Na podlagi 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 –
odl. US), 7. in 15. člena
Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10
– uradno prečiščeno besedilo) in smiselni uporabi prve in tretje alineje
41. člena ter določb VI. poglavja
Zakona
o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in
33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ
in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218. člena, 218.a
člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena
Zakona
o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno
besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US,
126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 –
ZDavNepr, 110/13, 19/15 in 61/17 - GZ), je Občinski svet Občine Destrnik
na 8. redni seji, dne 6. 12. 2019, sprejel |
|
ODLOK |
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča |
v Občini Destrnik |
|
I. Splošna določba |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se določijo
podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v
nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo: |
·
lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča, |
·
opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in
napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave, |
·
merila za oprostitev plačevanja nadomestila. |
|
II. Določitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč |
|
2. člen |
(zazidana in nezazidana stavbna zemljišča) |
(1) Za zazidana in
nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, kot določajo
predpisi o gradnji objektov. |
(2) Nadomestilo se plačuje
za nezazidana in zazidana stavbna zemljišča na celotnem območju občine,
ki izpolnjujejo naslednje pogoje: |
·
dostop do zemljišča po javni cesti, |
·
možnost priključitve na električno energijo, |
·
možnost priključitve na javni vodovod, |
·
možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, ali če je dovoljena
gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. |
|
3. člen |
(določitev površine zazidanega stavbnega
zemljišča) |
(1) Osnovo za določitev
površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register
nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, ki jih vodi Geodetska
uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa
potrebne podatke. Osnovo za določitev poslovnih subjektov predstavlja
tudi Poslovni register Slovenije. |
(2) Površina zazidanega
stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna
površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega
dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna
vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del. |
(3) Površina zazidanega
stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna
površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela
poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so
funkcionalno povezani z njim. |
(4) V površino zazidanega
stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo tudi zunanje poslovne
površine, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje
poslovne dejavnosti. To so zunanja parkirišča, zunanje manipulativne
površine, delavnice na prostem, nepokrita skladišča, športna igrišča
ipd. |
(5) Če podatek o površini
zazidanega stavbnega zemljišča ali kateri drugi podatek o stavbi ali
delu stavbe v navedenih uradnih evidencah ne obstaja ali je očitno
napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne
dokumentacije objekta določi organ občine, pristojen za odmero
nadomestila. Skladno z državno zakonodajo se na ta način pridobljen
podatek pred odmero posreduje zavezancu v pregled. |
(6) Občina pristojni
geodetski upravi predlaga vpis novih podatkov oziroma vpis sprememb ali
uskladitev podatkov v ustrezne evidence v skladu s predpisi, ki urejajo
evidentiranje nepremičnin. |
(7) Podatki, ki jih občina v
skladu s prejšnjim odstavkom ne more vpisati v ustrezne evidence,
zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, sami niso
predlagali vpisa novih ali spremenjenih podatkov, se štejejo za
pravilne, dokler v ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi pritožbe
zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ni
ugotovljeno dejansko stanje, ki predstavlja osnovo za odmero površine za
tekoče leto in prihodnja odmerna leta. |
|
4. člen |
(določitev površine nezazidanega stavbnega
zemljišča) |
(1) Osnovo za določitev
površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata evidenci
Zemljiški kataster in Kataster stavb, ki ju vodi Geodetska uprava RS in
iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke. |
(2) Površina nezazidanega
stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je
namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev, kot določajo predpisi o
gradnji objektov in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega
prostorskega akta. |
(3) Kot površina
nezazidanega stavbnega zemljišča se določi tudi površina zemljiške
parcele ali vsota površin delov večih med seboj sosednjih zemljiških
parcel, ki so v lasti istega lastnika in imajo skupno površino najmanj
400 m2 in so po obliki in drugih lastnostih primerne za gradnjo
objektov. |
|
III. Določitev območij odmere nadomestila |
|
5. člen |
(območja odmere nadomestila in območja lege in
namena ) |
Območja, ki so predmet
odmere nadomestila, določa veljaven prostorski akt. Celotno območje
občine je eno območja za odmero nadomestila. Glede lege in namena so
območja opredeljena v z enotami urejanja prostora in podrobno namensko
rabo, kot je določena v grafičnem delu veljavnega Odloka o občinskem
prostorskem načrtu in veljavnih odlokov o občinskih podrobnih
prostorskih načrtov. |
|
IV. Merila za določitev višine nadomestila |
|
6. člen |
(splošna merila) |
(1) Za določitev višine
nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se upoštevata
naslednji merili: |
·
opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb, |
·
lega in namen stavbnega zemljišča. |
(2) Točke za opremljenost
stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme se pri odmeri
nadomestila za zazidana stavbna zemljišča upoštevajo samo pri izračunu
višine nadomestila za objekt, ki je dejansko priključen na komunalno
infrastrukturo s samostojnim priključkom. Pri ostalih objektih, ki
nimajo samostojnega priključka se za določitev višine nadomestila
upoštevajo samo lega in namen stavbnega zemljišča oziroma objekta in
njegova poslovna površina. |
|
7. člen |
(opremljenost stavbnega zemljišča) |
(1) Opremljenost stavbnega
zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in
skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave se
ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
Opremljenost |
Število točk |
a.) cesta v makadamski izvedbi |
10 |
b.) cesta v asfaltni izvedbi |
20 |
c.) cesta v asfaltni izvedbi s pločnikom |
30 |
d.) vodovod |
10 |
f.) električno omrežje |
10 |
g.) omrežje elektronskih komunikacij - analogno |
5 |
h.) Omrežje elektronskih komunikacij - digitalno |
10 |
i.) javna razsvetljava |
20 |
j.) javna kanalizacija |
30 |
|
(2) Šteje se, da ima stavbno
zemljišče možnost priključka na komunalno infrastrukturo, če je
sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od
meje stavbnega zemljišča največ 150 m in obstaja tudi dejanska možnost
priključitve in koriščenja komunalne infrastrukture. O možnosti dejanske
priključitve daje soglasje upravljavec posamezne komunalne
infrastrukture. |
|
8. člen |
(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča) |
(1) Namen uporabe zazidanega
stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem stavbnem zemljišču, se
določi na podlagi evidenc o nepremičninah. Glede na vrsto dejanske rabe
dela stavbe, se zazidano stavbno zemljišče vrednoti na naslednji način: |
A. Stavbe za stanovanjske
namene: |
A1. Eno- in dvostanovanjske
stavbe: |
·
enostanovanjske, dvostanovanjske stavbe, |
·
garažne stavbe, ki se ne uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo. |
A2. Tri- in večstanovanjske
stavbe: |
·
stanovanjske stavbe s tremi ali več stanovanji, |
·
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, oskrbovana stanovanja, |
·
stanovanje, neprimerno za bivanje v stavbi z dvema in več stanovanji, |
·
garaže v garažni hiši in pokrita parkirišča, ki se ne uporabljajo v
povezavi s poslovno dejavnostjo. |
B. Stavbe, v katerih se
opravlja dejavnost turizma, gostinstva in trgovine: |
·
hotelske stavbe in stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
·
gostilne, restavracije in točilnice, |
·
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
·
sejemske dvorane, razstavišča, |
·
garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
C. Stavbe, ki se uporabljajo
za poslovne in upravne namene: |
·
pošte, banke zavarovalnice, |
·
druge poslovne stavbe (notar, odvetnik, …), |
·
garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
D. Industrijske stavbe in
skladišča ter stavbe za promet: |
·
stavbe za proizvodnjo, delavnice, klavnice, pivovarne, montažne hale,
avtomehanične in podobne delavnice, |
·
žitni silosi, silosi za cement idr. suhe snovi, |
·
hladilnice in specializirana skladišča, |
·
pokrite in nadkrite skladiščne površine, |
·
postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij in z njimi
povezane stavbe, |
·
garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
E. Stavbe, ki so splošnega
družbenega pomena: |
·
muzeji, knjižnice, stavbe za vzgojo, izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo, |
·
stavbe za zdravstveno oskrbo, |
·
stavbe za šport, |
·
gasilski domovi, |
·
stavbe javne uprave, |
·
garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
F. Stavbe za kmetijski
namen, če se uporabljajo za pridobitno kmetijsko dejavnost: |
·
stavbe za rastlinsko pridelavo: rastlinjaki za vrtnine, okrasne rastline
in podobno, |
·
stavbe za rejo živali: perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje,
kobilarne in podobno, |
·
stavbe za spravilo pridelka: kmetijski silosi, kašče, kleti, vinske
kleti, zidanice, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobno, |
·
sirarne, sušilnice sadja in podobno, |
·
stavbe, ki so namenjene opravljanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, |
·
stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije, |
·
garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
(2) Namen uporabe zazidanega
stavbnega zemljišča se glede na geografsko lego ovrednoti s točkami po
naslednji tabeli: |
|
Namen |
Višina točk |
A1 |
100 |
A2 |
120 |
B |
400 |
C |
400 |
D |
400 |
E |
120 |
F |
150 |
|
(3) Stanovanjski in poslovni
namen se odmerita tudi za druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, v
kolikor se ugotovi, da se del stavbe uporablja za stanovanjski ali
poslovni namen. V tem primeru se določijo točke glede na ugotovljen
namen uporabe iz zgornje tabele. |
|
9. člen |
(lega in namen nezazidanega stavbnega
zemljišča) |
Namen uporabe nezazidanega
stavbnega zemljišča se določi glede na namensko rabo območja, kot jo
določa veljavni prostorski akt in se vrednoti na naslednji način: |
|
Namenska raba območja |
Višina točk |
Območja z oznako podrobne rabe A |
10 |
Območja z oznako podrobne rabe SK |
10 |
Območja z oznako podrobne rabe SS |
15 |
Območja z oznako podrobne rabe CU |
20 |
Območja z oznako podrobne rabe CD |
20 |
Območja z oznako podrobne rabe IP, IG in IK |
20 |
Območja z oznako podrobne rabe BT, BD in BC |
20 |
Območja z oznako podrobne rabe LN in LP |
20 |
|
V. Odmera nadomestila |
|
10. člen |
(določitev višine nadomestila) |
(1) Letna višina nadomestila
za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 7.
in 8. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega
zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za zazidana
stavbna zemljišča. Zunanje poslovne površine se pomnožijo še s faktorjem
0,5. |
(2) Letna višina nadomestila
za nezazidana stavbna zemljišča za izgradnjo stanovanjskih stavb se
določi kot število točk, dobljenih iz 7. in 9. člena tega odloka, ki se
pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, z letno višino
točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča ter
faktorjem 0,5. |
(3) ) Letna višina
nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča za izgradnjo poslovnih
stavb se določi kot število točk, dobljenih iz 7. in 9. člena tega
odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, z
letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča
ter faktorjem 0,5. |
|
11. člen |
(vrednost točke) |
(1) Vrednost letne točke za
izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča leto 2020 znaša 0,003
EUR/m2. |
(2) Vrednost točke za
izračun nadomestila na območju Občine Destrnik določi s sklepom Občinski
svet Občine Destrnik, na predlog župana, do konca leta za naslednje
leto. |
|
12. člen |
(zavezanec) |
(1) Zavezanec za plačilo
nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik
zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma
lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik
stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo
lastnik. |
(2) Zavezanec za plačilo
nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma
imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli. |
|
13. člen |
(vzdrževanje podatkov in prijava sprememb) |
(1) Podatke za odmero
nadomestila vzdržuje občinska uprava Občine Destrnik na osnovi uradnih
podatkov in lastnih evidenc. |
(2) Zavezanec za plačilo
nadomestila je dolžan občinski upravi sporočiti vse spremembe, ki bi
kakorkoli vplivale na odmero nadomestila v roku petnajstih dni po
nastanku spremembe. V kolikor zavezanec tega ne sporoči, občinska uprava
sama pridobi podatke iz ustreznih evidenc in jih uskladi skladno s
predpisi s področja o evidentiranju nepremičnin. |
|
14. člen |
(odmera nadomestila) |
(1) Nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča se odmeri za vsak odmerni predmet posebej. Odločbo
za plačilo nadomestila izda ministrstvo pristojno za finance, ki tudi
poskrbi za izterjavo plačila. |
(2) Osnova za izdajo odločb
so podatki, ki jih vsako leto posreduje občinska uprava. Plačilo
nadomestila zavezanci plačujejo v skladu s predpisi o davčnem postopku.
|
(3) Postopek pritožbe na
odločbo za plačilo nadomestila se izvede v skladu s predpisi o davčnem
postopku. |
|
VI. Oprostitve plačila nadomestila |
|
15. člen |
(oprostitve plačila nadomestila) |
(1) Nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča se ne plačuje: |
·
za zazidana stavbna zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za
potrebe obrambe in zaščite RS, |
·
za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in
konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, |
·
za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno, |
·
za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko
dejavnost, |
·
za stavbe in zemljišča, ki so v lasti občine ali društva, ki v pretežni
meri deluje v javnem interesu (humanitarne organizacije kot so RK,
Karitas ali gasilska društva) in so namenjeni opravljanju njihovih
dejavnosti, |
·
za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika lokalnega ali državnega
pomena. |
(2) Nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan,
ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil,
dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni
stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal
stroške komunalnega prispevka. Petletna oprostitev začne teči od dneva
vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. |
(3) Nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča ne plačujejo fizične osebe od gospodarskih objektov
za kmetijsko dejavnost, kot so: objekti za rejo živali, silosi, hrambe
za orodje, kozolci, lope za hrambo krme in kmetijske mehanizacije,
čebelnjaki in drugi pomožni objekti, v primeru, da navedeni objekti
služijo zasebni rabi in z njimi ne ustvarjajo pomembnega dela prihodkov.
Šteje se, da zavezanec ustvarja pomemben del dohodkov, če kmečko
gospodinjstvo iz osnovne kmetijske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti
na kmetiji ustvari povprečni letni dohodek v višini 7.500 € za leto pred
odmero. Višina prihodkov se ugotavlja iz uradnih evidenc, zlasti odločbe
o odmeri dohodnine zavezanca in članov gospodinjstva. |
(4) O oprostitvah na podlagi
tega odloka odloča Občinska uprava Občine Destrnik z upravno odločbo na
zahtevo zavezanca. Vlogo za oprostitev mora zavezanec podati najkasneje
do 28.2. za tekoče leto. V primeru, da oprostitev izhaja iz podatkov, s
katerimi občinski organ razpolaga ali jih lahko sam pridobi iz uradnih
evidenc lahko predmet ali zavezanca izključi iz evidenc po uradni
dolžnosti. O oprostitvah ali odlogu plačila na podlagi Zakona o davčnem
postopku odloča davčni organ pristojen za odmero nadomestila.
|
|
VII. Kazenske določbe |
|
16. člen |
(prekrški) |
(1) Z denarno kaznijo 200
EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki: |
·
ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero
nadomestila, |
·
ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb, |
·
prijavi napačne podatke. |
(2) Z denarno kaznijo 1000
EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba in z denarno kaznijo v višini od
200 EUR se kaznuje odgovorna oseba, ki: |
·
ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero
nadomestila, |
·
ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb, |
·
prijavi napačne podatke. |
|
VIII. Prehodna in končna določba |
|
17. člen |
(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka) |
(1) Z dnem uveljavitve tega
odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v Občini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
67/2018). |
(2) Pritožbe zavezancev,
vezane na odmero nadomestila za pretekla odmerna leta, se obravnavajo na
podlagi takrat veljavnega odloka. |
|
18. člen |
(uveljavitev odloka) |
Ta odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati
pa se začne 1. januarja 2020. |
|
Številka:
900-11/2019-8R-11/17 |
Datum: 6. 12. 2019 |
|
|
Občina
Destrnik |
|
Franc Pukšič, župan |
|