Na podlagi 119., 123. in 289. člena Zakona o urejanju prostora
(ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl.
US) ter 19. člena Statuta Občine Zreče
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet
Občine Zreče, na 16. redni seji, dne 28. 9. 2022, sprejel |
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU |
DOŽIVLJAJSKI GOZD ROGLA |
|
I.
Splošna določba |
|
1. člen |
(pravna
podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1) S
tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZureP-2; Uradni
list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in Odlokom o
Občinskem prostorskem načrtu občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih
občin št. 64/15, 24/16, 28/16 – popr., 25/18 in 48/19), sprejme Občinski
podrobni prostorski načrt Doživljajski gozd Rogla (v nadaljnjem
besedilu: OPPN). |
(2) OPPN
je pod številko 21030-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d. d. |
(3) OPPN
se vodi pod identifikacijsko številko prostorskega akta ID 2661. |
|
II.
Vsebina OPPN |
|
2. člen |
(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
OPPN iz
prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine: |
A)
TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK) |
1.
OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
2.
UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
2.1.
Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
2.2.
Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin |
2.3.
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
3.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA
OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
4.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
5.
REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA
NARAVE |
6.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
7.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN |
8.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
B)
GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA |
B1
Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta občine Zreče; M
1:5000; |
B2
Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s |
sosednjimi območji; M 1:5000; |
B3
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:1000; |
B4
Ureditvena situacija s prerezom; M 1:1000; |
B5
Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500; |
B6
Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:2500; |
B7
Načrt parcelacije; M 1:1000. |
C)
SPREMLJAJOČE GRADIVO |
C1
Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta; |
C2
Izhodišča za pripravo OPPN; |
C3
Prikaz stanja prostora; |
C4
Seznam strokovnih podlag; |
C5
Mnenja nosilcev urejanja prostora in postopek CPVO; |
C6
Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta; |
C7
Povzetek za javnost; |
C8
Elaborat ekonomike. |
|
1. Opis
prostorske ureditve |
|
3. člen |
(namen
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1) S
tem občinskim podrobnim načrtom se podrobneje določijo prostorski
izvedbeni pogoji za ureditev območja Doživljajskega gozda na Rogli.
Območje kompleksa »Pot med krošnjami« se ohranja. Na obstoječem
nepozidanem stavbnem zemljišču z namensko rabo BT, se načrtuje gradnja
vhodne stavbe »Doživljajski gozd«. Med obema stavbama se uredi tlakovana
ploščad s tribunami, parkirišča za zaposlene in invalide, ohrani se
dostop iz regionalne ceste ter sprehajalna pot, ob kateri se ohranijo
obstoječi in postavijo novi manjši leseni kioski (pomožne stavbe).
Severni del območja se ogradi in nameni ureditvi »Doživljajskega gozda«.
Območje se opremi s pešpotmi, igrali za otroke, adrenalinskim parkom,
trampolini, tobogani, urbano opremo, paviljoni, poslopji z ogradami za
živali in podobno. Določijo se tudi pogoji za priključitev objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro. |
(2) OPPN
je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
|
4. člen |
(območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1)
Območje je locirano severno od regionalne ceste III. reda št. 1430 Pesek
– Rogla – Zreče ter zahodno od smučarsko tekaškega centra Rogla. Območje
je velikosti ca. 3,3 hektara in zajema naslednja zemljišča s parcelnimi
številkami: 1095/286, 1095/287, 1095/288, 1095/289, 1095/290 in
1095/299, k.o. Hudinja (1091). |
(2)
Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih. |
|
5. člen |
(posegi
izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
Posegi
izven območja OPPN so dovoljeni, če se pri projektiranju gospodarske
javne infrastrukture, pripadajočih priključkov nanje ter pri
projektiranju javnih prometnic izkaže oziroma najde boljša tehnična
rešitev od načrtovane ter pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z
javnimi interesi in so potrjene z mnenjem upravljavca predmetnega voda
in vseh tangiranih vodov. Za posege v gozd je treba pridobiti mnenje
pristojnega zavoda za gozdove. |
|
2.
Umestitev načrtovanih ureditev v prostor |
|
2.1
Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
|
6. člen |
(vplivi
in povezave) |
(1) Na
predmetnem območju je, severno od regionalne ceste III. reda št. 1430
Pesek – Rogla – Zreče, že urejen kompleks »Pot med krošnjami«, ki zajema
vhodno stavbo, mrežo sprehajalnih poti na leseni konstrukciji, ki se
nadaljujejo tudi južno od regionalne ceste, urejeno ploščad pred
objektom, cestni priključek iz regionalne ceste ter parkirišča za
zaposlene in invalide. |
(2)
Območje »Doživljajski gozd« se uredi vzhodno in severno od stavbe »Pot
med krošnjami«. Območji se funkcionalno povežeta s skupno ploščadjo s
tribunami pred obema stavbama. V sklopu ploščadi se lahko uredi
interpretacijski center (mokrišče, kamninski krog, prikaz biodiverzitete
planj, barja, gozda, ipd.). |
(3)
Območje je s smučarskim centrom Rogla povezano preko obstoječega omrežja
javnih cest in pešpoti ter gospodarske javne infrastrukture, katere
nadgradnja bo omogočala normalno funkcioniranje območja. |
(4)
Načrtovane ureditve posegajo na območje obstoječega gozdnega sestava, ki
meri ca. 2,2 hektara. |
|
2.2
Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin |
|
7. člen |
(funkcionalna zasnova območja) |
(1)
Območje OPPN je razdeljeno na dve območji. |
Območje
A – »Pot med krošnjami«: območje se ohrani v obstoječem stanju. Stavba
»Pot med krošnjami« se lahko dogradi v okviru gradbene meje in
maksimalnega višinskega gabarita. |
Območje
B – »Doživljajski gozd«: severovzhodno od stavbe »Pot med krošnjami« se
v okviru določene gradbene meje zgradi nova osnovna stavba »Doživljajski
gozd« s pripadajočimi funkcionalnimi površinami. |
(2) Obe
območji se funkcionalno povežeta preko tlakovane prireditvene ploščadi,
ki se lahko v delu uredi kot amfiteater oz. tribune s parkovno
ureditvijo in interpretacijskim centrom. V sklopu zunanje ureditve
celotnega območja se uredijo parkirišča za zaposlene in invalide.
Obstoječa asfaltna pešpot v južnem delu območja se ohrani. Vzdolž
pešpoti se ohranijo obstoječe legalno zgrajene lesene prodajne hišice
(kioski) in postavijo nove (skupno število je max. 5). Prodajne hišice
(kioski) se namenijo prodaji spominkov, prigrizkov, napitkov in podobno.
Območje južno od pešpoti se gosto zasadi z avtohtonimi drevesnimi
vrstami. |
(3) Na
območju zahodno od stavbe »Pot med krošnjami« je urejena krožna pešpot
na leseni konstrukciji. Območje, severno od stavbe »Doživljajski gozd«,
ki ga predstavlja obstoječ gozd, se ogradi. Znotraj ograjenega območja
se uredijo pešpoti, igrala za otroke, adrenalinski park, trampolini,
tobogani, klopi, paviljoni, poslopja z ogradami za živali in podobno. V
osrednjem delu se lahko uredi vodni element. V maksimalni možni meri se
ohrani obstoječa drevesa, ki se jih vključi v posamezna igrala. Vse
konstrukcije se v maksimalni možni meri izvedejo iz naravnih materialov
(les, kamen). |
(4) Vse
načrtovane ureditve se izvajajo v skladu z bistveno zahtevo -
univerzalna graditev in uporaba objektov. Zunanje površine se v
maksimalni možni meri prilagodijo funkcionalno oviranim osebam. |
|
2.3
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
2.3.1
Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste
dopustnih posegov v prostoru |
|
8. člen |
(vrste
dopustnih dejavnosti) |
Na
območju OPPN je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD)
dovoljeno izvajanje turistične dejavnosti, gostinstva, poslovne
dejavnosti, trgovinske dejavnosti, storitvene dejavnosti ter športne,
rekreacijske in druge dejavnosti za prosti čas. |
|
9. člen |
(vrste
dopustnih osnovnih in pomožnih stavb) |
Na
območju OPPN je dovoljenja gradnja naslednjih nestanovanjskih stavb: |
121
Gostinske stavbe; |
122
Poslovne in upravne stavbe; |
123
Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; |
124
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (od tega samo
garažne stavbe - 1242); |
125
Industrijske in skladišče stavbe (od tega samo skladiščne stavbe
nenevarnih in neškodljivih snovi ter rezervoarji in cisterne za vodo); |
126
Stavbe splošnega družbenega pomena; |
127
Druge nestanovanjske stavbe (od tega samo nadstrešnice). |
|
10. člen |
(vrste
dopustnih gradbenih inženirskih objektov) |
Na
območju OPPN je dovoljena gradnja gradbenih inženirskih objektov, in
sicer: |
2112
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; |
222
Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; |
241
Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; |
24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
|
11. člen |
(vrste
dopustnih drugih gradbenih posegov) |
Na
območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih drugih gradbenih posegov: |
31
Trajno reliefno preoblikovanje terena; |
32
Gradbeni posegi za opremo odprtih površin; |
33
Drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje. |
|
12. člen |
(vrste
gradenj) |
V
območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega
odloka: |
·
gradnje
novih objektov (novi objekti, prizidave); |
·
rekonstrukcije objektov; |
·
odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov; |
·
spremembe namembnosti; |
·
vzdrževanje objektov. |
|
2.3.2
Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege, velikosti ter oblikovanja stavb
in objektov |
|
13. člen |
(regulacijski elementi) |
Na
območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
|
·
Gradbena
parcela (GP) je namenjena gradnji objektov (stavb, gradbenim inženirskim
objektom in drugim gradbenim posegom), ureditvi dvorišč, parkirišč,
zelenih površin in podobno; |
·
Gradbena
meja (GM) je črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj
izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z
zemljiščem), ki je načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se je
dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost. |
|
14. člen |
(lega,
velikost ter arhitekturno oblikovanje osnovnih stavb in pomožnih
objektov) |
(1)
Osnovna stavba se locira v sklopu gradbene parcele, namenjene gradnji
stavb, znotraj gradbene meje, upoštevajoč faktor zelenih površin,
določen v 17. členu tega odloka ter faktor zazidanosti, določen v 19.
členu tega odloka. Velikost načrtovanih stavb v grafičnem delu je
prikazana le informativno. Tlorisna oblika stavbe je poljubna. |
(2)
Pomožna stavba se locira v sklopu gradbene parcele, namenjene gradnji
stavb z odmikom min. 1 m od sosednjega zemljišča. Pomožni objekt, ki
nima višine, oziroma katerega višina je na nivoju terena, se locira v
sklopu gradbene parcele in ne sme posegati na sosednje zemljišče. |
(3)
Maksimalni vertikalni gabarit osnovne stavbe je P+1 oz. 9 m. Kletna
etaža je dopustna le v primeru izgradnje garažne hiše. |
(4) Kota
pritličja osnovne stavbe je ± 0,5 m od raščenega terena. |
(5)
Stavba »Doživljajski gozd« naj se v največji možni meri arhitekturno
poenoti z obstoječo stavbo »Pot med krošnjami« (material fasade, tip
strehe in podobno). |
(6)
Oblikovanje osnovne stavbe: |
·
streha
je ravna; |
·
kritina
je primernega materiala glede na tip strehe. Lahko se izvede tudi
ozelenjena streha; |
·
fasada
je klasični omet, lesena ali različni tipi fasadnih oblog. Lahko tudi
kombinacija klasičnega ometa z lesom, steklom, kovinskimi paneli in
podobno; |
·
barva
ometa in fasadnih oblog je bela ali svetlih pastelnih naravnih tonov
(rumena, rjava, siva). |
(7)
Pomožni objekt dopolnjuje funkcijo osnovnega objekta in ga po njegovem
namenu in velikosti ne sme presegati, zaradi njega pa ne sme priti do
dodatnega komunalnega opremljanja zemljišča. Kot pomožni objekti so
dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti, kot so prodajne hišice oz.
kioski, hišice (utice) za hišne ljubljenčke, nadstrešnice nad terasami
lokalov, postavitev pokritih kolesarnic in ekoloških otokov, senčnice,
nadstrešnice nad parkirišči in podobno. Vzdolž pešpoti se ohranijo
obstoječe legalno zgrajene lesene prodajne hišice (kioski). Vzdolž
severnega roba pešpoti se lahko postavijo tudi nove. Skupno število
prodajnih hišic vzdolž pešpoti ne sme presegati pet (5). Pomožni objekti
so pritlični in imajo ravne strehe. Lahko so leseni ali kovinski.
Prodajne hišice so lesene, enotno oblikovane in imajo dvokapne strehe
naklona do 10 stopinj. |
|
15. člen |
(lega
ter oblikovanje gradbenih inženirskih objektov) |
(1)
Gradbeni inženirski objekti se lahko gradijo na celotnem območju OPPN.
|
(2)
Ograditev območja Doživljajskega gozda, kjer bodo nameščena igrala, se
izvede z ograjo višine 2 m. Kot material naj se uporabi lokalni
neimpregnirani trdi les (macesen, hrast, kostanj), ali impregnirani
mehki les (smreka). Polnilo mora biti iz lesenih vertikalnih desk, ki se
na prečnike pritrjujejo v medsebojnem razmiku med 2 cm in 5 cm. Polna
ograja ni dovoljena. Vrh lesene ograje ne sme biti izveden iz ostrih
delov. Ograje se lahko gradijo z minimalnim odmikom od sosednje parcelne
meje na način, da se ne posega na sosednje zemljišče. |
|
16. člen |
(lega in
oblikovanje drugih gradbenih posegov) |
(1)
Drugi gradbeni posegi se lahko izvajajo na celotnem območju OPPN.
|
(2)
Ekološki otok se uredi kot vodotesni betonski plato z ustreznim
odvajanjem voda ter leseno ograjo. Območje ekološkega otoka se zasadi s
prosto rastočo živo mejo iz avtohtonih vrst grmovnic, značilnih za
območje posega. |
(3)
Urbana oprema se oblikovno poenoti z urbano opremo širšega območja
Rogle, pri čemer se upošteva Katalog urbane opreme Rogla, 2021. |
|
17. člen |
(merila
in pogoji za krajinsko arhitekturno oblikovanje) |
(1)
Posegi na območju Doživljajskega gozda se izvajajo tako, da se z njimi
čim manj posega v ekosistem gozda ter v funkcije, ki jih gozd na območju
posega opravlja. Novi posegi ne smejo spreminjati obstoječe zgradbe in
funkcije sestojev ter spreminjati obstoječe strukture in členitve
širšega prostora. Razmerja med odprtimi in zaprtimi površinami (volumni
in ploskvami) na območju posega morajo ostati enaka. S predvidenimi
novimi posegi in dodatnimi novimi grajenimi elementi se ne sme
spreminjati obstoječa krajinska podoba gozdnate krajine. |
(2) Z
umestitvijo stavb in gradbenih inženirskih objektov v prostor se sme
spreminjati krajinski vzorec na širšem obravnavanem območju, z njihovo
umestitvijo pa se ne smejo porušiti povezave med obstoječimi grajenimi
strukturami in naravno krajino zaledja. |
(3) Pri
oblikovanju grajenih struktur (stavb in gradbenih inženirskih objektov)
se sledi krajinskim in reliefnim značilnostim prostora, s čimer se
zagotovi njihovo kvalitetno umeščanje v prostor. Grajeni elementi se v
krajino umeščajo točkovno in z veliko mero spoštljivosti do obstoječega
terena, obstoječih reliefnih značilnosti in narave. Linijske ureditve,
kot so sprehajane in povezovalne poti, se umeščajo na način, da se te
umikajo zanimivim reliefnim pojavom in naravnim značilnostim ter
posameznim večjim drevesom, hkrati pa te nimajo direktnega stika s tlemi
(poti na kolih). Tam, kjer teren ne omogoča izpeljave linijskih
elementov nad koto terena, se lahko poti izvedejo v klasični obliki z
izkopom, nasipanjem in utrjevanjem površine. Za nasipanje tamponske
podlage in ureditev pohodnega sloja se uporabljajo avtohtoni materiali.
Relief je dopustno spreminjati zgolj na mestih predvidenih ureditev. Za
ureditve se prednostno izbira lokacije, kjer sta teren in naravno okolje
že degradirana oziroma lokacije, kjer bodo predvideni posegi povzročili
najmanj škode. Teren ob ureditvah se uredi tako, da ta oblikovalsko
sledi značilnostim obstoječega terena. Na delih, kjer je obstoječi
prostor degradiran, se s predvidenimi ureditvami teren sanira na način,
da se lahko na njem ponovno vzpostavi prvotna raba – gozd, grmišče,
travišče, mokrišče … |
(4) Poti
se uredijo z blagimi nakloni ter v minimalnih širinah. Poti na kolih se
izvedejo v lesu, klasično izvedene poti na terenu, pa z utrjevanjem
obstoječega terena in nasipanjem naravnih avtohtonih materialov. Za
zgornji ustroj poti se lahko uporabijo pesek, prod, mivka ali sekanci.
Klasično izvedene poti se ne robničijo. V primeru, ko je zaradi poteka
poti nujna izvedba robnika, se ta izvede iz lesa (deske, late ali
okroglice). |
(5)
Brežine vkopov, nasipov in nasutij se oblikuje v blagih naklonih in z
organsko oblikovanimi prehodi v naravni teren tako v vertikalni kot tudi
v horizontalni smeri. Oblikovanje brežin in prehodov se prilagodi
obstoječim značilnostim prostora. |
(6)
Ureditve, namenjene odvajanju površinske vode se uredijo na način, da te
sledijo značilnostim terena oziroma te posnemajo obliko in značilnosti
naravnih kanalov, kali in potočkov znotraj območja. Brežine kanalov za
odvajanje padavinske vode se uredijo tako, da se lahko te po končani
ureditvi zatravijo. |
(7)
Posegi v vegetacijo se omejijo na mesto posega. Brez izjeme se ohranjajo
vsa večja vitalna drevesa, ki so ključna za vzdrževanje ekološkega
ravnovesja, stabilnosti tal in ohranjanje krajinske slike. Drevesa, ki
se ohranjajo, določita gozdar in projektant načrta krajinske arhitekture
v fazi izdelave projekta. Drevesa, ki se ohranjajo, se označijo v
geodetskem načrtu. |
(8)
Drevesa in vegetacijo, ki se ohranja, se v času gradnje ustrezno
zavaruje. |
(9)
Zasnova zasaditve se prilagodi zasnovi ureditve in značilnostim
obstoječega vegetacijskega pokrova. Vrstna sestava dreves in grmovnic se
prilagodi obstoječemu gozdnemu sestoju. Pasovne in gručaste zasaditve se
predvidijo glede na funkcijo, ki jo bodo opravljale. Razmestitev
pasovnih in gručastih zasaditev naj bo v prostoru čim bolj organska in
naključna. Za zasaditev naj se uporabljajo certificirane gozdarske
sadike avtohtonih vrst dreves in grmovnic, značilnih za območje
obravnave. |
(10)
Drevesa, ki se sadijo kot soliterji, se zasajajo na način, da ti čim
bolj posnemajo naravno razporeditev rastja v prostoru. |
(11)
Območja, kjer bo treba zaradi predvidenega posega odstraniti gozdni rob
ali izvesti večji golosek, se po končani gradnji sanirajo v prvotno
stanje. Zaradi preprečevanja erozije je treba vse površine po zaključeni
gradnji bodisi zasaditi z drevesi in grmovnicami ali zatraviti.
|
(12)
Pri zasajanju območja urejanja se izbirajo rastline, ki niso nevarne za
otroke – brez trnjev, brez strupenih sadežev, listov ali drugih delov
rastlin in rastline, ki niso alergene. |
(13) Za
območje Doživljajskega gozda je treba izdelati načrt krajinske
arhitekture. V njem je treba, poleg predloga rešitve predlaganih
ureditev in zasaditev, podati tudi usmeritve za oblikovanje terena.
|
|
2.3.3
Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
|
18. člen |
(parcelacija) |
(1)
Parcelacija območja se izvede v skladu z grafično prilogo »B7 - Načrt
parcelacije« ter v skladu z dopustnimi odstopanji. Gradbeni parceli se
lahko med seboj združita ali delita pod pogojem, da se iz vsake parcele
omogoči dostop na javno cesto. |
(2)
Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene v državnem koordinatnem
sistemu (D96/TM (ESRS). |
|
2.3.4
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo |
|
19. člen |
(izkoriščenost zemljišča za gradnjo) |
(1)
Faktor zazidanosti gradbenih parcel za gradnjo stavb znaša max. 0,4. V
zazidano površino se upošteva tudi površina nezahtevnih in enostavnih
objektov. |
(2) V
sklopu posamezne gradbene parcele mora biti zagotovljeno minimalno 20 %
zelenih površin, ki se zatravijo in/ali zasadijo z avtohtono vegetacijo. |
|
3.
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
20. člen |
(skupne
določbe) |
(1) Na
območju OPPN so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in
vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu:
GJI) in grajenega javnega dobra. Pri tem se upošteva funkcionalno
zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost
njihovega razvoja. |
(2)
Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih
omrežij ter gradnja nove GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s
področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod
tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z mnenji k
OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne
dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju
varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati
vse vrste objektov ter saditi drevesa, dodajati ali odvzemati zemljino,
kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine
infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi
material ter postavljati začasne objekte. |
(3) Na
mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi
infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem
pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti ali prestavi. |
|
21. člen |
(javna
cesta infrastruktura) |
(1)
Vzdolž južnega roba OPPN poteka regionalna cesta III. reda št. 701,
odsek 1430 Pesek – Rogla – Zreče, iz katere je urejen cestni priključek
(v km 3,772) na obravnavano območje, ki se ohranja. Za vse posege v
varovalnem pasu regionalne ceste, ki znaša 15 m od roba cestnega sveta,
je treba pridobiti mnenje upravljavca državne ceste. |
(2) Na
obstoječem cestnem priključku na regionalno cesto in v njegovi
neposredni okolici mora biti zagotovljena zadostna preglednost. |
(3)
Odtekanje vode z državne ceste zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti
ovirano. Padavinska in druga odpadna voda s parcel, objektov, zunanjih
ureditev in cestnih priključkov ne sme pritekati na državno cesto, ali
na njej celo zastajati, in ne sme biti speljana v naprave za odvajanje
voda državne ceste in njegovega cestnega telesa. |
(4)
Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj
obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev,
izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa
upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20 – letno plansko
obdobje. Podrobno je treba navesti in prikazati vsa nova priključevanja
na komunalne naprave, če pri tem trasa kateregakoli komunalnega voda
križa državno cesto ali kakorkoli posega v njen varovalni pas, cestni
svet, cestno telo ali zračni prostor. Prečkanja morajo biti v tehnični
dokumentaciji ustrezno evidentirana in grafično prikazana. Vsa nova
prečkanja državne ceste je treba predvideti s prebitjem oziroma
podvrtanjem vozišča. |
(5) V
sklopu OPPN se predvidi zadostno število parkirnih mest za zaposlene in
gibalno ovirane osebe. Zagotoviti je treba min. 1 PM na 4 zaposlene ter
min. 4 PM za gibalno ovirane osebe. Obiskovalci koristijo javna parkirna
mesta, ki so urejena vzdolž regionalne ceste oz. upoštevajoč mobilnostni
načrt. |
|
22. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1)
Stavba »Pot med krošnjami« je priključena na obstoječe vodovodno
omrežje. Načrtovana stavba »Doživljajski gozd« se priključi na obstoječe
vodovodno omrežje. Dimenzije, material ter sam potek javnega vodovodnega
omrežja določi upravljavec skupaj s projektantom. Na vedno dostopnem
mestu pred stavbo se izvede vodomerni jašek, v katerega se namesti
ustrezen vodomer. |
(2)
Ustrezna požarna zaščita območja OPPN se zagotovi z novo hidrantno
mrežo. Na območju se zagotovi vsaj en nadzemni hidrant, ki se napaja iz
javnega vodovodnega omrežja. |
|
23. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) V
neposredni bližini poteka 0,4 kV NN omrežje, ki se napaja iz obstoječe
transformatorske postaje T-464 Rogla 7 (T0464). |
(2)
Predvidena priključna moč območja OPPN je ocenjena na max. 100 kW
konične moči električne energije. Za napajanje načrtovanih stavb se
izvede nov nizkonapetostni kabelski izvod iz obstoječe transformatorske
postaje T-464 Rogla 7 do nove razdelilne omarice oz. energetskih
prostorov predvidenih objektov. Točno traso poteka NN elektro voda se
določi v fazi izdelave projektne dokumentacije skupaj z upravljavcem
elektro voda. |
(3) Pred
pričetkom gradbenih del je treba izvesti zakoličbo obstoječih elektro
vodov, skupaj z upravljavcem, ki določi dodatne ukrepe za zaščito oz.
način prestavitve elektro voda. Pri posegih v varovalni pas elektro
vodov je treba zagotoviti nadzor upravljavca. |
|
24. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1) Na
območju se uredi ločeno kanalizacijsko omrežje. Trase kanalizacije se
izvedejo v koridorjih prometnih površin in/ali pod prireditveno
ploščadjo. |
(2)
Komunalne odpadne vode se spelje v obstoječo čistilno napravo Rogla (ČN
Rogla), ki je predvidena za razširitev. Če priključitev doživljajskega
gozda na ČN Rogla ne bo mogoča, se odpadne vode spelje v lastno čistilno
napravo, ki se jo zgradi v sklopu OPPN. Iztok prečiščenih voda iz lastne
čistilne naprave mora biti izven vodovarstvenega območja (lasten iztok
ali v kanalizacijo, ki vodi do ČN Rogla). |
(3)
Čiste padavinske vode se obvezno spelje v rezervoarje deževnice z
namenom uporabe za sanitarno vodo, zalivanje zelene strehe in zunanjih
tlakovanih površin. Viški čiste padavinske vode se razpršeno ponika ali
spelje v bližnji odvodni jarek, ki poteka vzdolž severnega roba
regionalne ceste. Če bodo čiste vode speljane v bližnji odvodni jarek se
pred izpustom izvede zadrževanje kot zatravitev, travne plošče, cevni
zadrževalnik ali zadrževani bazen. Zadrževalni bazen se popolnoma
vkoplje v teren ter se ga umesti pod prireditveno ploščad. Z ustrezno
urejenim zadrževanjem se prepreči hipni otok čistih padavinskih voda v
odvodni jarek. Parametri ponikanja so podani v geološko geomehanskem
poročilu št. GM-319/2021, izdelal BLAN d.o.o., Špeglova ulica 47, 3320
Velenje, november 2021. Potencialno onesnažene padavinske vode iz
manipulativnih površin in parkirišč je treba pred izpustom ustrezno
očistiti v lovilcu olj. V primeru tlakovanih površin ali uporabe
gramoza, je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug
vodoneprepustni material, ki bo padavinske vode odvajal proti
usedalniku in lovilcu olj. Izpust potencialno onesnaženih padavinskih
voda je treba izvesti izven vodovarstvenega območja (lasten iztok ali v
kanalizacijo, ki vodi do ČN Rogla). Ponikovalnice naj bodo locirane
izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Odvajanje padavinskih
voda mora biti načrtovana tako, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča
in objekti. |
(4) Vsa
kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti grajena vodotesno, kar
izvajalec dokaže z ustreznimi testi. Tla v prostorih, kjer bi lahko
prišlo do razlitja za okolje škodljivih ali nevarnih snovi, morajo biti
izvedena brez talnih iztokov, kar mora biti jasno razvidno iz projektne
dokumentacije za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in
stanje voda. |
|
25. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
(1) Na
območju smučarskega centra Rogla je zgrajeno optično telekomunikacijsko
omrežje. |
(2) Za
potrebe območja OPPN je potrebna nadgradnja obstoječega optičnega
omrežja oz. izgradnja novega. Vrsto prenosnega medija, način izgradnje
ter mesto navezave na obstoječe omrežje se določi v fazi izdelave
projektne dokumentacije ter v sodelovanju z upravljavcem
telekomunikacijskega omrežja. Nadgradnja TK omrežja se izvede v kabelski
kanalizaciji ustrezne dimenzije (PVC cevi 110 mm ali 125 mm) z
revizijskimi jaški (BC 80 cm z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti).
Dovodna cevna kabelska kanalizacija TK omrežja se izvede s PVC cevmi
premera 50 mm. Priključek se konča v podometno vgrajeni omari ustrezne
dimenzije ali notranji TK omari. Notranja inštalacija se izvede v
sistemu zvezdišča. |
|
26. člen |
(odpadki) |
(1) V
sklopu zunanje ureditve območja OPPN mora biti zagotovljeno zbirno mesto
za odpadke. To je urejen prostor, kamor se postavijo zabojniki za mešane
komunalne odpadke in prevzemno mesto, kjer izvajalec javne službe
odpadke prevzame. Prevzemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je
zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja
izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je
treba transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma
prevzemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otok).
Komunalne odpadke je treba odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov.
Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostop do
zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za
odvoz odpadkov. Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni
ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju občine Zreče. |
(2) Na
območju OPPN se uredi vsaj en ekološki otok za ločno zbiranje odpadkov
(mešani komunalni odpadki, embalaža, papir, karton, steklo). Ekološki
otok mora ustrezati higienskim tehničnim in požarno-varstvenim
predpisom. Imeti mora omogočen dostop za uporabnike in možnost odvoza do
prevzemnega mesta oziroma možnost rednega odvoza ter mora biti na
takšnem mestu, da ne ogroža prometa. Ekološki otok se uredi kot
vodotesni betonski plato z ustreznim odvajanjem voda ter leseno ograjo.
Območje ekološkega otoka se zasadi s prosto rastočo živo mejo iz
avtohtonih vrst grmovnic, značilnih za območje posega. Ekološki otok
mora biti od odjemnega mesta, kamor se pripelje komunalno vozilo,
oddaljeno največ 5 m. |
(3)
Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, deponije zemljin in
viški izkopanega materiala se odpeljejo na urejeno legalno deponijo,
katero določi občina ali upravljavec komunalnih storitev. |
|
27. člen |
(ogrevanje objektov) |
Kot
glavni vir ogrevanja stavb se uporablja biomasa, zemeljski plin, sončna
energija, fotovoltaična energija ter ostali trajnostni načini ogrevanja.
Zaradi vodovarstvenega območja, ogrevanje stavb s toplotno črpalko, ki
za svoje delovanje potrebujejo podtalno vodo, ni dovoljeno. |
|
4.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
28. člen |
(kulturna dediščina) |
(1) Na
območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine. |
(2)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojnemu zavodu, skladno
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča / investitor /
odgovorni vodja del mora vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del
obvestiti pristojni zavod o dinamiki gradbenih del. |
(3)
Najditelj / lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja del mora ob
odkritju arheološke ostaline najdbo ustrezno zavarovati na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojni zavod, ki situacijo
dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja
arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja,
lahko pristojni zavod to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko
najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oz. se
omeji ali prepove gospodarska ali druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj
arheološke ostaline. |
|
5.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja
narave |
|
29. člen |
(varstvo
voda in tal) |
(1)
Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda
(vodotesnost kanalizacije) in padavinskih voda, urejenim zbiranjem
odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora
biti skladno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja. |
(2)
Zaradi erozijske ogroženosti območja je treba pred pričetkom
projektiranja izdelati geološko poročilo s poudarkom na erodibilnosti
terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja, določi morebitne
omilitvene ukrepe, možnost ponikanja in način temeljenja. V času gradnje
je treba zagotoviti geomehanski nadzor. |
(3)
Območje OPPN se nahaja v ožjem varstvenem pasu (cona 2) s strogim
režimom varovanja, po Odloku o varovanju pitne vode v zajetjih in
črpališčih na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št. 49/02 in Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 31/17). Načrtovane ureditve se izvajajo v
skladu z odlokom ter usmeritvami Občine Zreče in Direkcije RS za vode. |
(4) V
primeru požara je treba zagotoviti ustrezen zajem odpadnih požarnih
voda, da se prepreči onesnaženje površinskih in podzemnih voda ter tal. |
(5)
Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv
in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje. Vsako
razlitje nevarnih snovi je treba nemudoma sanirati. |
|
30. člen |
(varstvo
zraka) |
(1)
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih
koncentracij, v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki
urejajo varstvo zraka. |
(2)
Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno
delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij,
določenih v veljavnem predpisu. |
|
31. člen |
(varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem) |
(1) Na
območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih virov elektromagnetnega
sevanja. |
(2) Za
razsvetljavo zunanjih javnih ali zasebnih površin ter javnih prometnih
površin se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva
navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih
najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo, ki ureja
mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
32. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
Skladno
z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje
spada v II. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območju ne sme presegati
z uredbo predpisanih vrednosti. |
|
33. člen |
(ohranjanje narave) |
(1)
Območje OPPN sega v naslednji varovani območji oziroma v območje
daljinskega vpliva varovanih območij: |
·
Natura
2000 – Pohorje (SI5000006 in SI3000270); |
·
Ekološko
pomembno območje Pohorje (ID 41200). |
(2) V
fazi izdelave projektne dokumentacije za načrtovane posege v okviru tega
OPPN je treba izdelati načrt krajinske arhitekture, v katerem se
določijo lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne
vrste ter urbana, varovalna in druga oprema, ki se mora v maksimalni
možni meri skladati z naravno kuliso območja (naravni materiali, barve
zemeljskih tonov). Ureditve in oprema naj uporabnike usmerja k izvajanju
aktivnosti za spoznavanje in doživljanje narave. |
(3) Na
območju z namensko rabo BT – površine za turizem je treba upoštevati
naslednje pogoje: |
·
ureditve
okolice stavb naj se izvaja v obsegu in na način, da se s posegi v
največji možni meri ohranjajo obstoječe reliefne značilnosti in naravna
razgibanost terena in da se nove ureditve reliefno prilagodijo
obstoječim značilnostim terena; |
·
obstoječa travna ruša naj se deponira na način, da se jo bo lahko, po
zaključku gradnje, ponovno uporabilo za sanacijo površin, ki so predmet
urejanja; |
·
pri
izvajanju zemeljskih in gradbenih del naj se zagotovi ukrepe, ki bodo
preprečevali možnost izpiranja gradbenega materiala in zemljine na
okoliško zemljišče; |
·
v času
gradnje se izven gradbišče ograje ne sme parkirati ali premikati vozil
in gradbene mehanizacije, začasno ali trajno deponirati materialov ali
odpadkov, postavljati začasnih objektov in naprav ipd.; |
·
premostitve manjših višinskih razlik terena naj se izvedejo z
oblikovanjem terena oziroma z izvedbo teras, brez uporabe betonskih
škarpnikov in monolitnih betonskih škarp. Večje premostitve se izvedejo
z armiranimi brežinami, lesenimi palisadami ali suhozidi s kamnom
lokalnega izvora v temnejših tonih in poglobljenimi fugami, zapolnjenimi
z zemljo. Tako oblikovane brežine se zasadijo z avtohtonimi vrstami
dreves in grmovnic, zlasti popenjavk in plazečih rastlin. Betonski
zidovi in škarpe so dopustni le izjemoma in le v primeru, ko zaradi
geoloških in geotehničnih pogojev postavitev armiranih brežin in
suhodizov ni možna. V primeru izvedbe betonskih zidov in škarp morajo
biti te obložene z avtohtonimi vrstami kamna in obvezno obsajeni z
avtohtonimi vrstami grmovnic; |
·
izkopane
zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnega koli drugega odpadnega
materiala, se ne odlaga izven območja delovišča. Rodovitno zemljo
(živico oz. humus) se znotraj gradbišča skladišči na kupih, ki niso
višji od 120 cm. Skladiščen humus se po končani gradnji uporabi za
humusiranje urejenih površin. Izkopani material, ki ga je možno ponovno
uporabiti, se vgradi v nasipane platoje stavbnega zemljišča za gradnjo
stavb in ureditve manevrskih površin. Viške materiala se odpelje na za
ta namen urejeno deponijo; |
·
obstoječa drevesa in grmovno zarast na zemljišču se v čim večji meri
ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Ohranjajo se zlasti
velika in vitalna drevesa. Varovanje obstoječih dreves oziroma sestojev
obstoječe vegetacije se izvaja v skladu s standardom SIST DIN 18920
(2002-08); Vegetacijske tehnike v krajinski arhitekturi – zaščita
dreves, rastlinskih sestojev in zelenih površin pri gradbenih posegih. V
območju obstoječih dreves oziroma na območjih obstoječih vegetacijskih
sestojev je v odmiku 150 cm od roba krošnje dreves prepovedno
skladiščenje gradbenih materialov ter odlaganje gradbenih odpadkov. Prav
tako je prepovedana vožnja osebnih vozil in težke mehanizacije ter
parkiranje vozil pod drevesi. V neposredni bližini korenin dreves
oziroma korenin vegetacijskih sestojev prav tako ni dovoljeno pranje
gradbenih strojev in gradbenih vozil, zlivanje odpadne vode ter
odlaganje kakršnihkoli odpadkov in materiala, zaradi katerega bi lahko
prišlo do propada dreves oziroma vegetacijskega sestoja. Da se prepreči:
lomljenje vej in poškodovanje drugih delov dreves oziroma vegetacijskega
sestoja (korenine, debla …), puljenje dreves oziroma dodatno nepotrebno
krčenje obstoječe vegetacije, poškodovanje korenin, do stopnje, ki bi
lahko pripeljala do zmanjševanja vitalnosti dreves ali sestoja, obešanje
ali pritrjevanje napisnih tabel, kablov in drugih elementov na drevesa,
kakršnokoli odlaganje oz. kakršnokoli skladiščenje pod in/ali v bližino
dreves ali vegetacijskih sestojev, onesnaževanje tal se drevesa in
vegetacijski sestoji zaščitijo s fiksno zaščitno ograjo, ki ne sme biti
nižja od 2 m. V kolikor ograje ob drevesu ni mogoče postaviti v
predpisanem odmiku, je treba zaradi preprečevanja lomljena vej pred
začetkom izvajanja del izvesti povez krošnje. V območju, ki je enako
obsegu krošnje dreves, se gradbena dela v tla izvajajo ročno; |
·
na
območju rastišča dreves (pod krošnjami dreves) se ne sme postavljati
objektov ali naprav. Urbana oprema, točkovni objekti javne razsvetljave,
manjši kioski, terase in odri se lahko na območju rastišča dreves
postavljajo izjemoma in le v primeru, če se z njihovo postavitvijo ne
spreminjajo ekološke razmere na rastišču (plitvo točkovno temeljenje in
postavitev objekta nad teren) in če se s postavitvijo objekta ali
naprave ne spremeni videzna podoba območja; |
·
na
debla, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja
tujih teles (plakati, obvestila, table, žične vode ipd.); |
·
nove
utrjene povozne in pohodne površine naj se tlakujejo s tlakovci ali z
avtohtonim kamnom (granitne kocke, skrilave plošče …). Tlakovanje naj se
izvede na peščeni utrjeni površini s čim večjimi režami (fugami), ki se
jih zapolni z zemljo, v katero je primešana ustrezna travna mešanica.
Asfaltiranje oziroma betoniranje je izjemoma dopustno na dovoznih poteh,
vendar le v primerih, ko z utrjevanjem s peskom ne moramo zagotoviti
ustrezne nosilnosti; |
·
na
območju urejanja je prepovedana postavitev kovinskih, mrežnih ali
kakršnih koli drugih za območje netipičnih ograj. Dovoljena je
postavitev nižje lesene ograje v barvi, ki naj bo čimbolj skladana s
predvideno ureditvijo, zasaditvijo oziroma s travnatim in gozdnatim
zaledjem; |
·
pri
zasaditvah in ureditvah zelenih površin naj se uporabijo mešanice
trpežnih avtohtonih vrst trav ter avtohtone, za območje urejanja
značilne vrste dreves in grmovnic; |
·
osvetljeni naj bodo le objekti in bližnja okolica. Osvetljevanje naj se
uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko
usmerjena proti tlom in da je moč svetlobe v delu noči zmanjšana na
minimum, ki je še dopusten z vidika zagotavljanja varnosti. Čim več naj
se uporabi luči s senzorji za prižiganje ob potrebi. Uporablja naj se
svetlobo valovne dolžine, ki je najmanj moteča za živali. Druge zelene
površine naj bodo neosvetljene; |
·
na
območju je prepovedana uporaba mineralnih gnojil, gnojnice, herbicidov
in pesticidov; |
·
za
vzdrževanje zelenih površin naj se ne uporablja namakalnih naprav; |
·
vsi vodi
GJI se izvajajo podzemno. |
(4) Na
območju z namensko rabo ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport je
treba upoštevati naslednje pogoje: |
·
zemeljska dela (oblikovanje brežin, izravnave, nasipavanja, utrjevanje
…) za ureditev novih rekreacijskih površin, naj se izvaja v čim manjšem
obsegu. Pri urejanju površin naj se sledi krajinskim in reliefnim
značilnostim prostora. Ureditve naj se izvajajo točkovno ter z veliko
mero spoštovanja do terena in obstoječih reliefnih značilnosti. Relief
naj se spreminja le na mestih, kjer so predvidene ureditve. Za
predvidene ureditve naj se izbirajo lokacije, kjer sta teren ali gozd že
degradirana oziroma lokacije, kjer bodo predvideni posegi povzročili
najmanj škode za naravno okolje. Ureditev sprehajalnih in pešpoti ter
igralnih površin naj se načrtuje tako, da se bo v čim večji možni meri
ohranjala obstoječa vegetacija (drevesa, grmi, travnate površine) in
naravna morfologija zemljišča; |
·
mravljišča na območju naj se ohranjajo. Ureditev poti in igralnih
območij naj se prilagodi lokacijam mravljišč, gnezdišč, rovov, dreves z
dupli in drugih naravnih habitatov; |
·
obstoječa travna ruša naj se deponira na načina, da se jo bo lahko, po
zaključku gradnje, ponovno uporabilo za sanacijo površin, ki so predmet
urejanja; |
·
viške
izkopane zemlje, ki ne bo ponovno uporabljena pri humusiranju urejenih
površin, je prepovedano odlagati in razgrinjati po gozdu in okoliških
travnikih ali z njo zasipavati močvirne terene in depresije, temveč jo
je treba deponirati na za ta namen urejenem odlagališču; |
·
višinske
premostitve se izvedejo v obliki zatravljenih ali zasajenih brežin z
nakloni, ki posnemajo obstoječe naklone terena ter z mehkimi prehodi v
okolico. Umetnih ostrih robov in prehodov, kot so stopnice, škarpe,
oporni zidovi naj se v prostoru ne ustvarja; |
·
ureditve
naj se načrtujejo tako, da te prostoživečim živalskim vrstam ne bodo
onemogočale dostopa do vode oziroma da te ne bodo predstavljale pasti za
živali. Ureditve odprtih jaškov, kanalov in jarkov s strmimi in gladkimi
površinami ter postavitve neprehodnih ograd, visokih ograj, visečih
mrež, žic in drugih podobnih elementov, ki bi ogrožale živali ni
dovoljeno; |
·
obstoječa drevesa in grmovno zarast na zemljišču se v čim večji meri
ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Ohranjajo se zlasti
velika in vitalna drevesa. Varovanje obstoječih dreves oziroma sestojev
obstoječe vegetacije se izvaja v skladu s standardom SIST DIN 18920
(2002-08); Vegetacijske tehnike v krajinski arhitekturi – zaščita
dreves, rastlinskih sestojev in zelenih površin pri gradbenih posegih. V
območju obstoječih dreves oziroma na območjih obstoječih vegetacijskih
sestojev je v odmiku 150 cm od roba krošnje dreves prepovedno
skladiščenje gradbenih materialov ter odlaganje gradbenih odpadkov. Prav
tako je prepovedana vožnja osebnih vozil in težke mehanizacije ter
parkiranje vozil pod drevesi. V neposredni bližini korenin dreves
oziroma korenin vegetacijskih sestojev prav tako ni dovoljeno pranje
gradbenih strojev in gradbenih vozil, zlivanje odpadne vode ter
odlaganje kakršnihkoli odpadkov in materiala, zaradi katerega bi lahko
prišlo do propada dreves oziroma vegetacijskega sestoja. Da se prepreči:
lomljenje vej in poškodovanje drugih delov dreves oziroma vegetacijskega
sestoja (korenine, debla …), puljenje dreves oziroma dodatno nepotrebno
krčenje obstoječe vegetacije, poškodovanje korenin, do stopnje, ki bi
lahko pripeljala do zmanjševanja vitalnosti dreves ali sestoja, obešanje
ali pritrjevanje napisnih tabel, kablov in drugih elementov na drevesa,
kakršnokoli odlaganje oz. kakršnokoli skladiščenje pod in/ali v bližino
dreves ali vegetacijskih sestojev, onesnaževanje tal se drevesa in
vegetacijski sestoji zaščitijo s fiksno zaščitno ograjo, ki ne sme biti
nižja od 2 m. V kolikor ograje ob drevesu ni mogoče postaviti v
predpisanem odmiku, je treba zaradi preprečevanja lomljena vej pred
začetkom izvajanja del izvesti povez krošnje. V območju, ki je enako
obsegu krošnje dreves, se gradbena dela v tla izvajajo ročno; |
·
krčitve
gozda oziroma odstranitve obstoječe vegetacije se izvajajo na način, da
se ohranja obstoječe kakovosti krajine. Obstoječa vegetacija in večja
drevesa se v največji možni meri ohranjajo. Krčitve in odstranitve
vegetacije in dreves se izvajajo le točkovno po principu negovanja gozda
in gozdnih sestojev, zato se pri posegih odstranjujejo zgolj
poškodovana, za ljudi nevarna oziroma ne vitalna drevesa in mladovje.
Krčitve in odstranitve vegetacije ter posameznih vitalnih dreves se
izvajajo le kadar iz utemeljenih razlogov ureditve ni mogoče prilagoditi
obstoječemu vegetacijskemu sestoju. V primeru kršitev in odstranitev
vegetacije ter posameznih dreves se zaradi preprečevanja erozije tal
odstranjujejo le nadzemni deli rastline. Drevesne panje in korenine se
pušča v tleh. To velja tudi za propadla drevesa. Ta se nadomesti z novo
rastlino enake vrste; |
·
na
območju rastišča dreves (pod krošnjami dreves) se ne sme postavljati
objektov ali naprav. Urbana oprema, točkovni objekti javne razsvetljave,
manjši kioski, terase in odri se lahko na območju rastišča dreves
postavljajo izjemoma in le v primeru, če se z njihovo postavitvijo ne
spreminjajo ekološke razmere na rastišču (plitvo točkovno temeljenje in
postavitev objekta nad teren) in če se s postavitvijo objekta ali
naprave ne spremeni vizualna podoba območja; |
·
na
deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja
tujih teles (plakati, obvestila, table, žične nosilne vode ipd.); |
·
površine, ki niso in ne bodo zasajene z drevesnimi in grmovni nasadi, se
po končanih zemeljskih delih sanira s travno rušo, ki je bila pred
začetkom gradnje odstranjena in v času gradnje ustrezno skladiščena. Če
za zatravitev ni na razpolago dovolj obstoječe travne ruše, se površine
zatravi z ustrezno mešanico avtohtonih vrst trav in travniških cvetlic
ter senenim drobirjem z okoliških travnikov. Površine, predvidene za
zasaditev, se zasadi z avtohtonimi vrstami dreves in grmovnic, značilnih
za območje posega. Tujerodnih in rastišču neustreznih rastlinskih vrst
naj se ne vnaša; |
·
na
območju je prepovedana uporaba mineralnih gnojil, gnojnice, herbicidov
in pesticidov; |
·
ograje
znotraj oziroma okoli območja Doživljajskega gozda morajo biti v celoti
lesene in visoke 2 m (naravna barva lesa). Kot material naj se uporabi
lokalni neimpregnirani trdi les (macesen, hrast, kostanj) ali
impregnirani mehki les (smreka). Polnilo mora biti iz lesenih
vertikalnih desk, ki se na prečnike pritrjujejo v medsebojnem razmiku
med 2 in 5 cm. Polna ograja ni dovoljena. Vrh ograje ne sme biti oster,
da se prepreči poškodbe gozdnih živali, ki bi želele po naključju
preskočiti ograjo. V ograji je treba predvideti mesta za izpust divjadi,
ki bi morebiti zašla v ograjeno območje Doživljajskega gozda; |
·
spreminjanje hidroloških razmer z izvedbo ureditev za dovajanje vode ali
izsuševanje na obravnavanem območju, ni dovoljeno; |
·
površine
naj se uredijo na način, da bo omogočena vodoprepustnost tal. Grajeni
elementi naj se temeljijo točkovno in z vgradnjo nad koto obstoječega
terena. Terase in platoji naj bodo leseni z režami, ki bodo omogočale
odtekanje padavinske vode v tla. Utrjene in tlakovane površine naj bodo
izvedene z vodoprepustnimi naravnimi materiali temnejših tonov (pesek,
sekanci, les ...). Stiki med predvidenimi ureditvami in obstoječim
terenom na nivoju tal naj bodo izvedeni iz naravnih materialov kot so
brune, sušice, lesene palisade, itd.; |
·
igrala
in druga urbana oprema (klopi, mize, koši za smeti) naj bodo v čim večji
možni meri iz lesa ter naj poudarjajo naravovarstveni pomen območja in
lokalno tradicijo. Urbana oprema se izvede v skladu s Katalogom urbane
opreme Rogla, 2021. Če opreme ni v katalogu, se oblika, način izvedbe
ter materiali opreme uskladijo s celotno podobo območja; |
·
vodne
pojave (izviri, telesa stoječe vode, močvirja, ipd.), ki so pomemben
habitat prostoživečih vrst, vezanih na vodno in obvodno okolje, se
ohranja. Za vse pojave naj se izdela podroben načrt, ki bo opredelil
ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja ter izvedbo dopustnih sonaravnih
posegov, ki so namenjeni zagotavljanju varnosti obiskovalcev (npr.
podest, brunčana pot, pomol, ograja) ter da bodo imeli čim manjši vpliv
na habitat. Na teh območjih naj se posege načrtuje in izvaja v obsegu,
da grajeni elementi ne bodo predstavljali pasti za prostoživeče vrste
živali in da bodo zagotovljeni naravni hidrološki procesi in razraščanje
avtohtone vegetacije. Za vzdrževanje vodnih razmer naj se ne izvaja
dovajanja vode ali izdela drenaže in odvodne kanale. Z interpretacijsko
opremo naj se predstavi naravovarstveni pomen, ki ga imajo tovrstna
najbolj ogrožena naravna življenjska okolja; |
·
območje
naj se ponoči ne osvetljuje, temveč naj bo namenjeno le obiskovanju v
času dnevne svetlobe; |
·
čas
izvajanja posegov naj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom
živali, tako da ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko
živali potrebujejo mir, zlasti v času razmnoževanja (1. marec do 1.
avgust); |
·
travnate
površine naj se vzdržuje tako, da se zagotavlja čim bolj naraven izgled
(ekstenzivna košnja 2-4 krat na leto) oz. se jih prepusti naravnemu
razvoju. Za vzdrževanje travnatih površin naj se ne uporablja namakalnih
naprav, umetnih gojil, pesticidov in drugih sredstev za vzdrževanje
trave; |
·
na
zemljišču izven ograjenega prostora naj se ohranja gozd, posamična
drevesa, grme in travnate površine. Dopustno je izvajanje le
najnujnejših sanitarnih posegov. Propadla drevesa naj se nadomesti z
zasaditvijo istovrstne rastline; |
·
ohranja
naj se obstoječ vrstno in višinsko strukturiran gozdni rob, iz sestoja
se lahko odstranijo le drevesa, ki predstavljajo grožnjo obiskovalcem. |
|
34. člen |
(poseg v
gozd) |
(1)
Zaradi občasne izvedbe del na gozdnem sestoju ali na posameznem drevju
je treba, zaradi dostopa z gozdarsko mehanizacijo in odstranitev lesne
mase, ohraniti gozdno vlako po zahodnem robu območja OPPN in nanjo
navezati možne prehode za potrebe gospodarjenja z gozdovi. Ti prehodi so
lahko na istih lokacijah kot prehodi za prostoživeče živali. |
(2) Vse
posege na območju gozda je treba podrobno proučiti in izvesti morebitne
omilitvene ukrepe za kar najmanjše negativne vplive na gozdna tla in
posledično na koreninske sisteme. Priporoča se kar največji odmik
izvajanja del od koreničnikov gozdnega drevja. Ta naj bi bil minimalno
vsaj 150 cm od roba krošnje drevesa. V kolikor takega odmika ni možno
zagotoviti, je pri delih pod krošnjami dreves izvesti dodatne zaščitne
ukrepe – fizično varovanje korenin, preprečevanje teptanja tal ... |
(3)
Izvede se več odvodnikov padavinskih voda, namesto enega, s čimer se
zmanjša negativne vplive na iztoku padavinskih voda v naravo. Iztoki
padavinskih voda se izvedejo na način, da dolvodno ne bo prihajalo do
površinske erozije ali zamočvirjenja gozdnih tal, pri čemer je treba
posebno pozornost posvetiti tudi površinam pod iztokom in morebitnim
gozdnim prometnicam na njih. Odvodniki potencialno onesnaženih
padavinskih voda morajo biti speljani v lovilec olj. |
(4) Pred
pričetkom posegov v gozd se izvede podroben pregled drevja v pasu ene
sestojne višine odraslega gozdnega drevja v območju gradnje. V tem pasu
se odstrani vse potencialno sušeče se drevje (vključno z drevjem,
katerega krošnje so samo delno suhe). Za ta namen se uporabi tudi ukrepe
drevesne kirurgije z namenom ohranitve kar najbolj sklenjenega sestoja
in čimveč drevja na površini. Hkrati je sprejemljivo sekcijsko podiranje
dreves (posek po manjših delih) in spravilo s prilagojeno lažjo
mehanizacijo. |
(5)
Zaradi visoke fiziološke starosti obstoječih dreves (smreka) je treba že
v začetku urejanja območja poskrbeti za postopno obnovo gozdne površine
s točkovno ali skupinsko zasaditvijo drevesnih in grmovnih vrst. Območje
se pogozdi z uporabo rastišču primernih vrst. Uporaba invazivnih vrst ni
sprejemljiva. |
(6) Po
izvedbi posegov v obstoječ gozdni sestav na območju OPPN se dejanska
raba gozd (2000) spremeni v ustreznejšo dejansko rabo (npr. park z
gozdnim drevjem ali drugo ustrezno rabo). |
|
6.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
35. člen |
(obramba
in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
Pri
gradnji načrtovanih objektov se upošteva predpise s področja obrambe in
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
36. člen |
(varstvo
pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) |
(1) Za
območje so bile izvedene geološko geomehanske raziskave, ki so povzete v
geološko geomehanskem poročilu, št. GM-319/2021, ki jih je izdelal BLAN
d.o.o., Špeglova ulica 47, 3320 Velenje, november 2021. |
(2)
Območje ni poplavo ogroženo ali plazljivo. Na podlagi javno dostopnih
evidenc je območje OPPN opredeljeno kot erozijsko območje (običajni
zaščitni ukrepi), zato mora investitor poskrbeti, da bodo izvedeni vsi
zaščitni ukrepi, da se ne bo povečala erozijska ogroženost območja. |
|
37. člen |
(seizmološke zahteve) |
(1)
Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva
veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti
objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. |
(2) V
skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni
pospešek tal 0,125 g. |
|
38. člen |
(požarno
varstvo) |
(1) Pri
graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom,
določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi. |
(2)
Zagotavljajo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja;
dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na
sosednje objekte se zagotovi tako, da se upošteva ustrezne odmike od
parcelnih mej in razmike med objekti, ali pa se zagotovijo ustrezne
protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po
intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah
in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten
promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se dogradi
hidrantno omrežje. |
(3) Voda
za gašenje se mora zagotoviti preko vsaj enega nadzemnega hidranta.
Priključek hidranta se izvede iz javnega vodovodnega omrežja. |
|
7.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN |
|
39. člen |
(etapnost gradnje) |
Območje
se lahko ureja v posameznih etapah, vendar morajo le te predstavljati
zaključene celote. Morebitna gospodarska javna infrastruktura mora biti
dimenzionirana na končno kapaciteto. |
|
40. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1) Pri
projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila,
navedena v posameznih poglavjih ter vsa pridobljena mnenja nosilcev
urejanja prostora. |
(2)
Obveznosti investitorjev: |
·
pred
pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti
geološke geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno
dimenzioniral stavbe, gradbene inženirske objekte ter druge gradbene
posege; |
·
v času
gradnje mora zagotoviti geomehanski nadzor ter poskrbeti, da bodo
izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska
ogroženost območja; |
·
pred
pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav
in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni
gradnji; |
·
pred
pričetkom gradnje mora obvestiti pristojni zavod za varstvo kulturne
dediščine, da bo vršil strokovni nadzor. |
(3)
Obveznosti izvajalcev: |
·
v fazi
gradnje izvajati ukrepe za preprečevanje prašenja; |
·
gradbišče mora biti organizirano tako, da se morebitne nevarne snovi
ustrezno skladišči (prostor z lovilno skledo), pretakanje teh snovi pa
mora potekati na ustrezno urejenih pretakalnih ploščadah; |
·
dolžan
je zagotavljati varne dostope do vseh sosednjih območij v času gradnje,
racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti
varen promet; |
·
po
končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni
in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni
meji prilagoditi sosednjemu zemljišču. |
|
8.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
|
41. člen |
(dopustna odstopanja) |
(1)
Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu
prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da
so omogočene vse ureditve, predpisane s tem OPPN. |
(2)
Potek morebitne GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi
drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo
utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega
vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod
pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se morajo
strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov. |
|
III.
Predhodne in končne določbe |
|
42. člen |
(vpogled
v OPPN) |
OPPN je
stalno na vpogled na Občini Zreče in na Upravni enoti Slovenske Konjice. |
|
43. člen |
(nadzor) |
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za
posamezna področja. |
|
44. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka: 3505-0004/2020 |
Datum:
29.9.2022 |
|
|
Občina Zreče |
|
mag. Boris Podvršnik, župan |
|