Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-23, (Uradni list RS, št. 26/14) in 16. člena Statuta Občine Žiri (Ur. l. RS, št. 68/17, 53/19) je Občinski svet Občine Žiri na 9. redni seji dne 14. 5. 2020 sprejel

ODLOK

O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI ŽIRI

I.  Splošne določbe

1. člen

(vsebina odloka)

(1) Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Žiri (v nadaljevanju: Odlok) določa izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa (v nadaljevanju: LPŠ), podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja LPŠ na lokalni ravni, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja LPŠ, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.

2. člen

(opredelitev javnega interesa v športu)

(1) Javni interes obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki so določene v Nacionalnem programu športa v RS (v nadaljevanju: NPŠ) in so namenjene zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Javni interes v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v NPŠ in se uresničuje tako, da se:

·  v proračunu občine zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje LPŠ,

·  načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi,

·  spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh področjih športa.

II. Letni program športa

3. člen

(opredelitev programov in področij športa)

(1) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti javnih sredstev za vse izvajalce iz proračuna občine lahko sofinancirajo naslednja področja:

1.  ŠPORTNI PROGRAMI:

·  Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine

·  Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami

·  Obštudijske športne dejavnosti

·  Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

·  Kakovostni šport

·  Vrhunski šport

·  Šport invalidov

·  Športna rekreacija

·  Šport starejših

2.  ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI

·  Izgradnja, posodobitve in opremljanje športnih objektov in površin za šport

·  Upravljanje in obratovanje športnih objektov in površin za šport

3.  RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU

·  Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu

·  Statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu in strokovna podpora programov

·  Založništvo v športu

·  Znanstveno raziskovalna dejavnost v športu

·  Informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa

4.  ORGANIZIRANOST V ŠPORTU

Delovanje športnih društev in njihovih zvez na lokalni ravni

·  Delovanje občinskih zavodov za šport

5.  ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA

·  Športne prireditve

·  Javno obveščanje o športu

·  Športna dediščina in muzejska dejavnost v športu

6.  DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU

4. člen

(izvajalci letnega programa športa)

(1) Izvajalci LPŠ po tem odloku so:

·  športna društva in športne zveze, ki so registrirani v RS,

·  zavodi za šport pa Zakonu o športu,

·  pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v RS,

·  ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove,

·  zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne športne programe,

·  samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS in

·  zasebni športni delavci.

(2) Športna društva in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne športne programe, imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ.

5. člen

(letni program športa: LPŠ)

(1) LPŠ je dokument, ki opredeli programe in področja športa, ki so v koledarskem letu, za katerega se LPŠ sprejema, v občini prepoznana kot javni interes.

(2) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v LPŠ določi:

·  obseg in vrsta programov in področij športa, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz občinskega proračuna,

·  višino proračunskih sredstev za sofinanciranje programov in področij športa.

(3) Predlog LPŠ pripravi pristojni organ občinske uprave, po predhodnem mnenju Komisije za šport pa sprejme Občinski svet Občine Žiri.

6. člen

(komisija za šport)

(1) Komisija za šport, ki deluje kot redno delovno telo Občinskega sveta, sodeluje pri pripravi LPŠ in poda mnenje k predlogu LPŠ pred odločanjem na občinskem svetu ter županu svetuje in predlaga kvalitetne rešitve v zvezi z razvojem športa v občini.

III.  Pogoji in merila ter način določitve višine sofinanciranja

7. člen

(pogoji in merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ)

(1) Pogoji in merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ so kot priloga sestavni del Odloka.

8. člen

(način določitve višine sofinanciranja)

(1) Višina sofinanciranja programov in področji športa se določi na osnovi pogojev in meril za vrednotenje LPŠ. Vsak program in/ali področje športa se ovrednoti z ustreznim številom točk. Vrednost točke je količnik med z LPŠ določeno višino sredstev za skupino programov in/ali področij športa in skupnim številom zbranih točk vseh ovrednotenih programov in/ali področij. Višina sofinanciranja vsakega programa in/ali področja je zmnožek števila zbranih točk in izračunane vrednosti točke.

IV. Postopek sofinanciranja LPŠ

9. člen

(načini sofinanciranja LPŠ)

(1) Sofinanciranje izvajanja LPŠ iz javnih sredstev se lahko izvede z:

·  izvedbo javnega razpisa (v skladu z ZŠpo-1) alisklenitvijo neposredne pogodbe (v skladu z IN NPŠ, če izvajalec edini izpolnjuje pogoje).

10. člen

(komisija za izvedbo javnega razpisa)

(1) Župan s sklepom ustanovi Komisijo za izvedbo JR (v nadaljevanju: komisija).

(2) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). Člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti.

(3) Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje odločitev je potrebna navadna večina.

(4) Naloge komisije so:

·  pregled in ocena razpisne dokumentacije,

·  odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog,

·  ocenitev in vrednotenje vlog na podlagi pogojev in meril navedenih v LPŠ, JR in razpisni dokumentaciji,

·  priprava predloga izvajalcev LPŠ po izbranih programih in področjih športa,

·  potrditev predloga izbire in sofinanciranja LPŠ po programih in področjih športa ter izvajalcih,

·  vodenje zapisnikov o svojem delu.

(5) Strokovno-administrativna dela za komisijo opravlja za šport pristojni delavec občinske uprave.

11. člen

(javni razpis in razpisna dokumentacija)

(1) V skladu z veljavno zakonodajo, Odlokom in sprejetim LPŠ župan izda sklep o začetku postopka javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ, občinska uprava objavi javni razpis (v nadaljevanju: JR).

(2) Objava JR mora vsebovati:

·  ime in naslov naročnika,

·  pravno podlago za izvedbo JR,

·  predmet JR,

·  navedbo pogojev za kandidiranje na JR (izbira upravičenih izvajalcev LPŠ),

·  navedbo pogojev in meril za vrednotenje programov in področij športa,

·  višino sredstev, ki so na razpolago na JR,

·  obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,

·  rok, do katerega morajo biti predložene vloge in način oddaje vlog,

·  datum in način odpiranja vlog,

·  rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu JR,

·  navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij o JR,

·  informacijo o razpisni dokumentaciji.

(3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati: 

·  razpisne obrazce,

·  navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge,

·  informacijo o dostopnosti do Odloka, LPŠ ter pogojev in meril,

·  vzorec pogodbe o sofinanciranju programov.

12. člen

(postopek izvedbe JR)

(1) Občina besedilo JR in razpisno dokumentacijo objavi na svojih spletnih straneh. Rok za prijavo na JR ne sme biti krajši kot štirinajst (14) dni od objave JR.

(2) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »ne odpiraj – vloga« in navedbo JR, na katerega se nanaša. Vloga je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v besedilu JR. Način elektronske predložitve vloge se določi v razpisni dokumentaciji.

(3) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v JR. Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjeni in označeni ovojnici ter v vrstnem redu, po katerem so bile prejete. Odpiranje vlog ni javno.

(4) Za vsako vlogo komisija na odpiranju ugotovi formalno popolnost glede na to, ali je bila oddana pravočasno in s strani upravičenega vlagatelja ter ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti.

(5) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje:

·  kraj in čas odpiranja prispelih vlog,

·  imena navzočih članov komisije,

·  naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja,

·  ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije.

(2) Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije.

13. člen

(poziv za dopolnitev vloge)

(1) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog komisija v roku osmih (8) dni pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je osem (8) dni od prejema poziva.

(2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

14. člen

(odločba o izbiri)

(1) Na osnovi odločitve komisije odločbo o izbiri izda pristojni organ občinske uprave. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja LPŠ.

(2) Ob izdaji odločbe o izbiri izvajalec JR vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ.

15. člen

(pritožbeni postopek: ugovor)

(1) Zoper odločbo o izbiri je možno podati ugovor v roku osmih (8) dni od prejema odločbe. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji in merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ.

(2) O ugovoru odloči župan v roku trideset (30) dni od prejema ugovora. Odločitev župana je dokončna. O odločitvi župan obvesti tudi komisijo.

(3) Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe.

(4) Vložen upravni spor ne zadrži sklepanja pogodb z izbranimi izvajalci LPŠ.

V.  Vsebina pogodb z izvajalci lpš in način izvajanja nadzora nad pogodbami

16. člen

(pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ)

(1) Z izbranimi izvajalci LPŠ župan sklene pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredeli:

·  naziv in naslov naročnika ter izvajalca dejavnosti,

·  pravna osnova za sklenitev pogodbe,

·  vsebino in obseg programov in/ali področij,

·  čas realizacije programov in/ali področij,

·  višino dodeljenih sredstev,

·  terminski plan porabe sredstev,

·  način nadzora nad namensko porabo sredstev, izvedbo programov in področij, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja,

·  način nakazovanja sredstev izvajalcu,

·  način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev,

·  način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi,

·  določilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem JR,

·  druge medsebojne pravice in obveznosti.

(2) Če se vlagatelj v roku osmih (8) dni ne odzove na poziv k podpisu pogodbe, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.

17. člen

(spremljanje izvajanja LPŠ)

(1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrane programe in področja športa v obsegu opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbran program in/ali področje športa v skladu z JR.

(2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in namensko porabo proračunskih sredstev izvaja skrbnik pogodbe, ki lahko kadarkoli v času trajanja pogodb nadzor izvede po metodah:

·  pregled periodičnih poročil izvajalcev,

·  pregled spletnih strani izvajalcev ter spremljanje medijskih oblik javnega nastopanja,

·  razgovori skrbnika pogodb z upravljavci (javnih) športnih objektov,

·  razgovori skrbnika pogodb z izvajalci na sedežu občinske uprave,

·  preverjanje izvedbe programov na mestu izvajanja – športnem objektu,

·  pregled izvajanja na sedežu izvajalca in revizijski pregled na podlagi predloga.

(3) V primeru, da skrbnik pogodbe ugotovi nenamensko porabo prejetih sredstev, lahko takoj ustavi sofinanciranje in odstopi od pogodbe. Že prejeta proračunska sredstva mora izvajalec vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

(4) Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati za proračunska sredstva na naslednjem JR.

(5) Za strokovno pripravo gradiv in vodenje postopkov spremljanja izvajanja LPŠ lahko župan pooblasti ustrezno usposobljeno strokovno organizacijo.

VI. Prehodne določbe

18. člen

(prednostna uporaba javnih športnih objektov in površin)

(1) Zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo programe v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno izobraževalnega procesa, imajo prednost pred izvajalci LPŠ in drugimi uporabniki.

(2) Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi uporabniki.

(3) Športna društva, ki ne izvajajo LPŠ, a imajo status društva v javnem interesu na področju športa, imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi uporabniki, ki niso izvajalci LPŠ.

19. člen

(prenehanje veljavnosti prejšnjega pravilnika)

(1) Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Pravilnik o merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Žiri (Ur. l. RS, št. 23/2011).

20. člen

(veljavnost odloka)

(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 007-0002/2020

Datum: 15. 5. 2020

POGOJI IN MERILA ZA IZBIRO, VREDNOTENJE IN SOFINANCIRANJE

LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI ŽIRI

IZHODIŠČNE DOLOČBE:

S Pogoji in merili za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje letnega programa športa (v nadaljevanju: merila) se določa uresničevanje javnega interesa v športu. Sredstva se prijaviteljem razdelijo na osnovi izvedbe JR. Merila so sestavni del Odloka in obsegajo:

·   pogoje in merila za določitev upravičenih izvajalcev LPŠ in razvrstitev športnih panog in izvajalcev,

·   merila za vrednotenje programov in področij športa.

Z merili je uveljavljen točkovni model. Vsakemu izbranemu programu/področju športa se na osnovi meril izračuna skupna višina točk. Končna višina sofinanciranja programa/področja športa je zmnožek med številom dodeljenih točk in končno vrednostjo točke, pri čemer je končna vrednost točke količnik med z LPŠ določeno višino sredstev za program/področje in skupnim številom zbranih točk vseh ovrednotenih vlog posameznega programa/področja.

DOLOČITEV UPRAVIČENIH IZVAJALCEV LPŠ:

Prijavitelji postanejo upravičeni Izvajalci LPŠ, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

·   imajo sedež v občini Žiri,

·   so na dan objave JR za sofinanciranje LPŠ najmanj eno (1) leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, ena od registriranih dejavnosti pa je delovanje športnih klubov (SKD: 93.120) in/ali druge športne dejavnosti (SKD: 93.190),

·   izvajajo programe/področja skladno z odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse pogoje javnega razpisa,

·   imajo zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen/usposobljen kader za delo v športu,

·   imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov,

·   imajo urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov.

ŠPORTNI PROGRAMI

Športni programi so najbolj prepoznaven del športa in praviloma predstavljajo organizirano in strokovno vodeno celoletno športno vadbo, ki je prilagojena različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji, starosti (otroci, mladina, invalidi, odrasli, starejši).

Uporabljene kratice (oznake) v nadaljevanju predstavljajo naslednje športne programe:

ŠVOM-VIZ: športna vzgoja otrok in mladine: programi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja,

ŠVOM-P: športna vzgoja otrok in mladine: prostočasni programi,

ŠVOM-PP: športna vzgoja otrok in mladine: programi otrok s posebnimi potrebami,

ŠŠTU: obštudijski športni programi,

ŠVOM-U: športna vzgoja otrok in mladine: programi usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,

KŠ: programi kakovostnega športa,

VŠ: programi vrhunskega šport,

ŠI: programi športa invalidov,

RE: programi športne rekreacije,

ŠSTA: programi športa starejših.

SPLOŠNI POGOJI ZA VREDNOTENJE VSEH ŠPORTNIH PROGRAMOV

Pri vrednotenju vseh športnih programov se upoštevajo naslednji splošni pogoji:

·   VKLJUČENOST UDELEŽENCEV:

isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem (1) športnem programu, programu: izjema so športniki po veljavnem seznamu OKS-ZŠZ, ki se vrednotijo tudi v dodatnih programih kategoriziranih športnikov.

·   ŠTEVILO VADEČIH: VELIKOST VADBENE SKUPINE (koeficient popolnosti skupine):

različne športne panoge in starostne skupine za izvedbo optimalne vadbe zahtevajo različno število vključenih! Vadbena skupina se ne prizna, če vanjo ni vključena vsaj polovica (50,00 %) potrebnega števila vključenih; če izvajalec prijavi manjše število udeležencev, se število točk proporcionalno zmanjša. Večje število vključenih ne vpliva na dodatno vrednotenje programa.

·   KOMPETENTNOST: IZOBRAZBA/USPOSOBLJENOST STROKOVNEGA KADRA (korekcija strokovni kader):

različni športni programi zahtevajo različno angažiranost različno izobraženega/usposobljenega strokovnega kadra. Z merili so določene naslednje stopnje vrednotenja:

o stopnja 1: vodja je dokazano  izobražen/usposobljen za delo v športu in vodi programe: ŠI, RE in/ali ŠSTA.

o stopnja 2: vodja je dokazano izobražen/usposobljen za delo v športu in vodi programe: ŠVOM-VIZ, ŠVOM-P, ŠVOM-PP.

o stopnja 3: vodja je dokazano strokovno izobražen/usposobljen za delo v športu in vodi programe: ŠVOM-U, KŠ (kategorizirani), VŠ (kategorizirani).

·   KONKURENČNOST ŠPORTNE PANOGE: Število v NPŠZ registriranih športnikov po podatkih OKS-ZŠZ se upošteva pri vključenosti športnikov v tekmovalnih športnih programih (ŠVOM-U, KŠ, VŠ). Nihče, ki ni registriran športnik, ne more biti vključen v tekmovalne programe! Merilo je podrobneje opredeljeno v poglavju o vrednotenju programov ŠVOM-U in KŠ.

·   USPEŠNOST ŠPORTNE PANOGE: kot merilo se pri vrednotenju dodatnih športnih programov upošteva število kategoriziranih športnikov (različno od stopnje kategorizacije). Merilo je podrobneje opredeljeno v poglavju o vrednotenju programov ŠVOM-U, KŠ in VŠ.

·   POMEN ZA LOKALNO OKOLJE: ŠTEVILO PRIZNANIH ŠPORTNIH PROGRAMOV (vadbenih skupin):

z LPŠ se lahko določi maksimalno število priznanih vadbenih skupin na izvajalca v vsakem razpisanem programu.

·   PRIZNANI LETNI OBSEG ŠPORTNIH PROGRAMOV (število ur vadbe; 1 ura = 60 minut):

vsakemu izvajalcu se za vsak prijavljeni športni program (vadbeno skupino) prizna tolikšen letni obseg vadbe, kot ga sam predvidi ob prijavi na JR, vendar največ toliko, kot je določeno z merili (preglednice št. 1 do 8).

MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV

ŠPORTNI PROGRAMI V ZAVODIH S PODROČJA VIZ

Med programe, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, prištevamo: promocijske športne programe, šolska športna tekmovanja in dodatne ure športa v OŠ/SŠ.

Promocijske športne programe predstavljajo: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček (ZS), Krpan (KR), Naučimo se plavati (NSP), Mladi planinec (MP).

Šolska športna tekmovanja (ŠŠT) predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na tekmovanjih, ki so razpisana v reviji Šport mladih (Informator) od osnovnega do državnega nivoja.

Dodatne ure športa predstavljajo programi, ki jih šole v sodelovanju s športnimi društvi izvajajo s ciljem posodobiti in povečati kakovost ter privlačnost prostočasnih programov. Sofinancirajo se vadbene skupine, ki vadbo izvajajo v terminih predvidenih za šolske športne krožke.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

PROSTOČASNI ŠPORTNI PROGRAMI OTROK IN MLADINE (PP), OBŠTUDIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI

Celoletni programi ŠVOM-P, ŠVOM-PP in ŠŠTU praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur).

ŠVOM-P predstavlja širok spekter športnih aktivnosti, katerih cilj je izboljšanje gibalnih zmogljivosti mladih. Pestro ponudbo omogoča raznolikost izvajalcev, ob enakih pogojih pa LPŠ daje prednost programom športnih društev. ŠVOM-P predstavljajo programi, katerih glavni cilj je ljubiteljsko ukvarjanje s športom, koristno preživljanje prostega časa; namen pa ni udeležba na tekmovanjih in doseganje športnih rezultatov. Programe ŠVOM-P praviloma izvajajo (in prijavljajo) društva s pretežno rekreativno naravnanostjo.

Programi ŠVOM-PP so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje.

Programi ŠŠTU predstavljajo pomembno dopolnilo intelektualnemu delu in pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja. Celoletni programi se praviloma izvajajo v kraju študija.

Programi v času počitnic in pouka prostih dnevih praviloma predstavljajo športne dejavnosti v skrajšanem obsegu (tečaji, projekti), ki jih ponujajo različni izvajalci.

ŠVOM-P (pripravljalni) predstavljajo programi, katerih osnovni cilj je spoznavanje specifičnih športnih panog (prednostno izbrani športi) in doseganje vrhunskih športnih dosežkov. Vključeni v starostne skupine od 6 do 11 let po ZŠpo-1 praviloma ne morejo postati registrirani športniki in rezultati doseženi na tekmovanjih se ne upoštevajo. Programe ŠVOM-PRI praviloma izvajajo (in prijavljajo) izvajalci, ki imajo izdelano piramido tekmovalnih selekcij, kjer vrh piramide tvori članska tekmovalna ekipa.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠPORTNI PROGRAMI INVALIDOV, REKREACIJE IN STAREJŠIH

Celoletni programi ŠI, RE in ŠSTA praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur).

ŠI predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) in športne (rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi) učinke v življenju invalidov. Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih aktivnostih, zato se s programi spodbuja povezovanje med športnimi in invalidskimi društvi.

RE je smiselno nadaljevanje ŠVOM-P in KŠ in je skupek raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 20 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. Z vidika javnega interesa so pomembni učinki redne športne vadbe, ki dokazujejo njen pozitivni vpliv na zdravje posameznika in posledično na javno zdravje. Programi RE predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja (celoletni ciljni programi, pilotski programi, področni centri gibanja za zdravje). Izvajalcem, ki izvajajo rekreativne programe z namenom udejstvovanja na organiziranih rekreacijskih tekmovanjih, se lahko prizna večji letni obseg vadbe.

ŠSTA je športno rekreativna dejavnost odraslih praviloma nad doseženim 65. letom. Za posameznika redna športna vadba predstavlja kakovostno ohranjanje telesnega, duševnega in socialnega zdravja ter ohranjanja ustvarjalne življenjske energije. Programi ŠSTA ponujajo različne oblike (celoletna gibalna vadba, vadba razširjene družine).

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

Občina primarno podpira vključenost občank in občanov v športnorekreativne programe, ki jih sofinancira, zato z LPŠ lahko omeji delež udeležencev s sedežem v drugih občinah. Če je v športnorekreativne programe vključenih več udeležencev s stalnim bivališčem izven občine, se vrednotenje programa ustrezno korigira.

ŠPORTNI PROGRAMI OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT

Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport zajema športne programe, kjer je osnovni cilj doseganje vrhunskih športnih rezultatov, zato vključujejo načrtno skrb za mlade športnike. 

V tekmovalne programe so lahko vključeni le mladi športniki, ki so pri NPŠZ (ZŠIS-POK) registrirani v skladu z ZŠpo-1. Tekmovalni programi predstavljajo načrtovane športne aktivnosti, katerih cilj je nastopanje mladih športnikov v/na uradno priznanih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka. Športni dosežek je ključen za vrednotenje tako vadbenih skupin kot mladih športnikov. Priznani letni obseg vadbe (najmanj 40 tednov v letu) je odvisen od uspešnosti/konkurenčnosti športnega dosežka. Merila prijavljene skupine ŠVOM-U razvrščajo v tri kakovostni ravni (upošteva se športni dosežek pretekle tekmovalne sezone):

·   RAVEN III.: priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:

o IŠP/MI/KŠP: v isti starostni skupini vsi prijavljeni tekmovalci ali skupine dokažejo nastopanje na uradno priznanih tekmovanjih NPŠZ; dosežen rezultat v zadnji tretjini vseh nastopajočih posameznikov/skupin.

·   RAVEN II.: priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:

o IŠP/MI: v isti starostni skupini polovica tekmovalcev (glede na potrebno število vključenih) dokaže rezultat v drugi tretjini vseh nastopajočih posameznikov na uradnem DP (uradni jakostni lestvici NPŠZ).

Ostali, do popolnitve kvote popolne skupine, dokažejo nastop na uradno priznanih tekmovanjih NPŠZ.

o KŠP: ekipa iste starostne skupine dokaže rezultat v drugi tretjini vseh sodelujočih ekip na uradno priznanih tekmovanjih NPŠZ (končna lestvica vseh lig).

·   RAVEN I.: priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:

o IŠP/MI: v isti starostni skupini polovica tekmovalcev (glede na potrebno število vključenih) dokaže rezultat v prvi tretjini vseh nastopajočih posameznikov na uradnem DP (uradni jakostni lestvico NPŠZ): Ostali, do popolnitve kvote popolne skupine, dokažejo nastop na uradno priznanih tekmovanjih NPŠZ.

o KŠP: ekipa iste starostne skupine dokaže rezultat v prvi tretjini vseh sodelujočih ekip na uradnem DP NPŠZ (končna lestvica vseh lig).

Mladi športniki lahko s kvalitetnimi rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS dosežejo status športnika mladinskega (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). S tem se jim prizna dodatni program športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠPORTNI PROGRAMI KAKOVOSTNEGA ŠPORTA

KŠ je pomembna vez med programi ŠVOM-U ter VŠ, saj vključuje večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. V programe KŠ se uvrščajo športniki in ekipe v članskih kategorijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskih športnikov in tekmujejo v uradno potrjenih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka.

Merila prijavljene skupine KŠ razvrščajo v dve kakovostni ravni (upošteva se športni dosežek pretekle tekmovalne sezone).

·   RAVEN II.: priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:

o IŠP/MI/KŠP: v isti starostni skupini vsi prijavljeni tekmovalci ali skupine dokažejo nastopanje na uradno priznanih tekmovanjih NPŠZ; dosežen rezultat v drugi polovici vseh nastopajočih posameznikov/skupin.

·   RAVEN I.: priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:

o IŠP/MI: v isti starostni skupini vsaj polovica tekmovalcev (glede na potrebno število vključenih) dokaže rezultat v prvi polovici vseh nastopajočih posameznikov na uradnem DP (uradni jakostni lestvico NPŠZ). Ostali, do popolnitve kvote popolne skupine, dokažejo nastop na uradno priznanih tekmovanjih NPŠZ.

o KŠP: ekipa iste starostne skupine dokaže rezultat v prvi polovici vseh sodelujočih ekip na uradnem DP NPŠZ (končna lestvica vseh lig).

Športniki lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem se jim prizna dodatni program športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠPORTNI PROGRAMI VRHUNSKEGA ŠPORTA

VŠ predstavlja eno naj višjih oblik človekove ustvarjalnosti na področju športa. Z vidika javnega interesa zajema programe priprav in tekmovanj športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS pridobili naziv športnika olimpijskega (OR), svetovnega (SR) in/ali mednarodnega razreda (MR). Vrhunskim športnikom s statusom OR, SR in/ali MR se priznajo dodatni programi športne vadbe, ki se sofinancirajo pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Programi vrhunskih športnikov invalidov se obravnavajo enako kot ostali programi VŠ.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI

Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. S sredstvi občinskega proračuna se lahko sofinancirajo športni objekti in površine v lasti občine.

MERILA ZA IZBIRO PROJEKTOV IZGRADNJE IN/ALI OBNOVE ŠPORTNIH OBJEKTOV

Višina sredstev za investicije v javne športne objekte in površine za šport v naravi se določi v proračunu občine. Za izvedbo sofinanciranja investicij v javno športno infrastrukturo se praviloma razpiše poseben (od drugih področij športa ločen) javni razpis, kjer se določijo merila za izbiro projekta in izvajalca.

MERILA ZA VREDNOTENJE OBRATOVALNIH STROŠKOV ŠPORTNIH OBJEKTOV IN POVRŠIN

Na obstoječih športnih objektih in površinah za šport v naravi, kjer se izvajajo športni programi v javnem interesu, nastajajo stroški, ki jih občina lahko sofinancira, če upravljavec v postopku JR dokaže, da je objekt neobhoden za uresničevanje javnega interesa in so zaradi izvajanja programov nastali upravičeni obratovalni stroški.

Z LPŠ in JR se imenuje športne objekte, ki lahko sodelujejo na JR in določi skupni obseg sredstev za sofinanciranje.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

Za nemoteno izvajanje športnih programov bo Občina namenjala sredstva tudi v obliki subvencioniranja uporabe Športne dvorane Žiri. Subvencij za uporabo objekta bodo deležni vsi izvajalci na JR priznanih športnih programov, a le do višine priznanega letnega obsega ur vadbe za posamezni program.

Z LPŠ in JR se določi višina sredstev za subvencioniranje uporabe Športne dvorane Žiri.

RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU:

Razvojne dejavnosti predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja športa. Razvojne dejavnosti delimo na: usposabljane/izpopolnjevanje strokovnih delavcev, statusne pravice, založništvo, znanstvenoraziskovalno dejavnost ter informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v športu.

USPOSABLJANJE IN/ALI IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU

Strokovno izobraženi/usposobljeni kadri so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni) so v domeni izobraževalnega sistema, programe usposabljanja/izpopolnjevanja pa izvajajo NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja/izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih organih NPŠZ

(ločeno za programe usposabljanja in izpopolnjevanja).

Z LPŠ/JR se določi skupni obseg sredstev za usposabljanje/izpopolnjevanje v športu in skupno število udeležencev v projektih usposabljanja/izpopolnjevanja na izvajalca.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV, TRENERJEV IN STROKOVNA PODPORA PROGRAMOM

Skrb za izobraževanje nadarjenih in kategoriziranih športnikov se na nivoju lokalne skupnosti kaže kot sofinanciranje štipendij za nadarjene in kategorizirane, spremljanje pripravljenosti in strokovna podpora in svetovanje.

Z LPŠ/JR se določi skupna višina sredstev za sofinanciranje statusnih pravic športnikov in število priznanih projektov (udeležencev) na izvajalca.

MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV STATUSNIH PRAVIC ŠPORTNIKOV

Sofinanciranje nadarjenih in kategoriziranih športnikov se izvede na podlagi naslednjih meril:

ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU

Založništvo v športu predstavlja izdajanje in/ali nakup strokovne literature in/ali drugih periodičnih in/ali občasnih športnih publikacij ter propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti. Z LPŠ in JR se določi višina sredstev za sofinanciranje in število priznanih projektov na izvajalca.

V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.

MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV ZALOŽNIŠTVA V ŠPORTU

Sofinanciranje projektov založništva v športu se izvede na podlagi naslednjih meril (upoštevajo se samo projekti, ki skupaj zberejo najmanj 10 točk):

ZNANSTVENO RAZISKOVALNA DEJAVNOST V ŠPORTU

Nosilci znanstveno-raziskovalne dejavnosti so javne raziskovalne institucije v sodelovanju s civilno športno sfero in/ali gospodarstvom, cilj dejavnosti pa je ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v športno prakso. Lokalna skupnost lahko sofinancira znanstvenoraziskovalne dejavnosti, če gre za projekte, ki so povezani z lokalnim okoljem.

V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.

MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

Sofinanciranje projektov znanstveno-raziskovalne dejavnosti v športu se izvede na podlagi naslednjih meril:

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠPORTU

Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa predstavlja neposredno podporo za učinkovitejše in prijaznejše udejstvovanje v športu (obseg e-informacij o ponudbi v športu) ter sprotno analiziranje in spremljanje ravni učinkovitosti programov.

V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.

MERILA ZA SOFINANCIRANJE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE

Sofinanciranje projektov informacijsko-komunikacijske tehnologije v športu se izvede na podlagi naslednjih meril:

ORGANIZIRANOST V ŠPORTU:

Športna društva so interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese in so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa. Delovanje občinski zavodov za šport ni predmet sofinanciranja po JR, saj so lokalne skupnosti njihove ustanoviteljice in so iz tega naslova dolžne poskrbeti za njihovo nemoteno delovanje.

DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV IN NJIHOVIH ZVEZ

Delovanje športnih društev in njihovih zvez je pomemben segment športne organiziranosti.

Z LPŠ/JR se določi skupni obseg sredstev za sofinanciranje organiziranosti v športu.

MERILA ZA VREDNOTENJE PODROČJA DELOVANJA ŠPORTNIH DRUŠTEV IN ZVEZ

Pri vrednotenju področja delovanja športnih društev in njihovih zvez se upoštevajo naslednja merila:

·   DELOVANJE NA LOKALNI RAVNI: tradicija neprekinjenega delovanja po podatkih AJPES (1 leto =  3 točke),

·   ORGANIZIRANOST NA LOKALNI RAVNI: število aktivnih članov po podatkih izvajalca (1 član = 1 točka),

·   ŠTEVILO ŠPORTNIKOV: število registriranih tekmovalcev izvajalca po podatkih OKS-ZŠZ (1 športnik = 2 točki),

·   ŠTEVILO VADEČIH: število na JR priznanih popolnih vadbenih skupin (1 skupina = 10 točk),

Pri vsakem od meril lahko izvajalec pridobi največ 100 točk.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠPORTNE PRIREDITVE IN UDELEŽBA NA MEDNARODNIH TEKMOVANJIH

Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture.

VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE:

Merila ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna, evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijade…). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo/izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih.

DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE:

Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V merilih je predvideno tudi vrednotenje izvedbe mednarodnih športnih prireditev, ki pa ne presegajo nivoja tekem za svetovni pokal in udeležbe športnikov na uradno priznanih mednarodnih tekmovanjih. Udeležba na uradnih potrjenih tekmovanjih NPŠZ (državna prvenstva, ligaška, pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih. Občinske športno promocijske prireditve za podelitev priznanj so lahko predmet LPŠ na lokalnem nivoju, vendar ni nujno, da so predmet JR.

UDELEŽBA ŠPORTNIKOV NA MEDNARODNIH TEKMOVANJIH (MT):

Uspešni športniki posamezniki z odmevnimi športnimi dosežki promovirajo ime občine doma in v svetu. Z LPŠ lahko občina sofinancira njihovo udeležbo na mednarodnih tekmovanjih (MT).

MERILA ZA VREDNOTENJE DRUGIH ŠPORTNIH PRIREDITEV IN PROMOCIJE

Z LPŠ/JR se določi skupni obseg sredstev za sofinanciranje športnih prireditev, skupno število sofinanciranih športnih prireditev in število športnih prireditev na izvajalca.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

Izhodišče vrednotenja športnih prireditev je MNOŽIČNOST oziroma število udeležencev, ki se korigira z naslednjimi korekcijskimi faktorji:

MERILA ZA UDELEŽBO NA MEDNARODNIH TEKMOVANJIH (MT)

Z LPŠ/JR se določi skupna višina sredstev za sofinanciranje udeležbe na MT, skupno število sofinanciranih projektov in število udeležencev MT na izvajalca.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

JAVNO OBVEŠČANJE

Javno obveščanje v športu predstavlja produkcijo in predvajanje oddaj s pretežno športno vsebino.

V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.

MERILA ZA VREDNOTENJE JAVNEGA OBVEŠČANA

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠPORTNA DEDIŠČINA

Športna dediščina oziroma muzejska dejavnost predstavlja zbiranje, varovanje, dokumentiranje in predstavljanje premične dediščine slovenskega športa.

V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.

MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNE DEDIŠČINE

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST ŠPORTA

V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi Nacionalna kampanja za spodbujanje športnega obnašanja! Gre za skupni projekt MIZŠ, FŠO in lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost lahko pristopi k projektu, ki je izbran na nacionalni ravni, sicer pa družbena in okoljska odgovornost športa ni predmet sofinanciranja po LPŠ!

V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.

MERILA ZA VREDNOTENJE DRUŽBENE IN OKOLJSKE ODGOVORNOSTI ŠPORTA

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

KONČNE DOLOČBE

Čistopis (izvleček) pogojev in meril za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje letnega programa športa se za programe in področja športa, ki so sofinancirani v danem koledarskem letu, zapiše kot prilogo LPŠ tega leta. Čistopis (izvleček) je (lahko) sestavni del razpisne dokumentacije (JR)!

Merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ se lahko spremenijo in/ali dopolnijo. Spremembe in dopolnitve se opredelijo z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.

Merila za izbor, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ se v času od dneva objave JR za sofinanciranje LPŠ do končne odločitve o višini sofinanciranja programov in področij športa ne smejo spreminjati.