Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS št. 67/2009- UPB, 87/12, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/17), je Občinski svet Občine Bled na 4. redni seji, dne 11.6.2019, sprejel

ODLOK

O IZBIRI IN SOFINANCIRANJU IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI BLED

I.  Splošne določbe

1. člen

(namen odloka)

(1) S tem odlokom se določijo izvajalci posameznih programov in področij letnega programa športa v Občini Bled (v nadaljevanju: občina), navedenih v tem odloku, pogoji in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebina pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.

(2) V besedilu uporabljeni izrazi športnik, tekmovalec in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

2. člen

(izvajalci)

(1) Za sofinanciranje programov oziroma področij letnega programa športa lahko ob upoštevanju pogojev iz 3. oziroma 4. člena odloka kandidirajo naslednji izvajalci:

1. športna društva (športni klubi) in športne zveze;

2. zavodi za šport;

3. pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS);

4. ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove;

5. zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe;

7. samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS;

8. zasebni športni delavci.

(2) Če na javnem razpisu kandidira več izvajalcev (društev) iz iste športne panoge, se doseženo število točk pri vrednotenju nekaterih programov vsakemu od teh izvajalcev zniža za 30 odstotkov. To velja le za programe kakovostnega športa in programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (le za osnovno in ne za dodatno vrednotenje).

3. člen

(splošni pogoji za prijavo na razpis)

(1) Splošni pogoji za izvajalce, določene v 2. členu odloka, za prijavo na razpis so:

1. da delujejo najmanj eno leto (so najmanj eno leto registrirani v skladu z veljavno zakonodajo), razen edino društvo v določeni športni panogi, ki je nastalo iz vseh društev v tej športni panogi oziroma zveza športnih društev v isti športni panogi s sedežem v občini, v kateri so do vrednotenja programov oziroma področij športa upravičena le tista društva v tej športni panogi, ki imajo sedež v občini in tudi sicer izpolnjujejo pogoje po tem odloku (posamezno društvo mora izpolnjevati tiste pogoje, ki veljajo za programe oziroma področja športa, za katere to društvo kandidira na razpisu);

2. da imajo sedež v občini, razen zveza športnih društev, v katero je včlanjena več kot polovica društev, upravičenih do sredstev po tem razpisu;

3. da imajo sedež v občini, razen izvajalci s področja športa invalidov in otrok ter mladih s posebnimi potrebami, če le-ti izvajajo programe na območju občine;

4. da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih aktivnosti s področja športa;

5. da bodo programe oziroma aktivnosti, s katerimi kandidirajo na razpisu, večinoma izvajali na območju občine, razen izvajalci, ki za to nimajo možnosti oziroma je narava športne panoge oziroma aktivnosti takšna, da tega ni mogoče uresničiti.

(2) Športna zveza, ki nima sedeža v občini in izvajalci s področja športa invalidov in otrok ter mladih s posebnimi potrebami, se lahko prijavijo le za tiste programe oziroma področja športa, ki jih sami izvajajo na območju občine, pri čemer lahko uveljavljajo le delo, ki ga opravljajo za udeležence s prebivališčem v občini in z državljanstvom RS.

4. člen

(posebni pogoji za prijavo na razpis)

(1) Poleg splošnih pogojev za prijavo na razpis, morajo izvajalci, določeni v 2. členu odloka, za nekatere programe oziroma področja športa izpolnjevati tudi posebne pogoje. Za določene programe oziroma področja športa veljajo le posebni pogoji.

II. Letni program športa

5. člen

(letni program športa v občini)

(1) Izvajanje nacionalnega programa v občini za posamezno koledarsko leto določi občinski svet z letnim programom športa v občini, ki določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu, in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu občine.

(2) Občina poskuša, v skladu s svojimi možnostmi in glede na objektivne okoliščine oziroma stanje na področju izvajanja športnih aktivnosti v občini, slediti usmeritvam na področju sofinanciranja v športu, ki so opisane v Nacionalnem programu športa (v nadaljevanju: NPŠ).

6. člen

(programi in področja športa, obravnavani v tem odloku)

(1) Programi in področja športa, za izvajanje katerih se z letnim programom športa v občini določa obseg javnih sredstev za sofinanciranje, so lahko:

1. športni programi:

·  prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (od 3 do 10 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

·  športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (do 5 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

·  obštudijske športne dejavnosti (do 5 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

·  športna rekreacija (od 3 do 10 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

·  šport starejših (do 5 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

·  športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 60 do 80 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

·  kakovostni šport (od 2 do 5 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

·  vrhunski šport (od 5 do 15 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

·  šport invalidov (do 5 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa).

2. razvojne dejavnosti v športu:

·  izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu (do 5 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

·  statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu iz prvega odstavka 63. člena Zakona o športu in strokovna podpora programom (do 5 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

·  založništvo v športu (do 5 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

·  znanstvenoraziskovalna dejavnost v športu (do 5 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

·  informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa (do 10 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

3. organiziranost v športu (do 10 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa);

4. športne prireditve in promocija športa:

·  športne prireditve (od 5 do 10 odstotkov višine vseh sredstev v letnem programu športa).

III.  Postopek izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa

7. člen

(način izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa)

(1) Pri izbiri programov oziroma področij letnega programa športa se uporabljajo merila, opisana v 16. členu Zakona o športu. Ta merila, pogoji in druga merila, ki se uporabljajo pri vrednotenju posameznih programov oziroma področij športa, so bolj podrobno opredeljena v Prilogi tega odloka.

8. člen

(vrsta in uporaba postopka)

(1) Občinska proračunska sredstva, namenjena za sofinanciranje športnih programov oziroma področij športa v letnem programu športa v občini, izvajalci lahko pridobijo na osnovi kandidature na javnem razpisu. V okviru razpisanih sredstev se sofinancirajo tisti programi ali področja letnega programa športa, ki so glede na pogoje in merila iz javnega razpisa najbolje ocenjeni oziroma ovrednoteni najvišje.

(2) Glede:

·  postopka izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa;

·  začetka in ustavitve postopka javnega razpisa,

·  imenovanja komisije, ki vodi postopek,

·  obvezne vsebine besedila javnega razpisa,

·  razpisne dokumentacije,

·  rokov za prijavo,

·  odpiranja, dopolnjevanja, ocenjevanja in vrednotenja prispelih vlog,

·  izdaje odločbe o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja,

·  ugovora zoper odločbo

·  se uporabljajo določbe Zakona o športu.

(3) Javni razpis občine se objavi v uradnem glasilu občine in na spletni strani občine.

(4) Odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja izda direktor občinske uprave // predsednik komisije, ki vodi postopek. O ugovoru zoper odločbo odloča župan.

9. člen

(pogodba)

(1) Ob izdaji odločbe o izbiri občina vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa.

(2) Če se vlagatelj v roku osmih dni ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.

(3) Obvezne sestavine pogodbe so:

1. naziv in naslov izvajalca;

2. vsebina, obseg in čas realizacije programov (vsebin);

3. višina dodeljenih sredstev in način izplačila sredstev;

4. terminski plan porabe sredstev;

5. dolžnosti izvajalcev letnega programa športa;

6. roki in način predložitve poročil in dokazil o izvajanju programov (vsebin) in o namenski porabi sredstev;

7. način nadzora nad namensko porabo sredstev;

8. posledice morebitnega kršenja pogodbenih obveznosti;

9. druge medsebojne pravice in obveznosti.

IV. Izplačila, poročila in nadzor nad izvajanjem letnega programa športa

10. člen

(izplačila, poročila in nadzor nad izvajanjem letnega programa športa)

(1) Izvajalci letnega programa športa v občini, do datumov, določenih s pogodbo, občinski upravi posredujejo zahtevek za izplačilo, podan na obrazcu, določenem s strani občine, in poročilo o izvedbi športnih programov oziroma vsebin na področju športa ter seznam vseh vadečih za določeno obdobje. Omenjeno dokumentacijo pristojnemu organu občine posredujejo osebno oziroma priporočeno s pošto. Občinska uprava lahko kadarkoli zahteva vsa dodatna dokazila o namenski porabi sredstev, pridobljenih na podlagi javnega razpisa. Do 31. marca tekočega leta morajo izvajalci pristojnemu organu občine posredovati zaključno poročilo, ki vsebuje računovodske izkaze s pojasnili.

(2) Izvajalci letnega programa športa v občini so dolžni izvajati dogovorjene programe oziroma vsebine na področju športa v skladu s pogodbo. Nadzor se lahko s strani pristojnega organa občine, v času celotnega proračunskega obdobja, izvaja tudi na mestu, kjer se program oziroma vsebina izvaja. Če se z nadzorom ugotovi, da so bili podatki v vlogi na razpis ali v zahtevku in poročilu o izvedbi programa oziroma vsebine neresnični, mora izvajalec vrniti prejeta sredstva za ta program oziroma vsebino, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, naslednje leto pa za ta program oziroma vsebino tudi ne more kandidirati.

V.  Priloga odloka o izbiri in sofinanciranju izvajanja letnega programa športa v občini bled

11. člen

(1) Podrobnejši pogoji, merila in normativi za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Bled so opredeljeni v prilogi in so sestavni del tega odloka.

VI. Končne določbe

12. člen

(veljavnost odloka)

S sprejetjem in uveljavitvijo tega odloka, preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa v Občini Bled (Uradni list RS, št.: 53/2012, 68/2012; Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2013, 53/2013).

13. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 034-4/2019-12

Datum: 11.6.2019

Priloge:

·  PRILOGA ODLOKA o izbiri in sofinanciranju izvajanja letnega programa športa v Občini Bled

Kazalo vsebine

1.  ŠPORTNI PROGRAMI  7

1.1.  RAZVRSTITEV ŠPORTNIH PANOG (IZVAJALCEV) V OBČINI V SKUPINE  7

1.1.1. TRETJA IN ČETRTA SKUPINA ŠPORTNIH PANOG OZIROMA PROGRAMOV  7

1.1.1.1. PREGLED POSAMEZNIH MERIL IN NAČIN TOČKOVANJA  8

1.1.1.2. POMEMBNOST POSAMEZNIH MERIL PRI IZBORU IZVAJALCEV  9

1.1.1.3. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE  9

1.1.1.4. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI 11

1.1.1.5. OBŠTUDIJSKE ŠPORTNE DEJAVNOSTI 12

1.1.1.6. ŠPORTNA REKREACIJA  14

1.1.1.7. ŠPORT STAREJŠIH  15

1.1.2. PRVA, DRUGA IN ČETRTA SKUPINA ŠPORTNIH PANOG OZIROMA PROGRAMOV  16

1.1.2.1. PREGLED POSAMEZNIH MERIL IN NAČIN TOČKOVANJA  17

1.1.2.2. RAZVRSTITEV ŠPORTNIH PANOG V KATEGORIJE (RAZREDE) 19

1.1.2.3. POMEMBNOST POSAMEZNIH MERIL PRI IZBORU IZVAJALCEV IN RAZVRSTITVI ŠPORTNIH PANOG V OBČINI 19

1.1.2.4. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE, USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT  20

1.1.2.5. KAKOVOSTNI ŠPORT  25

1.1.2.6. VRHUNSKI ŠPORT  27

1.1.3. ŠPORT INVALIDOV  31

2.  RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU  32

2.1.  IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU  32

2.2.  STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV, TRENERJEV IN STROKOVNA PODPORA PROGRAMOM  33

2.3.  ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU  36

2.4.  ZNANSTVENO RAZISKOVALNA DEJAVNOST V ŠPORTU  38

2.5.  INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA NA PODROČJU ŠPORTA  39

3.  ORGANIZIRANOST V ŠPORTU  40

3.1.  DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ 40

4.  ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA  42

4.1.  ŠPORTNE PRIREDITVE  42

4.1.1. MERILA ZA IZBOR ŠPORTNIH PRIREDITEV IN NAČIN TOČKOVANJA  43

4.1.2. POMEMBNOST POSAMEZNIH MERIL PRI IZBORU IZVAJALCEV  44

1.  ŠPORTNI PROGRAMI

1.1.  RAZVRSTITEV ŠPORTNIH PANOG (IZVAJALCEV) V OBČINI V SKUPINE

Izhodišča so opredeljena z razvrstitvijo športnih panog oziroma programov v štiri skupine.

Prva skupina

V tej skupini so športne organizacije oziroma izvajalci, ki izvajajo programe v individualnih športih in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez (v nadaljevanju: NPŠZ) za naslov državnega prvaka (izvajalci v športnih panogah veslanje, tek na smučeh, atletika, kolesarstvo, alpsko smučanje, drsanje, deskanje na snegu, biatlon, golf, kegljanje na ledu, tenis …) …

Druga skupina

V tej skupini so športne organizacije oziroma izvajalci, ki izvajajo programe v kolektivnih športih in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ za naslov ekipnega državnega prvaka (izvajalci v športnih panogah odbojka, nogomet, hokej …) …

Tretja skupina

V tej skupini so športne organizacije oziroma izvajalci, ki izvajajo različne športno-rekreativne oziroma prostočasne programe

Četrta skupina

V tej skupini so športne organizacije oziroma izvajalci s področja športa invalidov in miselnih iger, ki so obravnavani na drug način kot ostali izvajalci …

1.1.1.  TRETJA IN ČETRTA SKUPINA ŠPORTNIH PANOG OZIROMA PROGRAMOV

V ti skupini so uvrščeni naslednji programi: prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijska športna dejavnost, športna rekreacija in šport starejših. Pri izbiri teh programov oziroma področij letnega programa športa se uporabljajo naslednja merila: cena športnega programa, kompetentnost strokovnih delavcev in število vadečih. Nekatera merila so upoštevana tudi v zaključnem delu vrednotenja programov izvajalcev. Izbor izvajalcev za posamezne programe je skupen in ni ločen glede na izvajalce, ki izvajajo programe v  individualnih športnih panogah in izvajalce, ki izvajajo programe v kolektivnih športnih panogah oziroma na izvajalce kombiniranih programov.

Pri tem so izjeme programi športa invalidov in miselnih iger; izbere se lahko največ eden izvajalec s področja športa invalidov in eden izvajalec s področja miselnih iger. Izvajalec na področju športa invalidov, ki je glede na merila za izbor prejel največje število točk med izvajalci posameznih programov s področja športa invalidov, je ne glede na absolutno število točk, avtomatsko izbran in uvrščen v zaključni del vrednotenja teh programov, kjer so določena bolj podrobna merila za sofinanciranje. V zaključnem delu vrednotenja se za programe športa invalidov uporabljajo enaka merila kot za tretjo skupino športnih panog oziroma programov, za izvajalce miselnih iger pa je razlika ta, da se izračunano število točk posameznega programa pri njih pomnoži s koeficientom 0,5; to predstavlja končno število točk programa tega izvajalca.

1.1.1.1.  PREGLED POSAMEZNIH MERIL IN NAČIN TOČKOVANJA

Pri vsakem merilu se za posamezne programe izvajalcev v občini, ki so v postopku izbiranja, izračuna število točk, na podlagi katerega se ti programi razvrstijo po vrstnem redu; v skladu z razvrstitvijo izvajalci pridobijo ustrezno število točk, ki se pomnoži s koeficientom pomembnosti posameznega merila pri izboru izvajalcev posameznih programov (Tabela 1).

1.1.1.1.1.  Cena športnega programa

Cenejši program za vadečega pomeni možnost kvalitetne športne dejavnosti tudi za tiste, ki so socialno ogroženi, zato največ točk prejme program, ki je najcenejši. Programi se razdelijo glede na ceno – od najcenejšega do najdražjega.

1.1.1.1.2.  Kompetentnost strokovnih delavcev

Strokovno delo v športu opravlja strokovni delavec, ki ima ustrezno izobrazbo ali usposobljenost v skladu z zakonom s področja športa in je vpisan v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu.

Strokovno izobražen delavec je tisti, ki ima izobrazbo, pridobljeno po javnoveljavnem višješolskem študijskem programu ali javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje ustrezne smeri, oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje, ki daje kompetence na področju športa v skladu z merili, ki jih določi minister.

Strokovno usposobljen delavec je tisti, ki je star najmanj 18 let, ima najmanj srednjo poklicno izobrazbo in strokovno usposobljenost prve ali druge stopnje za tisto področje oziroma program, kjer deluje. Usposobljenost se pridobi z javnoveljavnimi programi usposabljanja, v skladu z Zakonom o športu.

Pogoji iz prvega odstavka ne veljajo za izvajalce dopolnilnega strokovnega dela, ki sodelujejo v procesu športne vadbe. Za dopolnilno strokovno delo se šteje izvajanje podpornih aktivnosti pri strokovnem delu v športu (baletno-koreografska podpora, psihološka podpora, svetovanje za ustrezno prehrano, fizioterapevtska podpora itd.) v športnih panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem pri Olimpijskem komiteju Slovenije-Združenju športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: OKS-ZŠZ).

V posameznih programih (prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijska športna dejavnost, športna rekreacija in šport starejših) se izvajalcem, za vsakega strokovno izobraženega delavca dodeli deset točk, za vsakega strokovno usposobljenega delavca z najnižjo stopnjo usposobljenosti dve točki, za vsakega strokovnega delavca z višjo stopnjo usposobljenosti pa štiri točke. Skupno se izvajalcu v enem programu lahko vrednotijo največ trije strokovni delavci. Vsak strokovni delavec se v posameznem programu vrednoti le enkrat. Pogoj za sofinanciranje programov mladoletnih oseb in oseb s posebnimi potrebami je strokovno vodena vadba s strani kompetentnih strokovnih delavcev, kar pa ne velja za druge športne programe v tretji skupini športnih panog.

1.1.1.1.3.  Število vadečih

Pri izvajalcih se v posameznih programih upošteva število vadečih, ki imajo prebivališče v občini in državljanstvo RS.

Upoštevajo se vadeči, ki so v posamezen program vključeni v tekočem koledarskem letu – v letu, za katerega je objavljen razpis (zadnji podatki pred oddajo vloge na razpis). Vsak izmed udeležencev se vrednoti z eno točko.

1.1.1.2.  POMEMBNOST POSAMEZNIH MERIL PRI IZBORU IZVAJALCEV

Tabela 1: Pomembnost posameznih meril

1.1.1.3.  PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE

Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine so športne dejavnosti, ki nadgrajujejo gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju in šolsko športno vzgojo, ter obšolski športni programi, namenjeni vsem otrokom in mladini, ter športni programi otrok in mladine, ki niso del tekmovalnih sistemov panožnih športnih zvez in jih ponujajo društva in zasebniki.

Kakovost in učinkovitost prostočasnih športnih programov se bo povečala, če bodo programe vodili visoko kompetentni strokovni kadri; zaradi zapletenosti dela z mladimi in varnosti lahko delajo z mladimi le izobraženi športni strokovnjaki, izjemoma pa tudi strokovni delavci, ki imajo najmanj drugo stopnjo usposobljenosti za opravljanje vzgojno izobraževalnega dela v športu.

Iz letnega programa športa se lahko sofinancira izvajanje celoletnih športnih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine …

1.1.1.3.1.  Sofinanciranje izvajanja celoletnih športnih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine

Iz letnega programa športa se za izvajanje tovrstnih celoletnih prostočasnih športnih programov (najmanj 80 ur in največ 100 ur letno; navedene ure so pedagoške ure, ki trajajo 45 min), lahko sofinancirajo stroški ustrezno strokovno izobraženega oz. strokovno usposobljenega kadra za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v športu ter stroški uporabe športnih objektov in površin.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka. Posebna pogoja sta, da se program v koledarskem letu izvaja najmanj 30 tednov, v obsegu najmanj 80 ur (najmanj 2,7 pedagoški uri tedensko) in da program izvajajo le izobraženi športni strokovnjaki, izjemoma pa tudi strokovni delavci, ki imajo najmanj drugo stopnjo usposobljenosti za opravljanje vzgojno izobraževalnega dela v športu.

B.  MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV

Izbor programov izvajalcev poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.1. (v skladu s Tabelo 1). V zaključni del vrednotenja programa se uvrsti največ 12 izvajalcev.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA PROGRAMOV

Zaključni del vrednotenja programov izvajalcev je skupen in ne ločen glede na izvajalce programov v individualnih oziroma kolektivnih športnih panogah oziroma izvajalce kombiniranih programov.

Vrednotenje programa poteka v skladu s podatki, navedenimi v Tabelah 2, 3 in 4.

Določanje števila vadbenih skupin poteka v skladu z merilom za razširjenost športne panoge oziroma programa (Tabela 2).

TABELA 2: Določanje števila vadbenih skupin v programu

Opombi:

*če gre za kombiniran program (izvajajo se tako vsebine iz individualnih in kolektivnih športnih panog), se upoštevajo enaki normativi za vadbene skupine kot v kolektivnih športnih panogah

**minimalno število vadečih za priznanje ene vadbene skupine je 2, razen pri izvajalcih s področja športa invalidov 

TABELA 3: Vrednotenje strokovnega kadra za uro vadbe vsake skupine

TABELA 4: Vrednotenje uporabe objekta za uro vadbe vsake skupine

Osnovo za vrednotenje programa predstavlja izračun stroškov za vadbeno skupino (v točkah). Vsota števila točk stroškov vseh priznanih vadbenih skupin predstavlja končno število točk programa izvajalca.

Vrednost točke (v eurih) se za področje celoletnih športnih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za celoletne športne programe prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, deli z vsoto končnega števila točk programov izbranih izvajalcev na področju celoletnih športnih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine. Vrednost sofinanciranja posameznega programa je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk istega programa.

1.1.1.4.  ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI

Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami je prilagojeno izvajanje gibalnih programov, ki jih izvajajo vzgojno-izobraževalni zavodi in društva.  V te programe se glede na interes lahko vključujejo otroci in mladina s posebnimi potrebami. Mednje uvrščamo otroke in mlade, ki zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar in oviranosti, ki jo pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne morejo sami delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega okolja, v katerem živijo, zato potrebujejo prilagojeno izvajanje gibalnih programov z dodatno strokovno pomočjo. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami je namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje teh mladih ljudi v vsakdanje življenje in predstavlja logično nadaljevanje njihovega rednega šolskega športnega udejstvovanja. Uspeh v športnih dejavnostih vpliva na njihovo uspešno socialno vključevanje, polno in bogatejše življenje. Oblike dejavnosti, ki sodijo v nacionalni program športa, so športna vadba, športne prireditve in tečaji oziroma posebni gibalni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir.

Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami se financira pretežno s področja vzgoje in izobraževanja, ki ga pokriva pristojno ministrstvo za področje šolstva. Iz letnega programa športa se lahko sofinancira izvajanje celoletnih posebnih gibalnih programov za otroke in mladino s posebnimi potrebami in športne prireditve za otroke in mladino s posebnimi potrebami na regijski in nacionalni ravni.

1.1.1.4.1.  Sofinanciranje izvajanja celoletnih športnih programov športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami

Iz letnega programa športa se za izvajanje celoletnih posebnih gibalnih programov za otroke in mladino s posebnimi potrebami (najmanj 80 ur in največ 100 ur letno; navedene ure so pedagoške ure, ki trajajo 45 min), lahko sofinancirajo stroški ustrezno strokovno izobraženega oz. usposobljenega kadra in stroški uporabe športnih objektov in površin.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka. Poseben pogoj je, da se program v koledarskem letu izvaja najmanj 30 tednov, v obsegu najmanj 80 ur (najmanj 2,7 pedagoški uri tedensko).

B.  MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV

Izbor programov izvajalcev poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.1. (v skladu s Tabelo 1). V zaključni del vrednotenja programa se uvrstita največ dva izvajalca.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA PROGRAMOV

Vrednotenje programa poteka v skladu s podatki, navedenimi v Tabelah 3, 4 in 5.

Določanje števila vadbenih skupin poteka v skladu z merilom za razširjenost športne panoge oziroma programa (Tabela 5).

TABELA 5: Določanje števila vadbenih skupin v programu

Osnovo za vrednotenje programa predstavlja izračun stroškov za vadbeno skupino (v točkah). Vsota števila točk stroškov vseh priznanih vadbenih skupin predstavlja končno število točk programa izvajalca.

Vrednost točke (v eurih) se za področje celoletnih športnih programov športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za celoletne športne programe športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami, deli z vsoto končnega števila točk programov izbranih izvajalcev na področju celoletnih športnih programov športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami. Vrednost sofinanciranja posameznega programa je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk istega programa.

1.1.1.5.  OBŠTUDIJSKE ŠPORTNE DEJAVNOSTI

Obštudijske športne dejavnosti so pomembna sestavina življenja študentov kot dopolnilo intelektualnemu delu. Pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja, ki ga pretežno zahteva študij, in k polnejši uresničitvi človeka. Študijsko obdobje lahko obravnavamo kot podaljšano obdobje mladostništva, v katerem je potrebno omogočiti nadaljevanje spodbude na poti do gibalno kompetentne osebnosti, zato tudi v tem obdobju zasledujemo cilj, in sicer uro kakovostne športne vadbe dnevno. Obštudijske športne dejavnosti predstavljajo različne organizirane in samoorganizirane oblike športnih dejavnosti v kraju študija in v domačem kraju bivanja študenta. Za organizacijo tovrstnih dejavnosti morajo poleg študentskih (športnih) organizacij skrbeti tudi visokošolski zavodi.

Ključni financerji obštudijskih športnih dejavnosti so študentske organizacije in lokalne skupnosti. Iz letnega programa športa se lahko sofinancira izvajanje celoletnih športnih programov, ki imajo pomemben zdravstveni učinek, v kraju študija, in športne prireditve študentov na univerzitetni in nacionalni ravni, ki imajo pomemben zdravstveni učinek (splošna gibalna vadba, korekcija telesne drže, aerobne vsebine ipd.).

1.1.1.5.1.  Sofinanciranje izvajanja celoletnih športnih programov obštudijskih športnih dejavnosti

Iz letnega programa športa se za izvajanje tovrstnih celoletnih športnih programov za študente (najmanj 80 ur in največ 100 ur letno; navedene ure so pedagoške ure, ki trajajo 45 min), lahko sofinancirajo stroški ustrezno strokovno izobraženega kadra in stroški uporabe športnih objektov in površin.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka. Poseben pogoj je, da se program v koledarskem letu izvaja najmanj 30 tednov, v obsegu najmanj 80 ur (najmanj 2,7 pedagoški uri tedensko).

B.  MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV

Izbor programov izvajalcev poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.1. (v skladu s Tabelo 1). V zaključni del vrednotenja programa se uvrstita največ dva izvajalca.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA PROGRAMOV

Zaključni del vrednotenja programov izvajalcev je skupen in ne ločen glede na izvajalce programov v individualnih oziroma kolektivnih športnih panogah oziroma izvajalce kombiniranih programov.

Vrednotenje programa poteka v skladu s podatki, navedenimi v Tabelah 3, 4 in 6.

Določanje števila vadbenih skupin poteka v skladu z merilom za razširjenost športne panoge oziroma programa (Tabela 6).

 TABELA 6: Določanje števila vadbenih skupin v programu

Opombi:

*če gre za kombiniran program (izvajajo se tako vsebine iz individualnih in kolektivnih športnih panog), se upoštevajo enaki normativi za vadbene skupine kot v kolektivnih športnih panogah

**minimalno število vadečih za priznanje ene vadbene skupine je 2, razen pri izvajalcih s področja športa invalidov

Osnovo za vrednotenje programa predstavlja izračun stroškov za vadbeno skupino (v točkah). Vsota števila točk stroškov vseh priznanih vadbenih skupin predstavlja končno število točk programa izvajalca.

Vrednost točke (v eurih) se za področje celoletnih športnih programov obštudijskih športnih dejavnosti izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za celoletne športne programe obštudijskih športnih dejavnosti, deli z vsoto končnega števila točk programov izbranih izvajalcev na področju celoletnih športnih programov obštudijskih športnih dejavnosti. Vrednost sofinanciranja posameznega programa je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk istega programa.

1.1.1.6.  ŠPORTNA REKREACIJA

Športna rekreacija je smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje, športne

vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijskih športnih dejavnosti ter prav tako

programov tekmovalnega športa (športniki naj bi po zaključeni tekmovalni karieri ostali športno dejavni). Predstavlja športno dejavnost odraslih vseh starosti oziroma družin s ciljem ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja, tekmovanja ali zabave. Z vidika javnega interesa so pomembni zlasti učinki takšne športne vadbe, ki nesporno dokazujejo, da je redna, kakovostno strukturirana in ustrezno intenzivna športna rekreacija zelo koristna za zdravje posameznika in posledično tudi za javno zdravje.

Iz letnega programa športa se lahko sofinancira izvajanje celoletnih športnih programov rekreacije, ki imajo visok zdravstveni učinek (splošna gibalna vadba, korekcija telesne drže, aerobne vsebine ipd.).

1.1.1.6.1.  Sofinanciranje izvajanja celoletnih ciljnih športnorekreativnih programov

Iz letnega programa športa se za izvajanje celoletnih ciljnih športnorekreativnih programov (najmanj 80 ur in največ 100 ur letno; navedene ure so pedagoške ure, ki trajajo 45 min), lahko sofinancirajo stroški ustrezno strokovno izobraženega oz. usposobljenega kadra in stroški uporabe športnih objektov in površin.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka. Poseben pogoj je, da se program v koledarskem letu izvaja najmanj 30 tednov, v obsegu najmanj 80 ur (najmanj 2,7 pedagoški uri tedensko).

B.  MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV

Izbor programov izvajalcev poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.1. (v skladu s Tabelo 1). V zaključni del vrednotenja programa se uvrsti največ 12 izvajalcev.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA PROGRAMOV

Zaključni del vrednotenja programov izvajalcev je skupen in ne ločen glede na izvajalce programov v individualnih oziroma kolektivnih športnih panogah oziroma izvajalce kombiniranih programov.

Vrednotenje programa poteka v skladu s podatki, navedenimi v Tabelah 3, 4 in 7.

Določanje števila vadbenih skupin poteka v skladu z merilom za razširjenost športne panoge oziroma programa (Tabela 7).

TABELA 7: Določanje števila vadbenih skupin v programu

Opomba:

*minimalno število vadečih za priznanje ene vadbene skupine je 2, razen pri izvajalcih s področja športa invalidov

Osnovo za vrednotenje programa predstavlja izračun stroškov za vadbeno skupino (v točkah). Vsota števila točk stroškov vseh priznanih vadbenih skupin predstavlja končno število točk programa izvajalca.

Vrednost točke (v eurih) se za področje celoletnih ciljnih športnorekreativnih programov izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za celoletne ciljne športnorekreativne programe, deli z vsoto končnega števila točk programov izbranih izvajalcev na področju celoletnih ciljnih športnorekreativnih programov. Vrednost sofinanciranja posameznega programa je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk istega programa.

1.1.1.7.  ŠPORT STAREJŠIH

Šport starejših predstavljajo različne oblike športno-rekreativne dejavnosti upokojencev oz. oseb nad 65. letom starosti. Posebnost teh oblik športno-rekreativne vadbe so prilagoditve vsebin in načinov njihovega izvajanja glede na zmožnosti posameznika, ki izhajajo iz procesov staranja in njihovih zdravstvenih posebnosti. Zato mora izvajanje teh programov temeljiti na ustreznem sodelovanju posebej strokovno izobraženega kadra (kineziologov) z zdravstvenimi delavci in strokovno usposobljenimi kadri za šport starejših.

Iz letnega programa športa se lahko sofinancirajo celoletni športni programi za starejše in istočasna športna vadba razširjene družine.

1.1.1.7.1.  Sofinanciranje izvajanja celoletnih programov za starejše in istočasne športne vadbe razširjene družine

Iz letnega programa športa se za izvajanje celoletnih programov za starejše in razširjeno družino (najmanj 80 ur in največ 100 ur letno; navedene ure so pedagoške ure, ki trajajo 45 min), lahko sofinancirajo stroški ustrezno strokovno izobraženega oz. usposobljenega kadra in stroški uporabe športnih objektov in površin.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka. Posebna pogoja sta, da se program v koledarskem letu izvaja najmanj 30 tednov, v obsegu najmanj 80 ur (najmanj 2,7 pedagoški uri tedensko) in da program temelji na ustreznem sodelovanju posebej strokovno izobraženega kadra (kineziologov) z zdravstvenimi delavci in strokovno usposobljenimi kadri za šport starejših.

B.  MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV

Izbor programov izvajalcev poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.1. (v skladu s Tabelo 1). V zaključni del vrednotenja programa se uvrstijo največ trije izvajalci.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA PROGRAMOV

Zaključni del vrednotenja programov izvajalcev je skupen in ne ločen glede na izvajalce programov v individualnih oziroma kolektivnih športnih panogah oziroma izvajalce kombiniranih programov.

Vrednotenje programa poteka v skladu s podatki, navedenimi v Tabelah 3, 4 in 8.

Določanje števila vadbenih skupin poteka v skladu z merilom za razširjenost športne panoge oziroma programa (Tabela 8).

TABELA 8: Določanje števila vadbenih skupin v programu

Opomba:

*minimalno število vadečih za priznanje ene vadbene skupine je 2, razen pri izvajalcih s področja športa invalidov 

Osnovo za vrednotenje programa predstavlja izračun stroškov za vadbeno skupino (v točkah). Vsota števila točk stroškov vseh priznanih vadbenih skupin predstavlja končno število točk programa izvajalca.

Vrednost točke (v eurih) se za področje celoletnih programov za starejše in istočasne športne vadbe razširjene družine izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za celoletne programe za starejše in istočasno športno vadbo razširjene družine, deli z vsoto končnega števila točk programov izbranih izvajalcev na področju celoletnih programov za starejše in istočasne športne vadbe razširjene družine. Vrednost sofinanciranja posameznega programa je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk istega programa.

1.1.2.  PRVA, DRUGA IN ČETRTA SKUPINA ŠPORTNIH PANOG OZIROMA PROGRAMOV

V te skupine so uvrščeni naslednji programi tekmovalnega športa: športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport in vrhunski šport. Javna sredstva za tekmovalni šport lahko prejmejo le športne organizacije, ki izvajajo tekmovanja skladno s strokovno doktrino in imajo potrjene tekmovalne sisteme pri OKS-ZŠZ (t.i. uradne tekmovalne sisteme), saj bi imelo nestrokovno prezgodnje usmerjanje v tekmovalni šport in neustrezna izbira tekmovalnih oblik negativne posledice za športnika. Pri izbiri teh programov oziroma področij letnega programa športa (in strokovni podpori teh programov) se uporabljajo naslednja merila: kompetentnost strokovnih delavcev, konkurenčnost športne panoge, lokalni pomen športne panoge, število športnikov oziroma razširjenost športne panoge in uspešnost športne panoge. S pomočjo teh meril poteka izbor izvajalcev za posamezne programe, nato pa tudi razvrstitev športnih panog v kategorije oziroma razrede; izbor izvajalcev za posamezne programe in razvrstitev športnih panog poteka ločeno za vsako izmed skupin športnih panog (posebej za izvajalce, ki izvajajo programe v  individualnih športnih panogah in posebej za izvajalce, ki izvajajo programe v kolektivnih športnih panogah). Merila oziroma nekatera izmed njih so različno upoštevana tudi v zaključnem delu vrednotenja programov izvajalcev.

Pri tem so izjeme programi športa invalidov in miselnih iger, kjer glede na omenjena merila poteka le izbor programov (izbere se lahko največ eden izvajalec s področja športa invalidov (posebej v skupini individualnih in skupini kolektivnih športnih panog) in eden izvajalec s področja miselnih iger), ne pa tudi razvrstitev športnih panog v kategorije (razrede); izbrani izvajalci s področja športa invalidov in miselnih iger so v prvi kategoriji športnih panog. Izvajalec športa invalidov, ki je glede na merila za izbor prejel največje število točk med izvajalci posameznih programov s področja športa invalidov, je ne glede na absolutno število točk, avtomatsko izbran in uvrščen v zaključni del vrednotenja teh programov, kjer so določena bolj podrobna merila za sofinanciranje. V zaključnem delu vrednotenja se pri izvajalcu miselnih iger izračunano število točk posameznega programa pomnoži s koeficientom 0,5; to predstavlja končno število točk programa tega izvajalca.

1.1.2.1.  PREGLED POSAMEZNIH MERIL IN NAČIN TOČKOVANJA

Pri vsakem merilu se za posamezne programe izvajalcev v športnih panogah v občini, ki so v postopku izbiranja, izračuna število točk, na podlagi katerega se ti programi razvrstijo po vrstnem redu; v skladu z razvrstitvijo izvajalci pridobijo ustrezno število točk, ki se pomnoži s koeficientom pomembnosti posameznega merila pri izboru izvajalcev posameznih tekmovalnih programov (Tabela 9). Pridobljeni podatki se, v skladu z omenjeno tabelo, uporabljajo tudi za razvrstitev športnih panog v občini.

1.1.2.1.1.  Kompetentnost strokovnih delavcev

Ugotavljanje kompetentnosti strokovnih delavcev poteka v skladu s točko 1.1.1.1.2.

V posameznih programih (športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; kakovostni šport; vrhunski šport) se izvajalcem za vsakega strokovno izobraženega delavca dodeli deset točk, za vsakega strokovno usposobljenega delavca z najnižjo stopnjo usposobljenosti dve točki, za vsakega strokovnega delavca z višjo stopnjo usposobljenosti pa štiri točke. Skupno se izvajalcu v enem programu lahko vrednotijo največ trije strokovni delavci. Vsak strokovni delavec se v posameznem programu vrednoti le enkrat.

1.1.2.1.2.  Konkurenčnost športne panoge

Športne panoge se glede na konkurenčnost v svetu delijo na:

·  športne panoge, vključene v program olimpijskih iger (olimpijske športne panoge),

·  športne panoge, ki jih priznava Mednarodni olimpijski komite,

·  športne panoge, ki jih priznava SportAccord.

V skladu s Tabelo 9 so olimpijske športne panoge vrednotene višje.

V športni panogi izvajalca, ki je v postopku izbiranja, se ugotavlja tudi konkurenčnost oziroma razširjenost športne panoge v RS – upošteva se število vseh registriranih športnikov v RS oziroma nastope športnikov na tekmovanjih uradnih tekmovalnih sistemov NPŠZ. Za vsakega navedenega športnika se prejme ena točka.

1.1.2.1.3.  Lokalni pomen športne panoge

Lokalni pomen športne panoge izvajalca je opredeljen z razširjenostjo športne panoge v občini, obsegom programa, uspešnostjo športne panoge, s tradicijo športne panoge, s spodbujanjem obstoja ustreznega števila tako kolektivnih kot individualnih športnih panog in s spodbujanjem obstoja tudi tistih športnih panog, kjer so materialni stroški izvedbe programa visoki, ter z izvajanjem tako tekmovalnih programov za otroke in mladino kot tudi za odrasle.

Interes občine je spodbujati obstoj in razvoj tradicionalnih športnih panog, saj so te zaradi dolgoletnega obstoja pozitivno povezane s prepoznavnostjo občine in športno identiteto občanov. Tradicija športne panoge se upošteva tako, da se za vsako leto prisotnosti športne panoge v občini (ločeno za tekmovalni šport v otroški in mladinski konkurenci ter tekmovalni šport v članski konkurenci – upoštevajo se tekmovanja pod okriljem NPŠZ) dodeli eno točko. Nekateri ukrepi za obstoj tradicionalnih športnih panog so vpeljani tudi v zaključnem delu vrednotenja nekaterih programov. Občina spodbuja obstoj ustreznega števila tako kolektivnih kot individualnih športnih panog s tem, da se v zaključnem delu vrednotenja programov izvajalcev lahko upošteva koeficient ogroženosti skupine športnih panog … Obstoj tistih športnih panog, kjer so stroški izvedbe programa visoki, se spodbuja s koeficientom stroškov oziroma z dodatnimi točkami v zaključnem postopku vrednotenja programov izvajalcev. Za občino je pomembna povezava tekmovalnih programov otrok in mladine s tekmovalnimi programi odraslih, zato je sofinanciranje tekmovalnega programa odraslih (zaključni del vrednotenja), pri posameznem izvajalcu, povezano z izvajanjem tega tekmovalnega programa pri otrocih in mladini.

1.1.2.1.4.  Število športnikov oziroma razširjenost športne panoge

Pri izvajalcih se v posameznih programih (športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; kakovostni šport; vrhunski šport) upošteva število vadečih, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ in imajo prebivališče v občini ter državljanstvo RS.

Upoštevajo se vadeči, ki v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ nastopajo v tekočem koledarskem letu – v letu, za katerega je objavljen razpis (zadnji podatki pred oddajo vloge na razpis). Vsak tekmovalec se vrednoti z eno točko.

1.1.2.1.5.  Uspešnost športne panoge

Pri izvajalcih se v posameznih programih (športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; kakovostni šport; vrhunski šport) vrednotijo vsi vadeči, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ, in so kategorizirani na podlagi kategorizacije OKS-ZŠZ (športniki imajo kategorizacijo v času prijave na razpis oziroma so jo imeli vsaj del koledarskega leta, za katerega je objavljen razpis). Pogoj za vrednotenje je, da so registrirani tekmovalci izvajalca vsaj 3 leta – šteje se obdobje pred prijavo na zadnji (aktualen) razpis. Gre za športnike perspektivnega, mednarodnega, svetovnega in olimpijskega razreda ter državnega in mladinskega razreda. Športnik mladinskega razreda se vrednoti z eno točko, športnik državnega razreda z eno točko in pol, športnik perspektivnega razreda s tremi točkami, športnik mednarodnega razreda s petimi točkami, športnik svetovnega razreda s sedmimi točkami in športnik olimpijskega razreda z desetimi točkami. Vsak športnik se v posameznem letu vrednoti le enkrat.

V olimpijskih športnih panogah v občini se vrednotijo tudi visoke uvrstitve športnikov (športniki so bili v času visokih uvrstitev člani izvajalca s sedežem v občini). Če so bile visoke uvrstitve dosežene v zadnjem 30-letnem obdobju (šteje se obdobje pred prijavo na zadnji (aktualen) razpis), se vrednotijo sledeče: prvo, drugo in tretje mesto na olimpijskih igrah – 10 točk za vsako medaljo; prvo, drugo in tretje mesto na svetovnih članskih prvenstvih – 8 točk za vsako medaljo; prvo, drugo in tretje mesto na svetovnih mladinskih prvenstvih – 4 točke za vsako medaljo; prvo, drugo in tretje mesto na evropskih članskih prvenstvih – 4 točke za vsako medaljo; prvo, drugo in tretje mesto na evropskih mladinskih prvenstvih – 2 točki za vsako medaljo. Če je bila visoka uvrstitev dosežena v ekipnem nastopu v individualnih športnih panogah oziroma v ekipnih športnih panogah, se za vsakega dobitnika medalje upošteva tri četrtine točk, predvidenih za dobitnike medalj v individualnem nastopu. V olimpijskih športnih panogah se upošteva tudi končna (letna) uvrstitev v tekmovanjih za svetovni pokal (prvo, drugo in tretje mesto v članski kategoriji), ki se v zadnjem 30-letnem obdobju (šteje se obdobje pred prijavo na zadnji (aktualen) razpis) točkuje z osmimi točkami. Tekmovanje v svetovnem pokalu mora biti razpisano in organizirano s strani ustrezne svetovne športne zveze oziroma združenja. Če ne gre za najvišji rang tekmovanja (svetovna članska in mladinska prvenstva druge kakovostne ravni), se upošteva 30 odstotkov točk, ki veljajo za visoke uvrstitve v posameznem tekmovanju.

Če so bile visoke uvrstitve dosežene več kot 30 let nazaj od prijave na zadnji (aktualen) razpis, se za vsako visoko uvrstitev upošteva 50 odstotkov točk, ki veljajo za visoke uvrstitve v zadnjem 30-letnem obdobju (obdobje pred prijavo na zadnji (aktualen) razpis).

1.1.2.2.  RAZVRSTITEV ŠPORTNIH PANOG V KATEGORIJE (RAZREDE)

V tekmovalnem športu v občini poteka razvrstitev športnih panog v kategorije (razrede); razvrščanje poteka vsako leto na podlagi objektivnih kazalnikov in podatkov, ki jih pristojni organ občine za šport pridobi od izvajalcev (vlagateljev), lahko pa tudi iz drugih virov podatkov (OKS-ZŠZ, NPŠZ …). Upoštevajo se le športne panoge, v katerih so se izvajalci prijavili na razpis in so bile izbrane za sofinanciranje. Podatki se nanašajo samo na vadeče, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ.

Športne panoge se, ločeno glede na skupino (individualne oziroma kolektivne športne panoge), razdelijo v posamezne kategorije (razrede) v skladu s številom doseženih točk po objektivnih kazalcih za razvrščanje športnih panog. Panoge z najvišjim številom točk (1. do 3. mesto) so uvrščene v 1. kategorijo individualnih oziroma kolektivnih športnih panog. Panoge, ki so glede na doseženo število točk uvrščene od 4. do 6. mesta, so v 2. kategoriji individualnih oziroma kolektivnih športnih panog v občini, vse ostale nižje razvrščene panoge pa so v 3. kategoriji individualnih oziroma kolektivnih športnih panog v občini. Ne glede na končno število točk neolimpijske športne panoge v občini ne morejo biti uvrščene višje kot v 3. kategorijo (razred) športnih panog v občini.

Če je več športnih panog glede na objektivne kazalce za razvrstitev športnih panog ovrednoteno z enakim številom točk, se jih razvrsti glede na merilo za tradicijo športne panoge v občini.

1.1.2.3.  POMEMBNOST POSAMEZNIH MERIL PRI IZBORU IZVAJALCEV IN RAZVRSTITVI ŠPORTNIH PANOG V OBČINI

Tabela 9: Pomembnost posameznih meril

Opombe:

*konkurenčnost oziroma razširjenost športne panoge v svetu se upošteva tako, da se doseženo število točk pri olimpijskih športnih panogah pomnoži s koeficientom 1, pri športnih panogah, ki jih priznava Mednarodni olimpijski komite, s koeficientom 0,7, pri športnih panogah, ki jih priznava SportAccord, pa s koeficientom 0,5 (v skladu z delitvijo pod točko 1.1.2.1.2.)

**za vrhunski dosežek se štejejo uvrstitve, navedene pod točko 1.1.2.1.5 (Uspešnost športne panoge); pri tem se ne štejejo uvrstitve v tekmovanjih nižjega ranga 

1.1.2.4.  ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE, USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT

Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, so športni programi, ki jih izvajajo športna društva ter NPŠZ in so namenjeni sistematični pripravi na tekmovanja in tekmovanjem. Vadeči so vključeni v uradne tekmovalne sisteme NPŠZ.

Kakovostna športna dejavnost otrok in mladine, ki se ukvarjajo s športom zaradi doseganja vrhunskih dosežkov, je temeljni pogoj kasnejše športne uspešnosti. Ti programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike na njihovi poti za doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Temeljijo na kakovostni športni vzgoji, ki se odvija v športnih društvih in njihovih zvezah ter nadgrajuje v trening posamezne športne panoge, ki ga izvaja strokovno izobražen ali pa tudi strokovni kader, ki ima najmanj drugo stopnjo usposobljenosti za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v športu. Programi morajo ob športnem udejstvovanju omogočati športniku uspešno izobraževanje. Pri tem so mladim športnikom na voljo sistemske pomoči.

1.1.2.4.1.  Sofinanciranje programov športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (osnovno vrednotenje)

Programi v individualnih in kolektivnih športnih panogah so lahko razdeljeni v šest stopenj in se sofinancirajo le do števila ur, ki so določene pri stopnjah športnih šol. Navedene ure so pedagoške ure, ki trajajo 45 min.

Stopnje športnih šol

·  I. stopnja (cicibani, cicibanke) – 240 ur

·  II. stopnja (mlajši dečki, deklice) – 250 ur

·  III. stopnja (starejši dečki, deklice) – 300 ur

Stopnje športnih šol

·  IIII. stopnja (mlajši mladinci, mladinke) – 400 ur

·  V. stopnja (starejši mladinci, mladinke) – 450 ur

·  VI. stopnja (mlajši člani, članice) – 500 ur

Iz letnega programa športa se lahko sofinancira uporaba športnih objektov za športno vzgojo otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ustrezno strokovno izobražen oz. usposobljen kader za izvajanje teh športnih programov, zlasti tistih v panožnih športnih centrih po pogojih in merilih OKS-ZŠZ, ter priprave in udeležbo na športnih tekmovanjih za te starostne skupine športnikov.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka.

B.  MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV

Izbor programov izvajalcev poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.2. (v skladu s Tabelo 9). V zaključni del vrednotenja programov se uvrsti največ deset izvajalcev iz individualnih športnih panog in največ pet izvajalcev iz kolektivnih športnih panog.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA PROGRAMOV

Zaključni del vrednotenja programov izvajalcev je skupen in ne ločen glede na izvajalce programov v individualnih oziroma kolektivnih športnih panogah.

Določanje števila vadbenih skupin v programu izvajalca poteka v skladu z merilom za razširjenost športne panoge (Tabela 10).

TABELA 10: Določanje števila vadbenih skupin v programu

Opombe:

*določanje števila vadbenih skupin v programu poteka glede na absolutno število vadečih v programu in ne glede na število vadečih na posamezni stopnji športne šole

**minimalno število vadečih za priznanje ene vadbene skupine je 2, razen pri izvajalcih s področja športa invalidov in izvajalcih, kjer se tekmovalni program otrok in mladine v tej športni panogi izvaja več kot 35 let (tradicija športne panoge – z vidika izvajanja programa športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport)

***izvajalcem, katerim se v zadnjih petih letih program športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, vsaj dvakrat ni sofinanciral iz proračuna občine, se v tem programu priznata največ dve vadbeni skupini

****izvajalcem, kjer število vadečih v programu presega maksimalno število priznanih vadečih (nad 20 oziroma nad 40 vadečih) za dvakrat (imajo nad 40 oziroma 80 vadečih), se prizna pol dodatne vadbene skupine; če število vadečih v programu presega maksimalno število priznanih vadečih za dvainpolkrat (imajo nad 50 oziroma 100 vadečih), pa se prizna dve dodatni vadbeni skupini; velja ob izpolnjevanju pogoja, da imajo v programu vključene vse starostne kategorije tekmovalcev

Vrednotenje programa poteka v skladu s podatki, navedenimi v Tabelah 10, 11 in 12. Upoštevajo se le tiste stopnje športne šole, kjer se v skladu z merili priznajo vadbene skupine in kjer se vadba izvaja v obsegu najmanj 32 tednov v letu. Zaradi merila lokalnega pomena športnih panog (spodbujanje obstoja tudi tistih športnih panog, kjer so za izvedbo programa potrebni visoki stroški) so določeni koeficienti oziroma dodatne točke za druge stroške izvedbe programa; kljub upoštevanju tega merila pri vrednotenju se morajo sredstva, pridobljena na razpisu, porabiti le za stroške strokovnega kadra in uporabe športnih objektov in površin ter priprav in udeležbe na športnih tekmovanjih za te starostne skupine športnikov.

TABELA 11: Vrednotenje strokovnega kadra za uro vadbe vsake skupine

TABELA 12: Vrednotenje uporabe objekta za uro vadbe vsake skupine

Opomba:

*k uram vadbe se štejejo tudi ure priprav in udeležbe na športnih tekmovanjih

Osnovo za vrednotenje programa predstavlja izračun stroškov za vadbeno skupino (v točkah). Vsota števila točk stroškov vseh priznanih vadbenih skupin, predstavlja osnovno število točk programa, ki se pomnoži s koeficientom glede na kategorijo športne panoge v občini (1,3 – 1. kategorija; 1,15 – 2. kategorija; 1 – 3. kategorija), in dodatno, s koeficientom konkurenčnosti športne panoge in koeficientom drugih stroškov izvedbe programa. Če so za to izpolnjeni pogoji v naslednjem odstavku, se izračunano število točk programa lahko pomnoži tudi z naslednjimi koeficienti – koeficientom ogroženosti skupine športnih panog oziroma koeficientom ogroženosti tradicionalnih športnih panog oziroma koeficientom uspešnosti športne panoge.

Koeficient ogroženosti skupine športnih panog se upošteva, če so pogoji za vrednotenje programov športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, znotraj posamezne skupine (skupina individualnih oziroma skupina kolektivnih športnih panog) izpolnjeni v manj kot petih športnih panogah; ta koeficient znaša 1,5. Koeficient ogroženosti tradicionalnih športnih panog se upošteva pri največ treh izvajalcih, če so izpolnjeni naslednji pogoji: program športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, v tej panogi, se izvaja več kot 35 let (tradicija izvajanja programa v tej športni panogi), sočasno pa ima izvajalec v programu toliko vadečih, da se, glede na merila iz Tabele 10, upoštevata največ dve vadbeni skupini; ta koeficient znaša 1,5 in se upošteva le v primeru, da je izvajalec edini v svoji športni panogi (vrednotenje je skupno za izvajalce individualnih in kolektivnih športnih panog). Koeficient uspešnosti športne panoge znaša 1,1 in se lahko upošteva le pri eni športni panogi – tisti, ki je glede na kazalce za uspešnost športne panoge v občini (točki 1.1.2.1. in 1.1.2.1.5. ter tabela 9), dosegla najvišje število točk med vsemi športnimi panogami (vrednotenje je skupno za izvajalce individualnih in kolektivnih športnih panog); pogoj za upoštevanje tega koeficienta je, da izvajalec v tej športni panogi trenutno ne izvaja programa vrhunskega športa, kar pomeni, da v program niso vključeni športniki mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda (skladno s kategorizacijo OKS-ZŠZ). S tem želi občina spodbuditi izvajalca v najbolj uspešni športni panogi v občini, da tudi v obdobjih, ko ni vrhunskih dosežkov, nadaljuje s kvalitetnim izvajanjem predhodnega programa vrhunskemu športu, t.j. programa športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport.

Koeficient konkurenčnosti športne panoge se določi glede na merila za konkurenčnost športne panoge, v skladu s točkama 1.1.2.1. in 1.1.2.1.2. ter Tabelo 9 (pri tem se izvajalci kolektivnih in individualnih športnih panog na področju tekmovalnega športa otrok in mladine vrednotijo skupno; za izvajalca, ki je zbral najvišje število točk, se upošteva koeficient 1,1, za ostale izvajalce pa koeficient 1). Koeficient drugih stroškov izvedbe programa (stroški materiala, storitev in prevoza) se upošteva v skladu z merilom lokalnega pomena športnih panog in znaša 1,2 (alpsko smučanje, deskanje na snegu) oziroma 1,1 (veslanje, kolesarstvo, tek na smučeh, biatlon, hokej, umetnostno drsanje) oziroma 1 (ostale športne panoge).

Tako izračunana vrednost predstavlja končno število točk programa za izvajalce v olimpijskih športnih panogah; pri izvajalcih v neolimpijskih športnih panogah se izračunano število točk programa prepolovi – to pri teh izvajalcih predstavlja končno število točk programa.

Vrednost točke (v eurih) se za področje športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (osnovno vrednotenje) izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (osnovno vrednotenje), deli z vsoto končnega števila točk programov izbranih izvajalcev na področju športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (osnovno vrednotenje). Vrednost sofinanciranja posameznega programa je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk istega programa.

1.1.2.4.2.  Sofinanciranje programov športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (dodatno vrednotenje)

Dodatno sofinanciranje programa športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, poteka pod določenimi pogoji.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka.

Poleg splošnih pogojev morajo izvajalci izpolnjevati naslednje posebne pogoje:

·  da je športna panoga izvajalca olimpijska športna panoga,

·  da sta pri izvajalcu v programu športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, vključeni vsaj dve vadbeni skupini, skladno s Tabelo 10, razen pri izvajalcih v tradicionalnih športnih panogah, ki izpolnjujejo pogoje za upoštevanje koeficienta ogroženosti tradicionalnih športnih panog (točka 1.1.2.4.1.).

B.  MERILA ZA SOFINANCIRANJE

Izbor programov izvajalcev poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.2. (v skladu s Tabelo 9). V zaključni del vrednotenja programov se uvrsti največ osem izvajalcev iz individualnih športnih panog in največ štirje izvajalci iz kolektivnih športnih panog.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA PROGRAMOV

Osnovno izhodišče za vrednotenje je razdelitev programov izvajalcev v posamezne razrede: izvajalci v prvem razredu prejmejo 60 točk, izvajalci v drugem razredu 45 točk, izvajalci v tretjem razredu pa 30 točk (to je osnovno število točk). V prvi razred se uvrstijo trije izvajalci iz kolektivnih in trije izvajalci iz individualnih športnih panog – tisti, ki so pri razvrstitvi športnih panog v občini v prvi kategoriji športnih panog v občini. V drugi razred se uvrstijo največ trije izvajalci – tisti, ki so pri razvrstitvi športnih panog v občini v drugi kategoriji športnih panog v občini … V tretji razred se uvrstijo ostali izvajalci, ki so po merilih za sofinanciranje (točka B) še upravičeni do sofinanciranja. V prvem razredu je, ne glede na prejeto število točk, lahko le en izvajalec iz iste športne panoge – tisti, ki je glede na merila za sofinanciranje (Točka 1.1.2.; Tabela 9) prejel višje število točk; ostali izvajalci v isti športni panogi so lahko v tretjem razredu … Izvajalci, ki niso uvrščeni v prvi razred sofinanciranja in izpolnjujejo pogoje za upoštevanje koeficienta ogroženosti tradicionalnih športnih panog (točka 1.1.2.4.1.) ali imajo največ vadečih izmed vseh izvajalcev v drugem in tretjem razredu sofinanciranja (v programu športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport), prejmejo dodatne tri točke, kar za njih predstavlja osnovno število točk.

Ne glede na razred, v katerega se razvrstijo programi izvajalcev, se osnovno število točk pomnoži z dodatnimi koeficienti: koeficientom stopnje vključenosti vseh starostnih kategorij tekmovalcev in koeficienti izpolnjevanja pogojev za dodatno sofinanciranje strokovnega kadra.

Koeficient stopnje vključenosti vseh starostnih kategorij tekmovalcev znaša 1,3, če ima izvajalec v programu vključene vse starostne kategorije vadečih (ima celotno tekmovalno piramido); vključenost starostne kategorije vadečih se šteje, če se na tisti stopnji izvaja tekmovalni program pod okriljem NPŠZ. Če izvajalcu manjka ena starostna kategorija vadečih, glede na značilnosti posamezne športne panoge, se upošteva koeficient 1,15, če pa več, se upošteva koeficient 1. Če ima izvajalec celotno tekmovalno piramido in sočasno izvaja tudi program kakovostnega športa (smiselno nadaljevanje tekmovalnega programa otrok in mladine), pa se mu ta ne sofinancira, ker nima stroškov z uporabo športnih objektov in površin, se mu upošteva koeficient 1,45 (to velja, če ima v programu kakovostnega športa vsaj enega športnika, ki ima skladno s pogoji OKS-ZŠZ status športnika državnega razreda).

Prvi koeficient izpolnjevanja pogojev za dodatno sofinanciranje strokovnega kadra se določi glede na izobrazbo oziroma usposobljenost strokovnega kadra v programu, v skladu s točkama 1.1.2.1. in 1.1.2.1.1. ter Tabelo 9 (pri tem se izvajalci kolektivnih in individualnih športnih panog vrednotijo ločeno; za prva dva izvajalca v vsaki skupini športnih panog, po vrstnem redu, se upošteva koeficient 1,1, za ostale izvajalce pa koeficient 1). Če pri izvajalcu v programu deluje vsaj eden ustrezno izobražen strokovni delavec, ki ni v rednem delovnem razmerju, se upošteva tudi drugi koeficient, ki znaša 1,1. Če ima izvajalec redno zaposlenega vsaj enega ustrezno izobraženega strokovnega delavca, se upošteva tudi tretji koeficient – koeficient zaposlovanja izobraženih strokovnih delavcev, ki znaša 1,2; če gre pri tem za zaposlitev izobraženega strokovnega delavca v panožnih športnih centrih OKS-ZŠZ, se upošteva tudi četrti koeficient, ki znaša 1,1 (če se izvajalcu upošteva tretji oziroma četrti koeficient, se drugi koeficient ne upošteva). Če ima strokovni delavec, ki deluje pri izvajalcu, 3. stopnjo izobrazbe po bolonjski klasifikaciji oziroma doktorat ali magisterij po stari klasifikaciji, se izvajalcu upošteva tudi peti koeficient, ki znaša 1,1. Izvajalec, ki ima zaposlenega izobraženega strokovnega delavca in ima ustrezno tekmovalno piramido (vadeče v vseh tekmovalnih starostnih skupinah), izpolnjuje pogoje za občinsko panožno športno šolo, za kar se mu upošteva tudi šesti koeficient, ki znaša 1,2. Za ostale izvajalce v zadnjih šestih primerih znaša koeficient 1.

Tako izračunana vrednost predstavlja končno število točk programa za izvajalce.

Vrednost točke (v eurih) se za področje športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (dodatno vrednotenje) izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (dodatno vrednotenje), deli z vsoto končnega števila točk programov izbranih izvajalcev na področju športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (dodatno vrednotenje). Vrednost sofinanciranja posameznega programa je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk istega programa.

1.1.2.5.  KAKOVOSTNI ŠPORT

V programe kakovostnega športa uvrščamo vse športnike in športne ekipe v članskih starostnih kategorijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, tekmujejo v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka ter na mednarodnih tekmovanjih in so registrirani skladno s pogoji OKS-ZŠZ.

Kakovostni šport predstavlja nadgradnjo športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. Razvoj kakovostnega športa je pomemben dejavnik širjenja vključenosti čim večjega števila športnikov v šport za dosežek in vzpostavljanja konkurenčnega okolja v posameznih športnih panogah na državni ravni. Bolj kakovostno in širše konkurenčno okolje na državni ravni je pomemben dejavnik in spodbujevalec razvoja vrhunskega športa. Posebno mesto znotraj področja kakovostnega športa zavzemajo športniki in športne ekipe, ki si skladno s pogoji OKS-ZŠZ pridobijo status športnikov državnega razreda, saj ta predstavlja doseganje najvišje ravni športne uspešnosti športnika ali športne ekipe na nacionalni ravni oziroma primerne ravni uspešnosti v mednarodnem prostoru.

1.1.2.5.1.  Sofinanciranje programov kakovostnega športa

Iz letnega programa športa se lahko sofinancira uporaba športnih objektov za programe kakovostnega športa, zlasti programov športnikov in športnih ekip s statusom športnikov državnega razreda (sofinancira se največ 320 ur programa; navedene ure so pedagoške ure, ki trajajo 45 min). Plačilo športnikov za njihovo športno udejstvovanje ali strokovnega kadra na področju kakovostnega športa ni predmet sofinanciranja letnega programa športa.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka. Poseben pogoj je, da se program v koledarskem letu izvaja najmanj 32 tednov.

B.  MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV

Izbor programov izvajalcev poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.2. (v skladu s Tabelo 9). V zaključni del vrednotenja programov se uvrsti največ osem izvajalcev iz individualnih športnih panog in največ pet izvajalcev iz kolektivnih športnih panog.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA PROGRAMOV

Zaključni del vrednotenja programov izvajalcev je skupen in ne ločen glede na izvajalce programov v individualnih oziroma kolektivnih športnih panogah.

Vrednotenje programa poteka v skladu s podatki, navedenimi v Tabeli 12 in 13; določanje števila vadbenih skupin v programu izvajalca poteka v skladu z merilom za razširjenost športne panoge.

TABELA 13: Določanje števila vadbenih skupin v programu

Opomba:

*minimalno število vadečih za priznanje ene vadbene skupine je 2, razen pri izvajalcih s področja športa invalidov in izvajalcih, kjer se tekmovalni program odraslih v tej športni panogi izvaja več kot 35 let (tradicija športne panoge – z vidika izvajanja programa kakovostnega športa)

Osnovo za vrednotenje programa predstavlja izračun stroškov za vadbeno skupino (v točkah). Vsota števila točk stroškov vseh priznanih vadbenih skupin, predstavlja osnovno število točk programa, ki se pomnoži s koeficientom glede na kategorijo športne panoge v občini (1,3 – 1. kategorija; 1,15 – 2. kategorija; 1 – 3. kategorija), in dodatno, s koeficientom konkurenčnosti športne panoge in koeficientom drugih stroškov izvedbe programa. Zaradi merila lokalnega pomena športnih panog (spodbujanje obstoja tudi tistih športnih panog, kjer so za izvedbo programa potrebni visoki stroški) so namreč določeni koeficienti oziroma dodatne točke za druge stroške izvedbe programa; kljub upoštevanju tega merila pri vrednotenju se morajo sredstva, pridobljena na razpisu, porabiti le za stroške uporabe športnih objektov in površin. Če so za to izpolnjeni pogoji v naslednjem odstavku, se izračunano število točk programa lahko pomnoži tudi z naslednjimi koeficienti – s koeficientom ogroženosti skupine športnih panog oziroma s koeficientom kategoriziranih športnikov oziroma s koeficientom nezadostnosti predhodnega programa.

Koeficient drugih stroškov izvedbe programa (stroški materiala, storitev in prevoza) se upošteva v skladu z merilom lokalnega pomena športnih panog in znaša 1,2 (alpsko smučanje, deskanje na snegu) oziroma 1,1 (veslanje, kolesarstvo, tek na smučeh, biatlon, hokej, umetnostno drsanje) oziroma 1 (ostale športne panoge). Koeficient konkurenčnosti športne panoge se določi glede na merila za konkurenčnost športne panoge, v skladu s točkama 1.1.2.1. in 1.1.2.1.2. ter Tabelo 9 (pri tem se izvajalci kolektivnih in individualnih športnih panog na področju tekmovalnega športa odraslih vrednotijo skupno; za izvajalca, ki je zbral najvišje število točk, se upošteva koeficient 1,1, za ostale izvajalce pa koeficient 1). Koeficient ogroženosti skupine športnih panog se upošteva, če so pogoji za vrednotenje programov tekmovalnega športa odraslih znotraj posamezne skupine (skupina individualnih oziroma skupina kolektivnih športnih panog) izpolnjeni v manj kot štirih športnih panogah; ta koeficient znaša 1,5. Koeficient kategoriziranih športnikov, ki znaša 1,2, se upošteva, če ima izvajalec v programu kakovostnega športa vsaj enega športnika, ki ima skladno s pogoji OKS-ZŠZ, status športnika državnega razreda; izvajalcu, ki ima v programu kakovostnega športa največ športnikov državnega razreda, se dodatno upošteva še skupni koeficient kategoriziranih športnikov, ki znaša 1,5. Če izvajalec ne izvaja športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (v skladu z merili za te programe nima sofinanciranih vsaj dveh vadbenih skupin), se mu upošteva koeficient nezadostnosti predhodnega programa, ki znaša 0,2; izjeme so izvajalci v najbolj tradicionalnih športnih panogah v občini, izvajalec na področju športa invalidov in izvajalci v športnih panogah, kjer je v program kakovostnega športa vključen vsaj eden športnik državnega razreda, skladno s kategorizacijo OKS-ZŠZ; pri teh izjemah koeficient nezadostnosti predhodnega programa znaša 1. Najbolj tradicionalne športne panoge v občini so tiste, kjer se program tekmovalnega športa odraslih, pod okriljem NPŠZ, izvaja najmanj 35 let.

Tako izračunana vrednost predstavlja končno število točk programa za izvajalce v olimpijskih športnih panogah; pri izvajalcih v neolimpijskih športnih panogah se izračunano število točk programa prepolovi – če se tem izvajalcem upošteva že koeficient nezadostnosti predhodnega programa, se število točk ne prepolovi; to pri teh izvajalcih predstavlja končno število točk programa.

Vrednost točke (v eurih) je izračunana tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za kakovostni šport, deli z vsoto končnega števila točk programov izbranih izvajalcev na področju kakovostnega športa. Vrednost sofinanciranja programa je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk istega programa.

1.1.2.6.  VRHUNSKI ŠPORT

Vrhunski šport so programi priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, usmerjenih v doseganje vrhunskih športnih dosežkov na mednarodni ravni. Vrhunski športnik je športnik mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda, ki je dosegel vrhunski rezultat na mednarodnem tekmovanju v absolutni starostni kategoriji in je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov kot vrhunski športnik. Upošteva se zadnji status (naziv) športnika.

1.1.2.6.1.  Sofinanciranje izpeljave programov vrhunskih športnikov

Iz letnega programa športa se za vrhunski šport lahko sofinancira uporaba športnih objektov, ustrezno strokovno izobražen oz. usposobljen kader za izvajanje teh športnih programov, zlasti tistih v panožnih športnih centrih po pogojih in merilih OKS-ZŠZ, ter priprave in udeležba na največjih športnih tekmovanjih (sofinancira se največ 500 ur programa; navedene ure so pedagoške ure, ki trajajo 45 min). Javno-finančna sredstva se ne smejo namenjati za individualna plačila športnikom za njihovo nastopanje za športno organizacijo.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka.

B.  MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV

Izbor programov izvajalcev poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.2. (v skladu s Tabelo 9). V zaključni del vrednotenja programov se uvrsti največ pet izvajalcev iz individualnih športnih panog in največ trije izvajalci iz kolektivnih športnih panog.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA PROGRAMOV

Zaključni del vrednotenja programov izvajalcev je skupen in ne ločen glede na izvajalce programov v individualnih oziroma kolektivnih športnih panogah.

Vrednotenje programa poteka v skladu s podatki, navedenimi v Tabelah 14 in 15.

TABELA 14: Vrednotenje strokovnega kadra za uro vadbe vsakega vrhunskega športnika

TABELA 15: Vrednotenje uporabe objekta za uro vadbe vsakega vrhunskega športnika

Opomba:

*k uram vadbe se štejejo tudi ure priprav in udeležbe na največjih športnih tekmovanjih

Osnovo za vrednotenje programa predstavlja izračun stroškov za posameznega vrhunskega športnika (v točkah), ki se pomnoži s koeficientom 1,6 (če gre za športnika olimpijskega razreda) ali koeficientom 1,3 (če gre za športnika svetovnega razreda) ali koeficientom 0,9 (če gre za športnika mednarodnega razreda) in s koeficientom glede na kategorijo športne panoge v občini (1,3 – 1. kategorija; 1,15 – 2. kategorija; 1 – 3. kategorija), in dodatno, s koeficientom konkurenčnosti športne panoge in koeficientom drugih stroškov izvedbe programa. Zaradi merila lokalnega pomena športnih panog (spodbujanje obstoja tudi tistih športnih panog, kjer so za izvedbo programa potrebni visoki stroški) so namreč določeni koeficienti oziroma dodatne točke za druge stroške izvedbe programa; kljub upoštevanju tega merila pri vrednotenju se morajo sredstva, pridobljena na razpisu, porabiti le za stroške strokovnega kadra in uporabe športnih objektov ter priprav in udeležbe na največjih športnih tekmovanjih. Če so za to izpolnjeni pogoji v naslednjem odstavku, se izračunano število točk programa lahko pomnoži tudi z naslednjimi koeficienti – s koeficientom uspešnosti športne panoge oziroma s koeficientom ogroženosti skupine športnih panog oziroma s koeficientom nezadostnosti predhodnega programa.

Koeficient drugih stroškov izvedbe programa (stroški materiala, storitev in prevoza) se upošteva v skladu z merilom lokalnega pomena športnih panog in znaša 1,2 (alpsko smučanje, deskanje na snegu) oziroma 1,1 (veslanje, kolesarstvo, tek na smučeh, biatlon, hokej) oziroma 1 (ostale športne panoge). Koeficient konkurenčnosti športne panoge se določi glede na merila za konkurenčnost športne panoge, v skladu s točkama 1.1.2.1. in 1.1.2.1.2. ter Tabelo 9 (pri tem se izvajalci kolektivnih in individualnih športnih panog na področju tekmovalnega športa odraslih vrednotijo skupno; za izvajalca, ki je zbral najvišje število točk, se upošteva koeficient 1,1, za ostale izvajalce pa koeficient 1). Koeficient uspešnosti športne panoge znaša 1,5 in se upošteva le pri eni športni panogi – tisti, ki je glede na kazalce za uspešnost športne panoge (točki 1.1.2.1. in 1.1.2.1.5. ter tabela 9), dosegla najvišje število točk med vsemi športnimi panogami (vrednotenje je skupno za izvajalce individualnih in kolektivnih športnih panog). Koeficient ogroženosti skupine športnih panog se upošteva, če so pogoji za vrednotenje programov tekmovalnega športa odraslih znotraj posamezne skupine (skupina individualnih oziroma skupina kolektivnih športnih panog) izpolnjeni v manj kot dveh športnih panogah; ta koeficient znaša 1,5. Če izvajalec ne izvaja športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (v skladu z merili za te programe nima sofinanciranih vsaj dveh vadbenih skupin), se mu upošteva koeficient nezadostnosti predhodnega programa, ki znaša 0,2; izjeme so izvajalec na področju športa invalidov in izvajalci v najbolj tradicionalnih športnih panogah v občini (program tekmovalnega športa odraslih, pod okriljem NPŠZ, se izvaja najmanj 35 let) – za te panoge koeficient nezadostnosti predhodnega programa znaša 1. Tako izračunana vrednost predstavlja končno število točk programa posameznega vrhunskega športnika. Končno število točk programa posameznega izvajalca je določeno z vsoto končnega števila točk programov vseh vrhunskih športnikov posameznega izvajalca.

Vrednost točke (v eurih) se izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za programe vrhunskega športa, deli z vsoto končnega števila točk programov izbranih izvajalcev na področju programov vrhunskega športa. Vrednost sofinanciranja programa posameznemu izvajalcu je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk istega programa.

1.1.2.6.2.  Sofinanciranje nagrad športnikom in trenerjem za vrhunske športne dosežke

Nagrade se lahko sofinancirajo za največje dosežke na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih, evropskih prvenstvih in za skupne uvrstitve v svetovnem pokalu v olimpijskih športih ter športnim ekipam za dosežene vrhunske športne dosežke na evropskih klubskih tekmovanjih v olimpijskih športih. 

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Veljajo le naslednji (posebni) pogoji:

·  da je športna panoga izvajalca olimpijska športna panoga,

·  da izvajalec in trener oziroma športnik podata predlog za prejem nagrade,

·  da je bil predlog za prejem nagrade podan najpozneje 2 leti po tem, ko je športnik dosegel vrhunski športni dosežek na tekmovanjih, navedenih pod točko 1.1.2.6.2.,

·  da je bil v letu vrhunskega dosežka in leto pred tem (neprekinjeno vsaj dve leti) športnik oziroma trener aktiven član izvajalca s sedežem v občini ali, da je bil športnik oziroma trener pred vrhunskim dosežkom aktiven član izvajalca s sedežem v občini neprekinjeno najmanj 5 let.

B.  MERILA ZA IZBOR

Izbor izvajalcev (športnikov oziroma trenerjev) poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.2. (v skladu s Tabelo 9). V zaključni del vrednotenja se uvrsti največ pet izvajalcev iz individualnih športnih panog in največ trije izvajalci iz kolektivnih športnih panog.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA

Vrednotenje nagrad za vrhunske športne dosežke poteka v skladu s podatki, navedenimi v Tabeli 16.

TABELA 16: Vrednotenje nagrad za vrhunske športne dosežke

Opomba:

*če je bil vrhunski rezultat dosežen v mladinski kategoriji, se število točk pomnoži s koeficientom 0,5

V skladu z omenjeno tabelo, športnik oziroma glavni trener za vrhunski športni dosežek prejme število točk za nagrado; vrednost se pomnoži s koeficientom glede na kategorijo športne panoge v občini (1,3 – 1. kategorija; 1,15 – 2. kategorija; 1 – 3. kategorija). Ta vrednost predstavlja končno število točk za nagrado za vrhunski športni dosežek posameznega športnika oziroma glavnega trenerja. Vsota končnega števila točk za nagrade vseh športnikov oziroma glavnih trenerjev posameznega izvajalca predstavlja končno število točk za nagrade za vrhunske športne dosežke posameznega izvajalca.

Vrednost točke (v eurih) se izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za nagrade športnikom in trenerjem za vrhunske športne dosežke, deli z vsoto končnega števila točk za nagrade izbranih izvajalcev na področju sofinanciranja nagrad športnikom in trenerjem za vrhunske športne dosežke. Vrednost sofinanciranja za nagrade posameznemu izvajalcu je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk za nagrade istega izvajalca.

1.1.2.6.3.  Zaposlovanje vrhunskih trenerjev v panožnih športnih centrih OKS-ZŠZ

S sofinanciranjem zaposlitve vrhunskih trenerjev v panožnih športnih centrih OKS-ZŠZ želi občina zadržati vrhunske trenerje in s tem ustvariti dobre pogoje za kvalitetno delo s športniki ter posledično vplivati na vrhunske dosežke v prihodnosti.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka.

Poleg splošnih pogojev morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

·  da je športna panoga izvajalca olimpijska športna panoga,

·  da trener izpolnjuje pogoje za vrhunskega trenerja, kar pomeni, da je strokovno izobražen ali usposobljen strokovni delavec z najvišjo stopnjo usposobljenosti, da deluje v programih vrhunskega športa in da je v svoji karieri s športnikom ali ekipo dosegel vrhunski športni dosežek ustrezne ravni skladno z merili, ki jih postavi OKS-ZŠZ,

·  da izvajalec in vrhunski trener, ki deluje oziroma je deloval pri tem izvajalcu, podata predlog za sofinanciranje zaposlitve vrhunskega trenerja,

·  da sta v letu vrhunskega dosežka športnika, tako trener kot športnik, aktivna člana izvajalca s sedežem v občini.

B.  MERILA ZA IZBOR

Izbor izvajalcev za sofinanciranje zaposlitve vrhunskih trenerjev v panožnih športnih centrih OKS-ZŠZ poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.2. (v skladu s Tabelo 9). V zaključni del vrednotenja se uvrsti največ en izvajalec iz individualnih športnih panog in največ en izvajalec iz kolektivnih športnih panog (posameznemu izvajalcu se sofinancira zaposlitev le enega vrhunskega trenerja).

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA

Izvajalec za sofinanciranje zaposlitve vrhunskega trenerja prejme 100 točk; vrednost se pomnoži s koeficientom glede na kategorijo športne panoge v občini (1,3 – 1. kategorija; 1,15 – 2. kategorija; 1 – 3. kategorija). Tako izračunana vrednost predstavlja končno število točk posameznega izvajalca, za sofinanciranje zaposlitve vrhunskega trenerja.

Vrednost točke (v eurih) se izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za zaposlovanje vrhunskih trenerjev v panožnih športnih centrih OKS-ZŠZ, deli z vsoto končnega števila točk vseh izvajalcev, ki so izbrani za sofinanciranje zaposlitve vrhunskega trenerja. Vrednost sofinanciranja zaposlitve vrhunskega trenerja posameznemu izvajalcu je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk istega izvajalca.

1.1.3.  ŠPORT INVALIDOV

Šport invalidov obsega vse pojavne oblike športne kulture invalidov zunaj šolskega sistema: športni rekreaciji, kakovostnemu in vrhunskemu športu, športni vzgoji otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. Programe izvajajo športne organizacije v sodelovanju z invalidskimi, pri izvajanju programov pa se smiselno povezujejo še z drugimi organizacijami.

1.1.3.1.  Sofinanciranje izvajanja športnih programov za invalide

Iz letnega programa športa se lahko sofinancira ustrezno strokovno izobražen oz. usposobljen strokovni kader za izpeljavo celoletnih športnih programov za invalide, ki so nastali s povezovanjem športnih in invalidskih ter dobrodelnih društev na lokalni ravni ter uporaba športnih objektov za te programe, organizacijo državnih prvenstev invalidov v posameznih športih hkrati z državnimi prvenstvi teh športov, programe vrhunskih športnikov invalidov s programi drugih vrhunskih športnikov in ustrezno strokovno izobražen kader za delo s športniki invalidi v dejavnostih NPŠZ.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Pogoji izvajalcev na področju športa invalidov, za prijavo na razpis, so navedeni pri posameznih programih na področju tekmovalnega in netekmovalnega športa …

B.  MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV

Izbor programov izvajalcev poteka po merilih, navedenih pri posameznih programih na področju tekmovalnega in netekmovalnega športa …

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA PROGRAMOV

Zaključni del vrednotenja programov na področju športa invalidov je opredeljen pri posameznih programih na področju tekmovalnega in netekmovalnega športa.

2.  RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU

2.1.  IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU

Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ njegovega razvoja in uspešnosti. Najvišjo strokovno raven predstavlja strokovno izobražen kader, ki zaključi univerzitetni ali visokošolski študijski program s področja športa (kineziologije). Ti programi so v domeni izobraževalnega sistema. Vzporedno z univerzitetnim in visokošolskim izobraževanjem v športu pa potekajo programi usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih in drugih delavcev, povezanih s športom, ki so del letnih programov športa. Usposabljanje strokovnih kadrov v športu razumemo kot programe, kjer se različno izobraženi kadri usposobijo na področju posameznih športnih panog, kar jim omogoči delo v športu. Programi izpopolnjevanja pa so krajši programi za kadre, ki so že izobraženi ali usposobljeni za delo v športu, pa si želijo ali pa z vidika zahtev morajo nadgraditi svoje znanje. Ti programi skupaj s samoizobraževanjem podpirajo vseživljenjsko učenje kot eno od prednostnih nalog Evropske unije.

2.1.1.  Sofinanciranje programov usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov v športu

Iz letnega programa športa se lahko sofinancira izvajanje s strani Strokovnega sveta RS za šport potrjenih programov usposabljanja strokovnih in drugih delavcev, povezanih s športom.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka. Posebna pogoja sta, da bo strokovni delavec pri izvajalcu vsaj dve leti izvajal športni program oz. programe, kar izvajalec izkazuje z izjavo v prijavi na razpis, in da izvajalec predloži fotokopijo razpisa strokovnega usposabljanja ali potrdilo izvajalca, da bo izobraževanje organizirano.

B.  MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV

Izbor programov usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov nadalje poteka v skladu z merilom deficitarnosti. Glede na omenjeno merilo imajo prednost pri izbiri izvajalci, ki se jim v skladu s tem odlokom sofinancirajo programi, sočasno pa imajo v tekmovalnih oziroma netekmovalnih programih manj ustrezno izobraženih oz. usposobljenih strokovnih delavcev od izvajalcev enakih programov. Vrednotenje strokovnih delavcev v tekmovalnih oziroma netekmovalnih programih poteka v skladu z merilom za kompetentnost strokovnih delavcev (točki 1.1.1. in 1.1.2.) – izvajalci se zvrstijo po vrstnem redu – izvajalec, ki je za strokovni kader prejel najmanj točk, je prvi v izboru … Če je več izvajalcev prejelo enako število točk, imajo prednost pri izbiri tisti izvajalci, pri katerih v teh programih sodeluje večji delež prostovoljcev. Izberejo se največ štirje izvajalci v tekmovalnem športu (dva v individualnih in dva v kolektivnih športnih panogah) in največ pet izvajalcev v netekmovalnem športu. Izbor poteka ločeno za programe usposabljanja in ločeno za programe izpopolnjevanja.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA PROGRAMOV

Zaključni del vrednotenja programov je skupen in ne ločen glede na izvajalce programov v individualnih oziroma kolektivnih športnih panogah oziroma izvajalce kombiniranih programov.

TABELA 17: Vrednotenje programov usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov v športu

V skladu s Tabelo 17 izvajalec za program usposabljanja oziroma izpopolnjevanja pridobi končno število točk.

Vrednost točke (v eurih) se za področje programov usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov v športu izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za programe usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov v športu, deli z vsoto končnega števila točk programov izbranih izvajalcev na področju programov usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov v športu. Vrednost sofinanciranja posameznega programa usposabljanja oziroma izpopolnjevanja je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk istega programa usposabljanja oziroma izpopolnjevanja.

2.2.  STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV, TRENERJEV IN STROKOVNA PODPORA PROGRAMOM

2.2.1.  Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov

Humanost dela v športu se kaže tudi v skrbi za izobraževanje športnikov. Zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja nadarjenih in vrhunskih športnikov je pomembna dolžnost države. Večina slovenskega vrhunskega športa namreč ni sponzorsko zanimiva, stopnja izobrazbe pa je tesno povezana s socialnim statusom po koncu športne poti. Zato lahko nadarjenim in vrhunskim športnikom s prilagoditvami njihovih šolskih oziroma študijskih in športnih obveznosti damo možnost, da bodo po končani športni poti imeli svoj poklic in eksistenco, s tem pa se zmanjšujejo možnosti ene od stranpoti vrhunskega športa.

Pot do vrhunskega športnega dosežka je zelo dolga, zato je največkrat treba s sistematičnim delom začeti že zelo zgodaj. Zahteva mnoga odrekanja in prilagajanja različnih obveznosti športnika in njegove družine. Za vrhunski športni dosežek je običajno treba že v šolskem obdobju začeti s sistematičnim delom, v nekaterih športih pa celo prej (npr. športna gimnastika, drsanje). Le dobro usklajevanje obveznosti tako v šoli kot v športu lahko zagotovi uspešnost mladega športnika na obeh področjih. Upoštevanje drugačnosti športno nadarjenih šolarjev in iz tega izhajajočih posebnih potreb je eden ključnih elementov uspešne organizacije športnikovega pouka. S spodbujevalnimi ukrepi (športni oddelki v srednji šoli, športne šole nacionalnega pomena, štipendiranje dijakov in študentov nadarjenih in vrhunskih športnikov), inovativnimi pristopi pri procesu izobraževanja ter sistemskimi rešitvami na zakonodajnem področju država skrbi za vse šolajoče se športnike.

2.2.1.1.  Sofinanciranje štipendiranja dijakov in študentov nadarjenih in vrhunskih športnikov

Izobraževalni program (npr. športni oddelki) je v pristojnosti šolstva, medtem ko letni program športa zagotavlja ustrezne razvojne pogoje in podpore (spremljanje pripravljenosti teh športnikov in materialni pogoji za to, štipendije ipd.). Na tej postavki se lahko na podlagi predloga izvajalca sofinancira enoletna štipendija dijakom ali študentom, ki imajo v skladu s kategorizacijo OKS-ZŠZ naziv športnika perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda. Namen je dodatno spodbuditi športnike, ki so uspešni tako v šoli kot v športu.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka.

Poleg splošnih pogojev morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

·  da je športna panoga izvajalca olimpijska športna panoga;

·  da izvajalec in študent oziroma dijak (športnik), ki je vključen v aktivnosti pri tem izvajalcu, podata predlog za sofinanciranje štipendije (predlog mora biti podan v letu, ko je športnik v skladu s kategorizacijo OKS-ZŠZ uvrščen v razred, ki je predviden za sofinanciranje štipendije);

·  da izvajalec za dijaka oziroma študenta predloži potrdilo o vpisu v ustrezno vzgojno-izobraževalno ustanovo;

·  da je dijak oziroma študent na podlagi dosežka oziroma dosežkov izpolnil pogoje za kategorizacijo v skladu s pravili OKS-ZŠZ; upoštevajo se športniki, ki imajo naziv športnika perspektivnega, mednarodnega, svetovnega in olimpijskega razreda;

·  da je športnik, ki z izvajalcem kandidira za prejem štipendije, že najmanj dve leti vključen v aktivnosti pri tem izvajalcu;

·  da se izvajalec in športnik v prijavi na razpis zavežeta, da bo športnik še najmanj dve leti od podelitve štipendije član izvajalca.

B.  MERILA ZA IZBOR

Izbor izvajalcev (za sofinanciranje štipendiranja dijakov in študentov nadarjenih in vrhunskih športnikov) poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.2. (v skladu s Tabelo 9) – razlika je ta, da se upoštevajo le naslednja merila: lokalni pomen športne panoge, število športnikov oziroma razširjenost športne panoge in uspešnost ter konkurenčnost športne panoge. Pri izboru se upošteva tudi naziv športnika (športna uspešnost), ki kandidira za štipendijo – naziv športnika se v Tabeli 9 vrednoti enako kot kompetentnost strokovnega kadra, točkovanje za naziv športnika pa poteka v skladu z vrednotenjem nazivov pri uspešnosti športne panoge (točka 1.1.2.1.5.). V zaključni postopek vrednotenja programa se uvrstita največ dva športnika iz individualnih športnih panog in največ dva športnika iz kolektivnih športnih panog. Posameznemu izvajalcu se sofinancira štipendija enega dijaka oziroma študenta, razen če je izvajalec edini izbran za sofinanciranje štipendije in je ustreznih kandidatov več; v tem primeru se upoštevajo vsi kandidati.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA

Zaključni del vrednotenja štipendij je skupen in ne ločen glede na izvajalce programov v individualnih oziroma kolektivnih športnih panogah.

TABELA 18: Vrednotenje štipendij

V skladu s Tabelo 18 izvajalec za sofinanciranje štipendije pridobi končno število točk.

Vrednost točke (v eurih) se za področje sofinanciranja štipendiranja dijakov in študentov nadarjenih in vrhunskih športnikov izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za sofinanciranje štipendiranja dijakov in študentov nadarjenih in vrhunskih športnikov, deli z vsoto končnega števila točk za štipendije izbranih izvajalcev na področju sofinanciranja štipendiranja dijakov in študentov nadarjenih in vrhunskih športnikov. Vrednost sofinanciranja štipendije je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk iste štipendije.

2.2.2.  Spremljanje pripravljenosti športnikov, svetovanje o športni vadbi in strokovna podpora programov

Ugotavljanje in spremljanje pripravljenosti športnikov na vseh ravneh (vrhunski, nadarjeni, rekreativni športniki) ter svetovanje staršem otrok predstavlja osnovo strokovnega načrtnega dela v športu (z ustrezno vadbo, prehrano, hidracijo in načinom življenja). Pri nadarjenih in vrhunskih športnikih pomeni humanizacijo pri delu s športniki in temelj njihove tekmovalne uspešnosti; pri otrocih z razvojnimi težavami pa učinkovito pomoč pri njihovem celostnem razvoju. Razvoj ustreznih diagnostičnih postopkov in ustrezna oprema sta predpogoj za izboljšanje vrednotenja procesov športne vadbe ter izboljšanje kakovosti strokovne podpore programov.

Na lokalni ravni spremljanje pripravljenosti nadarjenih športnikov usklajujejo občinske športne zveze v sodelovanju z nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami. Za ta namen društva uporabljajo večinoma prenosno diagnostično opremo, ki si jo lahko sposodijo od izbranih izvajalcev spremljave.

2.2.2.1.  Sofinanciranje ugotavljanja ravni treniranosti športnikov na lokalni ravni in svetovanje pri treningu

Iz letnega programa športa se lahko sofinancira izvedba navedenih storitev.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka.

B.  MERILA ZA IZBOR

Izbor izvajalcev (sofinanciranje ugotavljanja ravni treniranosti športnikov na lokalni ravni in svetovanje pri treningu), poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.2. (v skladu s Tabelo 9) – razlika je ta, da se upoštevajo le naslednja merila: lokalni pomen športne panoge, število športnikov oziroma razširjenost športne panoge in uspešnost ter konkurenčnost športne panoge. Pri izboru imajo večjo težo nazivi športnikov posameznih izvajalcev (športna uspešnost), zato se ti upoštevajo še dodatno, ne le pri uspešnosti športne panoge (nazivi športnikov se v Tabeli 9 vrednotijo enako kot kompetentnost strokovnega kadra, točkovanje za nazive športnikov pa poteka v skladu z vrednotenjem nazivov pri uspešnosti športne panoge (točka 1.1.2.1.5.). V zaključni postopek vrednotenja programa se uvrsti največ pet izvajalcev iz individualnih športnih panog in največ pet izvajalcev iz kolektivnih športnih panog.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA

Zaključni del vrednotenja ugotavljanja ravni treniranosti športnikov na lokalni ravni in svetovanja pri treningu je skupen in ne ločen glede na izvajalce programov v individualnih oziroma kolektivnih športnih panogah.

Vsak od izbranih izvajalcev na področju ugotavljanja ravni treniranosti športnikov na lokalni ravni in svetovanja pri treningu prejme 100 točk, kar predstavlja končno število točk.

Vrednost točke (v eurih) se za področje ugotavljanja ravni treniranosti športnikov na lokalni ravni in svetovanje pri treningu izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za ugotavljanje ravni treniranosti športnikov na lokalni ravni in svetovanje pri treningu, deli z vsoto končnega števila točk izbranih izvajalcev na področju sofinanciranja ugotavljanja ravni treniranosti športnikov na lokalni ravni in svetovanja pri treningu. Vrednost sofinanciranja izvajalca je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk istega izvajalca.

2.2.2.2.  Svetovanje o gibalnem in telesnem razvoju otrok in njihovem vključevanju v šport zunaj šole in svetovanja staršem o vključevanju v šport otrok, ki imajo razvojne težave

Iz letnega programa športa se lahko sofinancira izvedba navedenih storitev.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka.

B.  MERILA ZA IZBOR

Izbere se en izvajalec s področja sofinanciranja svetovanja o gibalnem in telesnem razvoju otrok in njihovem vključevanju v šport zunaj šole in svetovanja staršem o vključevanju v šport otrok, ki imajo razvojne težave – tisti, ki bo zagotovil, da bo v proces svetovanja vključeno čim večje število otrok s prebivališčem v občini in z državljanstvom RS (štejejo se tudi otroci z razvojnimi težavami), hkrati pa ima največ referenc na omenjenem področju delovanja. Izvajalec mora pri tem zagotoviti kader z ustreznimi kompetencami, ustrezne diagnostične postopke in opremo, kar izkaže v dokumentaciji v prijavi na razpis za to postavko.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA

Izbrani izvajalec prejme 100 točk.

Vrednost točke (v eurih) se za področje svetovanja o gibalnem in telesnem razvoju otrok in njihovem vključevanju v šport zunaj šole in svetovanja staršem o vključevanju v šport otrok, ki imajo razvojne težave izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za svetovanje o gibalnem in telesnem razvoju otrok in njihovem vključevanju v šport zunaj šole in svetovanje staršem o vključevanju v šport otrok, ki imajo razvojne težave, deli s številom točk izbranega izvajalca na tem področju. Vrednost sofinanciranja izbranemu izvajalcu je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s številom točk tega izvajalca.

2.3.  ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU

Vsaka izdana strokovna in znanstvena knjiga ali revija s področja športa v slovenskem jeziku je za slovenski šport velikega pomena, saj je naše jezikovno področje ozko, zaradi rasti celotnega športa v RS pa potrebe po strokovnih športnih publikacijah naraščajo. Hkrati se s tem razvija slovensko športno izrazoslovje, ki je temelj vsakega strokovnega in znanstveno raziskovalnega dela. Javni interes predstavljajo zlasti športne publikacije z razlagalno vlogo. Ta jim omogoča razlaganje dogodkov in informacij, tako da si občinstvo oblikuje mnenje o določenem pojavu na področju športa. Skladno s tem se skozi letne programe športa na različnih medijih (tiskane različice in e-različice) sofinancira periodično in monografsko literaturo ter promocijske publikacije, ki podpirajo kakovost dela v športu in spodbujajo prebivalstvo k razumevanju športa in njegovih učinkov.

Periodična literatura:

·  strokovne revije za teoretična in praktična vprašanja športne vzgoje, športnega treniranja in

·  športne rekreacije in deli revij s tovrstno tematiko,

·  znanstvene revije s področja športa,

·  zborniki strokovnih in znanstvenih posvetov.

Monografska literatura:

·  strokovna in znanstvena dela iz osnovnih in mejnih področij športa,

·  strokovna in znanstvena dela s področja športne vzgoje, športnega treniranja in športne

·  rekreacije,

·  učbeniki in gradiva za potrebe usposabljanja, izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih

·  kadrov.

Promocijske publikacije, namenjene ozaveščanju in spodbujanju za dejavno vključevanje

prebivalstva v šport.

2.3.1.  Sofinanciranje strokovnih in znanstvenih publikacij s področja športa

Iz letnega programa športa se lahko sofinancira strokovna in znanstvena založniška dejavnost na področju športa z ustreznim recenzijskim postopkom, ki ga določi Strokovni svet RS za šport.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka. Posebni pogoji so, da gre pri publikacijah za ustrezen recenzijski postopek, ki ga določi Strokovni svet RS za šport, in da izvajalci v vlogah opredelijo uresničevanje ukrepov NPŠ, ki so povezani z izdajanjem literature oz. publikacij, stopnjo realizacije oz. zmožnost uresničevanja, kakovostne vidike (kot je prispevanje k trajnostnemu razvoju) in delež strokovnega kadra ali obseg prostovoljnega dela s strokovno usposobljenimi kadri. Izvajalci predložijo tudi dokazila o referencah in o deficitarnosti na področju njihovega dela.

B.  MERILA ZA IZBOR

Izbor strokovnih in znanstvenih publikacij s področja športa poteka v skladu z merilom deficitarnosti in merilom referenc. Izvajalci se glede na vsako merilo razvrstijo po vrstnem redu in pridobijo od 100 do 0 točk; merilo deficitarnosti prinese 60 odstotkov točk, merilo referenc pa 40 odstotkov točk. Izbere se največ eden izvajalec na področju strokovnih publikacij in eden izvajalec na področju znanstvenih publikacij.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA

Zaključni del vrednotenja strokovnih in znanstvenih publikacij s področja športa je skupen.

TABELA 19: Vrednotenje strokovnih in znanstvenih publikacij s področja športa

V skladu s Tabelo 19 izvajalec za strokovno oziroma znanstveno publikacijo pridobi končno število točk.

Vrednost točke (v eurih) se za področje strokovnih in znanstvenih publikacij s področja športa izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za strokovne in znanstvene publikacije s področja športa, deli z vsoto končnega števila točk izbranih izvajalcev na področju strokovnih in znanstvenih publikacij s področja športa. Vrednost sofinanciranja posamezne strokovne oziroma znanstvene publikacije s področja športa je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk iste strokovne oziroma znanstvene publikacije s področja športa.

2.4.  ZNANSTVENO RAZISKOVALNA DEJAVNOST V ŠPORTU

Znanstvenoraziskovalno delo na področju športa obsega preučevanje delovanja človekovega organizma pod vplivom vadbe oziroma treninga ter učinkov le-teh na zdravje in uspešnost delovanja človeka v različnih nalogah, obremenitvah in okoljih. Osnovni namen je zagotavljanje ustreznega prenosa znanstvenih spoznanj v prakso. Skladno s tem NPŠ opredeljuje naslednja ukrepa: ustrezno umestitev kineziologije znotraj nacionalne raziskovalne dejavnosti in opredelitev smiselnih ciljno-raziskovalnih projektov za vse pojavne oblike športa. Nosilci znanstvenoraziskovalne dejavnosti so javne raziskovalne institucije v sodelovanju s civilno športno sfero ali gospodarstvom. Ti opredelijo interes z vidika prenosa znanstvenih izsledkov v športne prakse.

2.4.1.  Sofinanciranje raziskovanja kineziologije

Iz letnega programa športa se lahko sofinancirajo temeljni, predvsem pa uporabni (aplikativni) znanstveno raziskovalni projekti. Izvajalci letnega programa športa so raziskovalne organizacije.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka. Znanstvenoraziskovalno delo na področju športa lahko opravljajo le visokošolski zavodi, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe prve ali druge stopnje na področju športa in druge pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje raziskovalne dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost na področju športa. Poseben pogoj je, da izvajalci v vlogah izkažejo, da gre za temeljne, predvsem pa uporabne (aplikativne) znanstveno raziskovalne projekte, v skladu s predpisi nosilcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti; izvajalci zato predložijo ustrezno potrdilo nosilca znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kjer so opredeljene tudi izvedljivost in gospodarnost projekta, razvojna kakovost, relevantnost in potencialni vpliv projekta ter reference.

B.  MERILA ZA IZBOR

Izbor temeljnih, predvsem pa uporabnih (aplikativnih) znanstveno raziskovalnih projektov s področja športa poteka na podlagi naslednjih meril: izvedljivost in gospodarnost projekta, razvojna kakovost, relevantnost in potencialni vpliv projekta, reference. Izvajalci se glede na vsako merilo razvrstijo po vrstnem redu in pridobijo od 100 do 0 točk. Vsako izmed meril doprinese 25 odstotkov točk. Izbere se eden izvajalec s področja raziskovanja kineziologije.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA

Izbrani izvajalec prejme 100 točk.

Vrednost točke (v eurih) se za področje raziskovanja kineziologije izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za raziskovanje kineziologije, deli s številom točk izbranega izvajalca na tem področju. Vrednost sofinanciranja izbranemu izvajalcu je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s številom točk tega izvajalca.

2.5.  INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA NA PODROČJU ŠPORTA

Šport je pomemben del prostočasne dejavnosti in s tem tudi tovrstne industrije, kjer razvoj narekuje informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju: IKT). V preteklem desetletju je šport nekoliko izgubil svoj tržni delež v industriji prostega časa, pomemben razlog pa predstavlja prav uporaba IKT.

Digitalizacija, t.j. digitalne vsebine, digitalne storitve in javna dostopnost v vseh pojavnih oblikah elektronskih medijev na področju športa niso pomembne le za trženje športa in z njim povezanih področij prostočasne industrije in turističnega gospodarstva, temveč pomenijo tudi osnovo za neposredno uporabo digitalnih športnih vsebin v procesih izobraževanja, usposabljanja, vseživljenjskega učenja in raziskovanja v športu. Ravno tako se IKT vedno bolj umešča tudi kot neposredna podpora za učinkovitejše in prijaznejše (skladno in zdravo) udejstvovanje v športu ter za sprotno analizo in spremljanje ravni učinkovitosti.

Javni interes na področju e-športa zajema razvoj izvirnih in prevedenih računalniških orodij, široko dostopnost digitalnih športnih vsebin kot osnove za prepoznavnost RS v svetu, vse s ciljem ustvarjanja dodane vrednosti na področju športa in z njo povezanih industrij, ter kot prispevek k ustvarjalnosti za večjo kakovost življenja. Prestrukturiranje in povečanje konkurenčnosti ter učinkovitosti javnih in zasebnih športnih organizacij bo lažje doseči, če bodo le-te prevzele vlogo nosilcev e-športa. Za prestrukturiranje pa so potrebna začetna vlaganja v IKT. Tako bo RS tudi izpolnila naloge, ki jih zastavlja Evropska unija.

2.5.1.  Sofinanciranje razvoja in nakupa poslovnih aplikacij za podporo kakovostnejšemu poslovodenju športnih organizacij

Iz letnega programa športa se lahko sofinancirajo programi IKT, ki omogočajo centralno podporo zbiranju in predstavitvi informacij na področju športa na nacionalni ali lokalni ravni. Na lokalni ravni je ključni izvajalec NPŠ na tem področju območna športna zveza, lokalni zavod za šport ali druge športne organizacije, ki izvajajo tovrstno dejavnost.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka.

B.  MERILA ZA IZBOR

Izbor programov IKT poteka v skladu z merilom deficitarnosti, merilom dostopnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije za uporabnike in uporabnosti informacijsko-komunikacijsko tehnologije. Izvajalci se glede na vsako merilo razvrstijo po vrstnem redu in pridobijo od 100 do 0 točk. Merilo deficitarnosti prinese 30 odstotkov točk, drugo merilo 30 odstotkov točk, merilo uporabnosti pa 40 odstotkov točk. Izbere se eden izvajalec s področja informacijsko-komunikacijsko tehnologije.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA

Izbrani izvajalec s področja informacijsko-komunikacijsko tehnologije na področju športa prejme 100 točk.

Vrednost točke (v eurih) se za področje informacijsko-komunikacijsko tehnologije v športu izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na področju športa, deli s številom točk izbranega izvajalca na področju informacijsko-komunikacijsko tehnologije v športu. Vrednost sofinanciranja izbranemu izvajalcu je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s številom točk tega izvajalca.

3.  ORGANIZIRANOST V ŠPORTU

3.1.  DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ

Temelj evropskega modela športa zunaj šolskega sistema predstavljajo športna društva. Društva so interesna, prostovoljna združenja državljanov, v katerih ti v veliki meri s prostovoljnim delom uveljavljajo skupne interese. Predstavljajo osnovo vrhunskega in kakovostnega športa, poleg tega pa so zelo pomemben izvajalec športnih interesnih programov za otroke in mladino ter družine. Z izboljšanjem programov športnih društev želimo povečati število članov društev in s tem število športno dejavnih prebivalcev, njihovo športno ozaveščenost, obseg strokovno izvedenega prostovoljnega dela v športu in pripadnost posameznika športu. Delovanje društev in njihovih zvez predstavlja javni interes, zato država spodbuja in materialno podpira društveno dejavnost.

Športna društva se kot osnovne športne organizacije združujejo na lokalni ravni v občinske športne zveze, na nacionalni ravni pa v nacionalne športne zveze. Večina občinskih in nacionalnih športnih zvez ter drugih športnih združenj je združenih v reprezentativno slovensko krovno športno organizacijo OKS-ZŠZ. Na lokalni in državni ravni nepridobitno v športu delujejo tudi javni zavodi, povezani s športom. Za osnovno delovanje teh nepridobitnih športnih organizacij, t.j. športnih društev in njihovih zvez ter javnih zavodov, povezanih s športom, se iz letnega programa športa lahko zagotovijo sredstva za kritje osnovnih materialnih stroškov in dohodkov zaposlenih. Na ravni lokalne skupnosti se lahko sofinancira delovanje športnih društev, občinskih in drugih športnih zvez ter športnih zavodov na lokalni ravni.

3.1.1.  Sofinanciranje delovanja športnih društev, občinskih in drugih športnih zvez na lokalni ravni, ki prebivalcem ponujajo kakovostne športne storitve, ki imajo značaj javne dobrine

Iz letnega programa športa občine se lahko sofinancirajo osnovni materialni stroški in dohodki zaposlenih.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka.

B.  MERILA ZA IZBOR

Izbor izvajalcev (za sofinanciranje delovanja športnih društev, občinskih in drugih športnih zvez na lokalni ravni), na področju kakovostnega in vrhunskega športa, poteka po merilih, navedenih pod točko 1.1.2. (v skladu s Tabelo 9) – upoštevajo se le naslednja merila: lokalni pomen športne panoge, število športnikov oziroma razširjenost športne panoge in uspešnost ter konkurenčnost športne panoge. Izbere se največ ena zveza športnih društev in največ dve društvi v skupini individualnih in dve društvi v skupini kolektivnih športnih panog.

Izbor izvajalcev, na področju športne rekreacije, prostočasne športne vzgoje otrok in mladine oziroma na področju obštudijske športne dejavnosti, poteka po naslednjih merilih: delovanje na lokalni ravni (upošteva se delež vseh krajevnih skupnosti v občini, v katerih se izvaja program …), organiziranost na lokalni ravni – velja le za športne zveze (upošteva se delež vseh društev v občini, ki so včlanjena v športno zvezo …) in število vadečih, ki imajo prebivališče v občini in državljanstvo RS. Izvajalci se glede na vsako merilo razvrstijo po vrstnem redu in pridobijo od 100 do 0 točk. Prvo in drugo merilo skupaj doprineseta 60 odstotkov točk, tretje merilo pa 40 odstotkov točk. Z vsakega področja (športna rekreacija, prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, obštudijska športna dejavnost …) se izbereta največ dva izvajalca.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA

Zaključni del vrednotenja je skupen in ne ločen glede na izvajalce programov v individualnih oziroma kolektivnih športnih panogah oziroma glede na področje delovanja organizacije.

TABELA 20: Vrednotenje delovanja organizacij

V skladu s Tabelo 20 izvajalci za sofinanciranje delovanja športnih društev, občinskih in drugih športnih zvez na lokalni ravni pridobijo končno število točk.

Vrednost točke (v eurih) se za področje sofinanciranja delovanja športnih društev, občinskih in drugih športnih zvez na lokalni ravni izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za delovanje športnih društev, občinskih in drugih športnih zvez na lokalni ravni, deli z vsoto končnega števila točk izbranih izvajalcev na področju delovanja športnih društev, občinskih in drugih športnih zvez na lokalni ravni. Vrednost sofinanciranja posameznemu izvajalcu je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk istega izvajalca.

3.1.2.  Sofinanciranje delovanja javnih zavodov za šport na lokalni ravni

Iz letnega programa športa se lahko sofinancirajo osnovni materialni stroški in dohodki zaposlenih.

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka.

B.  MERILA ZA IZBOR

Izbor izvajalcev (za sofinanciranje delovanja javnih zavodov za šport na lokalni ravni), poteka po merilih, navedenih pod točko 3.1.1. (Sofinanciranje delovanja športnih društev, občinskih in drugih športnih zvez na lokalni ravni). Izbere se en javni zavod za šport na lokalni ravni.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA

Izbrani izvajalec prejme 100 točk.

Vrednost točke (v eurih) se za področje delovanja javnih zavodov za šport na lokalni ravni izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za delovanje javnih zavodov za šport na lokalni ravni, deli s številom točk izbranega izvajalca na področju delovanja javnih zavodov za šport na lokalni ravni. Vrednost sofinanciranja izbranemu izvajalcu je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s številom točk tega izvajalca.

4.  ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA

4.1.  ŠPORTNE PRIREDITVE

Športne prireditve so organizirana športna srečanja in tekmovanja. Organizacija športnih prireditev je pomembna za športne organizacije, ki prireditve organizirajo, ter tudi za lokalna okolja in državo, v katerih športne prireditve potekajo. Številne športne organizacije uporabljajo zlasti velika športna tekmovanja kot sredstvo za ustvarjanje in krepitev odnosov s ciljnimi trgi in uporabniki. Športne prireditve imajo večinoma pozitivne učinke na človeka in družbo, nekateri njihovi vplivi pa so lahko tudi negativni. Koristi organizacije športnih prireditev lahko na splošno delimo na ekonomske in neekonomske koristi. Ekonomsko korist predstavlja dodatna potrošnja v gospodarstvu zaradi organizacije športne prireditve, neekonomske koristi pa predstavljajo družbeno-socialne, promocijske, športne, kulturne in infrastrukturne (prostorske) koristi, ki lahko nastanejo zaradi prireditve.

Možne negativne vplive športnih prireditev na okolje predstavljajo poraba energije za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo in električno energijo, poraba naravnih virov, odpadki ter izpusti toplogrednih plinov, ki lahko nastajajo pri organizaciji športne prireditve. Obstajajo pa lahko še drugi vplivi športnih prireditev na okolje, kot so: povečano svetlobno sevanje in hrup, ogrožanje obstoječih ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Ključ do zmanjšanja negativnih ter doseganja pozitivnih vplivov je v učinkovitem načrtovanju športne prireditve, da bi dosegli pozitivno zapuščino tekmovanja. Prav zaradi navedenega nacionalni program športa namenja posebno pozornost športnim prireditvam, ki lahko imajo koristi za družbo in čim manj negativnih vplivov na okolje (trajnostne športne prireditve).

Trajnostne športne prireditve zmanjšujejo negativne vplive in povečujejo koristi za okolje in družbo ter ustvarjajo pozitivno zapuščino za sedanje in prihodnje generacije. Takšne prireditve prispevajo k varovanju narave in okolja (naravnih virov – vode, zemlje in zraka, živalskih in rastlinskih vrst ter ekosistemov, podnebja) in imajo pozitiven vpliv na družbo (vključevanje lokalnih skupnosti in lokalnih deležnikov, zdravje in varnost gledalcev, udeležencev in zaposlenih, dostopnost in vključenost za vse, blaginja lokalne skupnosti in širše družbe, pozitivna zapuščina, etično ravnanje, odgovornost in transparentnost).

Med športne prireditve štejemo velika mednarodna športna tekmovanja (olimpijske igre, sredozemske igre, univerzijade, svetovna prvenstva, evropska prvenstva, svetovni pokali, velike nagrade), tekmovanja članskih reprezentanc RS in klubov v ligah prvakov v kolektivnih športnih panogah, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega (športne prireditve pomembne za lokalna okolja) in nacionalnega pomena (kongresi, simpoziji …). Mednarodne športne prireditve in pogoji za kandidiranje in organiziranje so bolj podrobno opisani v 74. in 75. členu Zakona o športu.

4.1.1.  MERILA ZA IZBOR ŠPORTNIH PRIREDITEV IN NAČIN TOČKOVANJA

Pri izbiri izvajalcev športnih prireditev se uporabljajo naslednja merila: mednarodna oziroma lokalna odmevnost, množičnost, raven prireditve, ustreznost vsebine (pretežno športna). Nekatera od meril so upoštevana tudi v zaključnem delu vrednotenja športnih prireditev izvajalcev. Izbor izvajalcev za športne prireditve je skupen in ni ločen glede na izvajalce, ki izvajajo programe v individualnih športnih panogah in izvajalce, ki izvajajo programe v kolektivnih športnih panogah oziroma na izvajalce kombiniranih programov.

Pri tem so izjeme programi športa invalidov in miselnih iger; izbere se največ eden izvajalec s področja športa invalidov in eden izvajalec s področja miselnih iger. Izvajalec na področju športa invalidov, ki je glede na merila za izbor prejel največje število točk med izvajalci športnih prireditev na področju športa invalidov, je ne glede na absolutno število točk, avtomatsko izbran in uvrščen v zaključni del vrednotenja športnih prireditev, kjer so določena bolj podrobna merila za sofinanciranje. V zaključnem delu vrednotenja se za športno prireditev na področju športa invalidov uporabljajo enaka merila kot za druge izvajalce športnih prireditev, za izvajalca miselnih iger pa je razlika ta, da se izračunano število točk za športno prireditev pomnoži s koeficientom 0,5; to predstavlja končno število točk za športno prireditev.

Pri vsakem merilu se za športno prireditev posameznega izvajalca izračuna število točk, na podlagi katerega se športne prireditve izvajalcev razvrstijo po vrstnem redu; v skladu z razvrstitvijo pridobijo ustrezno število točk, ki se pomnoži s koeficientom pomembnosti posameznega merila pri izboru izvajalcev posameznih športnih prireditev (Tabela 21).

4.1.1.1.  Mednarodna oziroma lokalna odmevnost

Pri odmevnosti športne prireditve se upošteva promocija oziroma oglaševanje in predvajanje športne prireditve v različnih medijih in tradicionalnost športne prireditve, kjer se upošteva število let izvajanja te prireditve. Največ točk prejme športna prireditev, ki je najbolj promovirana in se izvaja največ časa. Športne prireditve se po vsakem od omenjenih kriterijev razdelijo po vrstnem redu – največ točk prejme najbolje ocenjena prireditev ...

4.1.1.2.  Množičnost

Pri kriteriju množičnosti športne prireditve se upošteva število aktivnih udeležencev športne prireditve, v manjši meri pa tudi število pasivnih udeležencev oziroma gledalcev. Največ točk prejme športna prireditev, ki ima največ aktivnih udeležencev in gledalcev. Športne prireditve se po vsakem od omenjenih kriterijev razdelijo po vrstnem redu – največ točk prejme najbolje ocenjena prireditev …

4.1.1.3.  Raven prireditve

Po tem kriteriju se športne prireditve razdelijo v tri kategorije. Največje število točk prejmejo velike mednarodne športne prireditve, ki so v prvi kategoriji, kjer pa se upoštevajo le tiste, ki se ne sofinancirajo iz državnega proračuna. V drugi kategoriji najbolj ocenjenih prireditev so manjše mednarodne športne prireditve, ki so organizirane pod okriljem ustrezne mednarodne panožne športne organizacije, in državna prvenstva ter pokalna prvenstva v zaključnem delu (npr. zaključni turnir pokalnega tekmovanja). Tretja kategorija glede na kriterij ravni prireditev so manjše mednarodne športne prireditve, ki niso organizirane pod okriljem ustrezne mednarodne panožne športne organizacije, in se jih zato uvršča pod manjše mednarodne športnorekreativne prireditve, druga tekmovanja, organizirana pod okriljem NPŠZ (npr. tekma v državnem prvenstvu oziroma pokalu), lokalne športno promocijske prireditve za podelitev priznanj v športu (npr. razglasitev športnika leta v občini) in druge športno rekreativne prireditve.

4.1.1.4.  Ustreznost vsebine (pretežno športna)

To merilo je pogoj za prijavo na razpis za športne prireditve.

4.1.2.  POMEMBNOST POSAMEZNIH MERIL PRI IZBORU IZVAJALCEV

Tabela 21: Pomembnost posameznih meril

4.1.3.  Sofinanciranje športnih prireditev

Iz letnega programa športa se lahko sofinancirajo materialni stroški izvedbe športnih prireditev, ki upoštevajo trajnostne kriterije, kot jih predpiše občina. Na ravni države se sofinancirajo velike mednarodne športne prireditve (svetovna in evropska prvenstva), za katera vlada sprejme sklep, da se jih lahko sofinancira iz državnega proračuna, in nacionalne športno promocijske prireditve za podelitev priznanj v športu (npr. podelitev Bloudkovih priznanj, razglasitev športnika leta Slovenije); če se velike mednarodne športne prireditve ne sofinancirajo iz državnega proračuna, se lahko tudi iz proračuna občine. Iz proračuna občine se lahko sofinancirajo druge ravni tekmovanj in športnorekreativnih prireditev, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva, ter lokalne športno promocijske prireditve za podelitev priznanj v športu (npr. razglasitev športnika leta v občini).

A.  POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS

Izvajalci morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v 3. členu odloka. Posebna pogoja sta, da je vsebina prireditve pretežno športna in da izvajalci v vlogah opredelijo uresničevanje ukrepov NPŠ, ki so povezani s športnimi prireditvami, stopnjo realizacije oz. zmožnost uresničevanja, kakovostne vidike (kot je prispevanje k trajnostnemu razvoju …) in delež strokovnega kadra ali obseg prostovoljnega dela s strokovno usposobljenimi kadri.

B.  MERILA ZA IZBOR ŠPORTNIH PRIREDITEV

Izbor športnih prireditev izvajalcev poteka po merilih, navedenih pod točkama 4.1.1 in 4.1.2 (v skladu s Tabelo 21). V zaključni del vrednotenja športnih prireditev se uvrsti največ petindvajset izvajalcev, katerim se vrednoti le najbolje ocenjena športna prireditev.

C.  ZAKLJUČNI DEL VREDNOTENJA ŠPORTNIH PRIREDITEV

Zaključni del vrednotenja športnih prireditev izvajalcev je skupen in ne ločen glede na izvajalce prireditev v individualnih oziroma kolektivnih športnih panogah oziroma izvajalce kombiniranih programov.

Vrednotenje športne prireditve poteka v skladu s podatki navedenimi v Tabeli 22.

TABELA 22: Vrednotenje športne prireditve

Opomba:

*kategorije športnih prireditev so opredeljene pod točko 4.1.1.3

**upoštevajo se le tiste velike mednarodne športne prireditve, ki se ne sofinancirajo iz državnega proračuna

V skladu z omenjeno tabelo izvajalec športne prireditve pridobi osnovno število točk, ki se pomnoži s koeficientom množičnosti prireditve; to predstavlja končno število točk športne prireditve izvajalca.

Koeficient množičnosti prireditve se pridobi v skladu z merilom za množičnost (točka 4.1.1.2, Tabela 21), po katerem se izvajalci razvrstijo po vrstnem redu. Pri prvih treh izvajalcih v vsaki kategoriji športnih prireditev znaša koeficient množičnosti prireditve 1,3, pri vseh ostalih izvajalcih pa 1. Če se je izvajalec v preteklem letu oziroma letu razpisa (do oddaje vloge na razpis) prostovoljno udeležil vsaj enega dogodka oziroma prireditve, na katerega je bil vabljen s strani občine, se mu športna prireditev vrednoti z dodatnimi desetimi točkami.

Vrednost točke (v eurih) se za področje športnih prireditev izračuna tako, da se višina sredstev v letnem programu športa, predvidenih za športne prireditve, deli z vsoto končnega števila točk izbranih izvajalcev na področju športnih prireditev. Vrednost sofinanciranja posamezne športne prireditve je določena tako, da se vrednost točke (v eurih) pomnoži s končnim številom točk iste prireditve.