New Page 1

Na podlagi 87. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/12 in 28/18) je Občinski svet Občine Zreče na 11. redni seji, dne 12.5.2021, potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče, ki obsega:

  Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/15 z dne 23.11.2015),

  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/16 z dne 20.5.2016),

  Popravek Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/16 z dne 10.6.2016),

  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/18 z dne 25.5.2018),

  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/19 z dne 25.10.2019) in

  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21 z dne 26.3.2021).

 

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE ZREČE

 (OPN OBČINE ZREČE-UPB1)

 

1  Uvodne določbe

 

1. člen

(predmet Občinskega prostorskega načrta)

(1)  S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Zreče (v nadaljevanju OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del in ga je izdelalo podjetje URBANA urbanizem, projektiranje, Kočar in Kočar, d.o.o., pod št. projekta 615/12.

(2)  Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Zreče (v nadaljevanju besedila tudi občina) in varstvenih zahtev določa:

(1) izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine;

(2) zasnovo prostorskega razvoja občine;

(3) zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena;

(4) okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;

(5) okvirna območja razpršene poselitve;

(6) usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo;

(7) usmeritve za razvoj v krajini;

(8) usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;

(9) usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(3) Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora (EUP) določa:

(10) območja namenske rabe prostora;

(11) prostorske izvedbene pogoje;

(12) območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

 

2. člen

(vsebina in oblika OPN)

(1) OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze ter je izdelan v digitalni in analogni obliki.

(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz poglavij:

1 Uvodne določbe

2 Strateški del

2.1 Splošne določbe

2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine

2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

2.4.1 Splošne določbe za GJI

2.4.2 Prometna infrastruktura

2.4.3 Elektronska komunikacijska infrastruktura

2.4.4 Energetika, skladno z lokalnim energetskim konceptom

2.4.5 Infrastruktura komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja

2.4.6 Druga področja GJI

2.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

2.6 Okvirna območja razpršene poselitve

2.7 Usmeritve za prostorski razvoj občine

2.7.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

2.7.1.1 Razvoj naselij in dejavnosti po naseljih

2.7.1.2 Sanacija in prenova razpršene gradnje

2.7.1.3 Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve

2.7.1.4 Urbanistično oblikovanje naselij

2.7.1.5 Koncepti prostorskega razvoja urbanega središča, za katerega je izdelan urbanistični načrt

2.7.2 Usmeritve za razvoj v krajini

2.7.2.1 Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

2.7.2.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih

2.7.2.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

2.7.2.4 Usmeritve za obrambne potrebe

2.7.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

2.7.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

3 Izvedbeni del

3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora

3.1.1 Enote urejanja prostora

3.1.2 Namenska raba prostora

3.1.3 Dopustna izraba prostora

3.1.4 Namembnost in vrste posegov v prostor

3.1.5 Lega objektov

3.1.5.1 Lega objektov na parceli namenjeni gradnji

3.1.5.2 Odmiki objektov

3.1.6 Velikost in oblikovanje objektov in posegov v prostor

3.1.7 Pogoji in merila za parcelacijo

3.1.8 Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

3.1.9 Varstvo kulturne dediščine

3.1.10 Ohranjanje narave

3.1.11 Varstvo okolja in naravnih dobrin

3.1.12 Varstvo pred naravnim in drugimi nesrečami

3.1.13 Varovanje zdravja

3.1.14 Začasni PIP za območja, kjer so predvideni OPPN

3.2 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora

3.2.1 Enota urejanja prostora UN1

3.2.2 Enota urejanja prostora RO2

3.2.3 Enote urejanja prostora VP3, VP4 in VP11

3.2.4 Enoti urejanja prostora AP5 in AP6

3.2.5 Enote urejanja prostora OP7, OP8 in OP9

3.2.6 Enota urejanja prostora PP10

4 Prehodne, posebne in končne določbe

5 Priloge

5.1 Priloga 1: Pregled strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN

5.2 Priloga 2: Pregled okvirnih območij naselij v OPN

5.3 Priloga 3: Pregled MOEUP glede na PNRP, načine urejanja in okvirna območja naselij

5.4 Priloga 4: Bilance površin v OPN

(3) Grafični prikazi OPN vsebujejo:

A Strateški del vsebuje grafične prikaze v merilu 1:50000:

1 Zasnova prostorskega razvoja občine Zreče

2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture v občini Zreče

3 Zasnova poselitve: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve

4.1 Usmeritve za prostorski razvoj občine: za poselitev in celovito prenovo

4.2 Usmeritve za prostorski razvoj občine: za razvoj v krajini:

4.2.1 razvojna območja za dejavnosti vezane na naravne vire

4.2.2 prostorski razvoj na posebnih območjih

4.2.3 območja za potrebe obrambe in območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja za zaščito in reševanje

4.3 Usmeritve za prostorski razvoj občine: za določitev namenske rabe zemljišč

4.4 Usmeritve za prostorski razvoj občine: za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

B Izvedbeni del vsebuje grafične prikaze:

1 Pregledni prikaz občine z razdelitvijo na liste v merilu 1:50000

2 Pregledni prikaz občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:5000

3 Prikaz osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5000 na 23 kartah DKN z oznako od 3.1 do 3.23:

  3.01 - H2731 (Ruše 31)  3.13 - H2615 (Sl. Bistrica 15)

  3.02 - H2732 (Ruše 32)  3.14 - H2622 (Sl. Bistrica 22)

  3.03 - H2741 (Ruše 41)  3.15 - H2623 (Sl. Bistrica 23)

  3.04 - H2742 (Ruše 42)  3.16 - H2624 (Sl. Bistrica 24)

  3.05 - H2743 (Ruše 43)  3.17 - H2625 (Sl. Bistrica 25)

  3.06 - H2602 (Sl. Bistrica 2)  3.18 - H2632 (Sl. Bistrica 32)

  3.07 - H2603 (Sl. Bistrica 3)  3.19 - H2633 (Sl. Bistrica 33)

  3.08 - H2604 (Sl. Bistrica 4)  3.20 - H2634 (Sl. Bistrica 34)

  3.09 - H2605 (Sl. Bistrica 5)  3.21 - H2635 (Sl. Bistrica 35)

  3.10 - H2612 (Sl. Bistrica 12)  3.22 - H2642 (Sl. Bistrica 42)

  3.11 - H2613 (Sl. Bistrica 13)  3.23 - H2643 (Sl. Bistrica 43)

  3.12 - H2614 (Sl. Bistrica 14) 

4 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:5000 na 23 kartah DKN z oznako od 4.01 do 4.23

5 Legenda

 

3. člen

(priloge k OPN)

Priloge k OPN vsebujejo:

1 Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS; Uradni list RS, št. 76/04).

2 Prikaz stanja prostora, s št. proj. PSP 96/2009, z datumom oktober 2009, dopolnjeno marec 2011 in junij 2014; ki ga je izdelalo podjetje GEOFOTO d.o.o. - podjetje za geodetske in računalniška storitve, Slovenske Bistrica, Prikaz stanja prostora, št. naloge 18062, september 2019, ki ga je izdelalo podjetje ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.; Prikaz stanja prostora, št. naloge 19005, julij 2020, januar 2021-dopol., ki ga je izdelalo podjetje ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.;

3 Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN in so navedene v Prilogi 1 in Urbanistični načrt za urbano središče Zreče.

4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.

5 Obrazložitev in utemeljitev OPN.

6 Povzetek za javnost.

7 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Zreče (dopolnjeno gradivo), s št. proj. OP_02_12, z datumom december 2011 – april 2012, dopolnitev oktober / november 2013, dopolnitev št. 2 december 2013, ki ga je izdelalo podjetje Matrika ZVO, Zdravje, Varnost, Okolje, d.o.o., Ljubljana.

 

4. člen

(uporaba kratic in izrazov)

(1)  Kratice, ki so največkrat uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

  DPN je državni prostorski načrt;

  EUP je enota urejanja prostora;

  FI je faktor izrabe (določen je kot največja vrednost);

  FZP je faktor zelenih površin (določen je kot najnižja vrednost);

  GJI so gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture;

  MOEUP je manjše območje znotraj EUP,  v grafičnem sloju namenske rabe in enot urejanja prostora zapisana v atributu PEUP_OZN;

  ONRP je osnovna namenska raba prostora;

  OPPN je občinski podrobni prostorski načrt;

  PIA je veljavni prostorski izvedbeni akt – odlok;

  PIP so prostorski izvedbeni pogoji;

  PNRP je podrobnejša namenska raba prostora;

  RPE je register prostorskih enot;

  SP so strokovne podlage;

  UN je urbanistični načrt;

(2)  Druge uporabljene kratice so obrazložene ob njihovi prvi uporabi v tem odloku.

(3) Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino nad 2,20 m.

2. Dejavnosti družbene infrastrukture so v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD naslednje dejavnosti iz področij: O – dejavnost javne uprave, obrambe, socialne varnosti, P – izobraževanje, Q – zdravstvo in socialno varstvo, R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter od S – dejavnost verskih organizacij. Te se izvajajo v s tem odlokom poimenovanih »stavbah družbene infrastrukture«, ki jih pretežno predstavljajo stavbe, ki so v veljavnem predpisu o razvrščanju objektov (CC-SI)  razvrščene v oddelek 12. To so stavbe splošnega družbenega pomena, poslovne in upravne stavbe, stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, obredne stavbe, kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje. Lahko pa se izvajajo tudi v skladu z odlokom v dopustnih stanovanjskih stavbah in v objektih za šport, rekreacijo in prosti čas.

3. Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) so v okviru parcele namenjene gradnji zelene ali tlakovane površine, ki so namenjene zunanjemu bivanju in ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (dovoz, dostop, parkirišče, prostor za ekološki otok). Določen je kot najmanjši  delež – vrednost.

4. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so vse, ki so tako določene v veljavnih predpisih o kmetijstvu in dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Izvajajo se lahko v različnih nestanovanjskih stavbah razvrščenih v oddelek 12 po CC-SI.

5. Druge oblike dela na domu predstavljajo različne dejavnosti iz standardne klasifikacije dejavnosti, ki s skupnimi PIP niso določene kot dopustne na posamezni PNRP, kljub temu pa se lahko izvajajo, vendar samo v obstoječih stanovanjskih stavbah ter imajo vplive v dopustnih mejah za stanovanjsko območje.

6. Enostanovanjska stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje v obsegu enega ali dveh stanovanj oziroma ene ali dveh bivalnih enot.

7. Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov na parceli in celotno površino parcele namenjene gradnji. Določen je kot največji delež – vrednost.

8. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo objektov (tako stavb kakor GIO), ki obsega novogradnjo (to je novo zgrajen objekt ali prizidava, ki je gradnja, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri - v primeru GIO dograditev, nadgraditev, širitev ipd.), rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti;

9. Malo gospodarstvo predstavljajo s tem odlokom določene storitvene, poslovne in proizvodne dejavnosti, ki se izvajajo kot obrtne dejavnosti (kot so opredeljene v veljavnih predpisih, ki urejajo obrtno dejavnost) in v različnih nestanovanjskih stavbah, razvrščenih v oddelek 12 po CC-SI ali v delih stanovanjskih stavb, v kolikor nimajo nedopustnih vplivov na okolje. V okviru malega gospodarstva se lahko izvajajo tudi dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih in drugih vozil ter strojev in trgovina na debelo ali na drobno, vendar le za prodajo lastnih izdelkov.

10. Nezahtevni in enostavni objekti poimenovani v tem odloku predstavljajo v skladu z veljavno zakonodajo o urejanju prostora tudi pomožne objekte.

11. Nižinska lega objekta je lega na zemljiščih, kjer je nadmorska višina pod 800 m; višinska lega objekta je lega na zemljiščih, kjer je nadmorska višina nad 800 m.

12. Poslovne dejavnosti so v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD dejavnosti iz področij: H – le poštna in kurirska dejavnost (53), J-informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – poslovanje z nepremičninami, M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti, S – druge dejavnosti ter tudi dejavnosti iz drugih področij, ki so poimenovane z izrazom poslovanje. Izvajajo se v nestanovanjskih stavbah razvrščenih po CC-SI v oddelek 12 ali v skladu z odlokom v stanovanjskih stavbah.

13. Pretežno v odloku pomeni, da je določene strukture, dejavnosti ipd. več kot 50%.

14. Proizvodne dejavnosti so v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD dejavnosti iz področij: B – rudarstvo, C – predelovalne dejavnosti, D – oskrba z električno energijo, plinom, paro, E – oskrba z vodo, ravnanje z odpadki in odplakami, saniranje okolja, F – gradbeništvo, H – promet in skladiščenje.

15. Prostostoječi objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom.

16. Različne stavbe in objekti ali kot so v odloku različno poimenovane ali navajane predstavljajo potrebne stavbe za izvajanje dopustnih dejavnosti na posamezni PNRP iz oddelka 12 CC-SI in različnih skupin.

17. Spremljajoče dejavnosti predstavljajo dejavnosti, ki so tako poimenovane v različnih pravnih podlagah – veljavnem predpisu o klasifikaciji dejavnosti in predpisu, ki določa način izdelave OPN in so dopustne na posamezni PNRP poleg dejavnosti, ki opredeljuje posamezno PNRP, vendar niso prevladujoče – pretežne (obsegajo manj kot 50% posamezne PNRP v enoti urejanja prostora).

18. Storitvene dejavnosti so v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD dejavnosti iz področij: S – druge dejavnosti (razen azila), T – dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno potrebo ter od N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti le 82 – pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti, vzdrževanje in popravilo motornih vozil ter tudi dejavnosti iz drugih področij, ki so poimenovane z izrazom storitve. Izvajajo se v nestanovanjskih stavbah razvrščenih po CC-SI v oddelek 12 ali v skladu z odlokom v stanovanjskih stavbah.

19. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov v nizu ali vrsti, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom ali pomožnim oz. nezahtevnim in enostavnim objektom.

20. Turistične dejavnosti predstavljajo oz. so skupni imenovalec za različno turistično ponudbo, ki obsega najmanj: gostinsko dejavnost, dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti, dejavnost zdraviliškega in zdravstvenega turizma, dejavnost za nego telesa, organiziranje razstav, sejmov in srečanj za dejavnosti iz različnih področij po SKD, razvedrilne, športne, rekreacijske dejavnosti ter druge dejavnosti za prosti čas ipd.. Izvajajo se v ustreznih različnih nestanovanjskih stavbah razvrščenih v CC-SI v oddelek 12 ali v delu stanovanjskih stavb v skladu s tem odlokom.

21. Večstanovanjska stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje v obsegu treh ali več stanovanj, s skupnimi prostori.

 

2  Strateški del

 

2.1  Splošne določbe

 

5. člen

(splošne določbe)

Osnove za izdelavo strateškega dela OPN so:

  Izhodišča iz do sedaj veljavnega prostorskega plana Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986 – 2000 - dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986 – 1990 za območje Občine Zreče (Uradni list SRS, št. 23/87, Uradni list RS, št. 29/98, 64/99, 68/03, 53/08, 97/09, 14/10, 17/11 in 34/12); v nadaljevanju VPA 2009.

  Izhodišča iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS; Uradni list RS št. 76/04, 33/07-ZPNačrt) ter iz Uredbe o prostorskem redu Slovenije (UoPRS; Uradni list RS št. 122/04, 33/08-ZPNačrt).

  Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) s podzakonskimi predpisi.

  Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v nadaljevanju Pravilnik o OPN.

  SP za OPN Zreče – analiza stanja in razvojnih možnosti (SP-602/08-ASRM) ter SP za posege v prostor, ki so navedene v Prilogi 1 (Pregled strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN) k temu odloku.

  Upoštevanje razvojnih ciljev občine.

 

2.2  Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

 

6. člen

(ugotovitve iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja občine)

(1)  Občina Zreče je s površino 67,02 km2 in okoli 6.410 prebivalci ena od občin širše Celjske regije. Občina leži v severovzhodnem delu Slovenije, s širšim prostorom jo povezuje regionalna cesta Maribor-Celje, ki poteka preko južnega dela občine. Priključek na avtocesto Maribor - Ljubljana je v oddaljenosti okrog 7,5 km (Tepanje). Občina je od svojega nastanka v letu 1994 vlagala predvsem v razvoj stanovanjske gradnje, podjetništva, družbenih dejavnosti in v izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture ter skupaj z Uniorjem Zreče v razvoj turizma.

(2)  Območje občine obsega gornji del južnega Pohorja, vse od vrha Rogle do podnožja Pohorja in se nadaljuje kot gričevnat svet v smeri Brinjeve gore in Gračiča v dolino Dravinje, na drugi strani pa se vzpenja v gričevje do Male gore. Osrednji del občine (Skomarje, Boharina, Padeški vrh) je močno razčlenjen, severnejši del nad 1000 m nadmorske višine pa preide v sploščeno zaobljeno gorovje. Na južni strani zapira območje občine zahodno pobočje Konjiške gore kot del zadnjih izrastkov Karavank. Severni del občine je pretežno gozdnat, osrednji del gozdnat prepleten s pašniki, v gričevnatem obrobju ravnice pa se prepletajo gozdovi, pašniki in travniki, v ravninskih delih ob reki Dravinji pa so kmetijske površine. Občinsko središče mesto Zreče leži na terasi med reko Dravinjo in potokom Koprivnica. Območje občine se deli na dravinjsko in savinjsko povodje. Razgiban teren z obsežnimi gozdovi in z relativno ugodnimi geološkimi pogoji daje prostoru pomembno ekološko kakovost, zdravo mikroklimo, krajinsko pestrost ter sončno lego.

(3)  Poselitev se je razvijala zaradi specifičnih potreb industrije ter razvoja termalnega zdravilišča Zreče predvsem v dolinskih predelih, v občinskem središču Zreče ter v manjšem obsegu na Stranicah. Obe naselji sta locirani na prometno sorazmerno ugodni legi ob regionalni cesti Ljubljana – Maribor. Glede na potrebe prebivalcev na podeželju so se širila tudi pohorska, vaška naselja predvsem za potrebe kmečkih gospodarstev, dopolnilne stanovanjske gradnje ter gradnje za turistične dejavnosti. Občina Zreče je skrbela za uravnotežen prostorski razvoj ter je zagotavljala ohranjanje števila prebivalcev predvsem v avtohtonih vaseh Gorenje, Resnik in Skomarje. Pri razvoju naselij so bili varovani in upoštevani obstoječi poselitveni vzorci, značilnost arhitekturnih tipov pozidave in vključevanje novih objektov v kulturno krajino Pohorskega pogorja.

(4)  Razvojni trendi v Občini Zreče so pozitivni, kar se izkazuje predvsem v ugodnem razvoju gospodarskih dejavnosti ter v razvoju turizma, katerega nosilca sta Terme Zreče in klimatsko turistični center KTC Rogla. Gospodarska rast temelji na uspešnih podjetjih Unior Zreče, SwatyComet in GKN Driveline Slovenija, ki so svoje razvojne programe nadgradila in uspešno konkurirajo na svetovnem trgu. Razvoj gospodarstva in turizma je povečal potrebe po stanovanjski gradnji in spremljajočih dejavnostih, kar se odraža predvsem v mestu Zreče.

(5)  Občina je precejšnjo pozornost namenila povezovanju v regiji predvsem s sosednjimi občinami na področju turizma in razvoja podeželja. Območje KTC Rogla se razteza na območju več občin, ki s svojimi programi usklajujejo interese in razvojne projekte na celotnem območju.

 

7. člen

(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1)  V občini so povečane potrebe po stanovanjski gradnji in spremljajočih dejavnostih. To se odraža predvsem v mestu Zreče, kjer je potrebno zagotoviti površine za gradnjo predvsem večstanovanjskih objektov. Potrebe po gradnji prosto stoječih enodružinskih hiš se pojavljajo v vseh naseljih v občini enakomerno.

(2)  Obstoječa opredeljena območja za centralne dejavnosti v občinskem središču Zreče ter na Stranicah zadoščajo za razvoj centralnih dejavnosti ob ukrepih zgoščevanja ter aktiviranja nezadostno izkoriščenih površin.

(3)  Na področju gospodarskih dejavnosti je za nadaljnji razvoj ključnih podjetij zagotovljen prostor v okviru proizvodne cone Unior II., od koder so tudi dolgoročne možnosti za širitev cone v smeri proti Radani vasi. Za omogočanje razvoja drobnega gospodarstva se kaže potreba po izgradnji manjših proizvodno obrtnih delavnic ter urejanje parkirnih površin za prevozniške dejavnosti posebej na predelu Stranic, ob regionalni cesti.

(4)  Na področju turizma in rekreacije v naravnem okolju je potrebno uskladiti namenske rabe zemljišč na območju KTC Rogla ter Zreč, da bo omogočen razvoj skladno s prostorskimi načrti in programom razvoja. V Zrečah je potrebno zagotoviti prostor za širitev obstoječega termalnega zdravilišča Zreče na predel proti akumulaciji Koprivnice.

 

8. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

Prostorski razvoj občine Zreče se usmerja v povezavi s prostorskim razvojem sosednjih mejnih občin na področju izgradnje GJI. Poudarjeno sodelovanje s sosednjimi občinami poteka na področju turizma in rekreacije v naravnem okolju, predvsem pri urejanja KTC Rogla. Razvoj se usmerja v dopolnjevanje programov, ki niso razviti v sosednjih občinah.

 

9. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1)  V OPN bo občina določila namensko rabo zemljišč za trajnostno naravnan prostorski razvoj, kar bo zagotovilo sožitje med interesi različnih uporabnikov prostora. Takšna vizija razvoja izhaja tudi iz Strategije prostorskega razvoja RS, katere eden od ključnih ciljev je upoštevanje načel varstva okolja, naravne in kulturne dediščine kot osnove za skladen gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Ti cilji bodo osnovna izhodišča občine Zreče pri načrtovanju prostorskega razvoja občine.

(2)  Uravnotežen prostorski razvoj občine prispeva h krepitvi kvalitet in prepoznavnosti slovenskega prostora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter z upoštevanjem povezav v prostoru.

(3)  Ob upoštevanju izhodišč ter ciljev nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih dokumentov in dosedanjega razvoja, so razvojni cilji občine Zreče sledeči:

a)  Racionalen in učinkovit trajnostni prostorski razvoj:

  usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarja največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.

b)  Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev:

  izboljšanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi (prenova in notranji razvoj naselij, širitev obstoječih naselij, sanacija razpršene in degradirane poselitve z upoštevanjem avtohtonega vzorca poselitve, sanacija in dograjevanje komunalne javne infrastrukture).

c)  Kvaliteten razvoj občinskega središča Zreče in drugih naselij:

  zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter uravnotežen razvoj podeželja;

  zagotavljanje vodo oskrbe ter odvajanja in čiščenja odplak;

  zagotavljanje varstva ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

d)  Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij:

  izkoriščanje prostorskega potenciala Pohorja za razvoj raznolikih kmetijskih in turističnih dejavnosti;

  dopolnjevanje funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti.

e)  Upoštevanje prostorskih omejitev za prostorski razvoj:

  usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne in druge nesreče;

  spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove za prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno varnost.

f)  Preudarna raba naravnih virov:

  ohranjanje potenciala tal za kmetijsko in gozdarsko rabo;

  uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami.

g)  Varstvo kulturne dediščine:

  ohranjanje območij in objektov kulturne dediščine z vključevanjem v urejanje prostora.

h)  Ohranjanje narave:

  ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov ter zagotavljanje vključevanja biotske raznovrstnosti v urejanje prostora.

i)  Varstvo okolja:

  vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v prostorski razvoj;

  racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki.

j)  Skladen razvoj območij:

  skladen razvoj občine v regiji;

  povezanost z mejnimi občinami in drugimi urbanimi območji.

k)  Usklajen razvoj turizma v občini v povezavi regijo in zavarovanimi območji ter drugimi prepoznavnimi vrednotami.

 

10. člen

(okoljski cilji OPN)

Z vključevanjem posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja bo občina Zreče poleg ciljev prostorskega razvoja, ki so navedeni v prejšnjem členu, upoštevala še naslednje okoljske cilje:

a)  ohranjanje kakovosti tal;

b)  ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih voda;

c)  dobro stanje površinskih in podzemnih vod;

d)  zagotovljena poplavna varnost;

e)  umeščanje poselitvenih območij stran od virov emisij v zrak;

f)  zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

g)  obremenjenost stanovanjskih območij s hrupom pod mejnimi vrednostmi;

h)  upoštevanje strateških usmeritev celostnega varstva kulturne dediščine;

i)  izboljšanje krajinske podobe območja;

j)  ohranjanje stopnje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov na območju občine;

k)  ohranitev oziroma doseganje ugodnega stanja habitatov vrst in habitatnih tipov, za katere so opredeljena območja, pomembna za ohranitev biotske raznovrstnosti (ekološko pomembnih območij, območij Natura) na območju občine;

l)  ohranitev lastnosti, zaradi katerih so deli narave na območju občine opredeljeni za naravno  vrednoto določene zvrsti ter v največji možni meri tudi vseh drugih lastnosti naravne  vrednote;

m)  racionalna raba naravnih virov;

n)  učinkovito ravnanje z odpadki;

o)  umeščanje območij stanovanj izven varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja (visokofrekvenčni viri sevanja);

p)  zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo za 45% in optimiziranje obratovanja,  upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave.

 

2.3  Zasnova prostorskega razvoja občine

 

11. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)  Na osnovi analize razporeditve dejavnosti v prostoru in stanja rabe tal, identifikacije potreb in teženj v prostoru ter ob upoštevanju okvirnih strateških ciljev razvoja v prostoru, ki si jih je zastavila občina Zreče, se razvojne možnosti občine lahko uresničujejo na opredeljenih prednostnih območjih za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v prostoru občine Zreče.

(2)  Prostor občine Zreče omogoča nadaljnji razvoj primarnih dejavnosti gozdarstva in kmetijstva, saj je skoraj 90% občinskega prostora namenjeno tema osnovnima rabama prostora, predvsem gozdarstva in v manjšem obsegu kmetijstva. Prednostna območja za razvoj gozdarstva so v okviru sedanjih gozdnih površin s poudarjanjem in upoštevanjem funkcij gozdov (ekološke, socialne in lesno proizvodne). Glede na reliefne razmere je prostor občine mogoče razdeliti v dva tipa kmetijskih zemljišč. Zaključene ravninske površine, na katerih je zaradi reliefa omogočena intenzivna kmetijska pridelava (njivske površine) ležijo na ravninskih predelih občine ob vodotoku Dravinja na območju Radane vasi in Gabrovelj in manjši del ob vodotoku Tesnica; po obsegu različne zaključene površine večjih naklonov, kjer se pojavljajo sadovnjaki, pašniki, njive in travniki; te površine se pojavljajo razpršeno, večkrat med gozdnimi površinami, na gričevnatih in hribovitih območjih občine do nadmorske višine okrog 600 m, nad njo pa predvsem kot pašniške površine.

(3)  Bodoči razvoj poselitve sloni na ohranjanju koncepta obstoječih naselij glede na njihovo funkcijo v omrežju naselij in morfološke značilnosti. Na obstoječa naselja, kjer že obstaja zgrajena GJI, je smiselno navezovati nove površine za potrebe stanovanjske in poslovne gradnje, z zagotavljanjem zelenih in rekreacijskih površin ter varovanjem in vključevanjem naravnih vrednot in kulturne dediščine, ki zagotavljajo prepoznavnost prostora in kvaliteto bivanja v občini.

(4)  Pred širjenjem naselij na nova območja bo občina urejala poselitev z notranjim razvojem naselij in racionalno rabo zemljišč; to je mogoče realizirati z boljšo izkoriščenostjo in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij.

(5)  Naselja se bodo širila v primerih, da v naseljih ni več primernih zemljišč za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih dejavnosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti.

(6)  Možnosti za organizirano stanovanjsko gradnjo so v okviru območja Ureditvenega načrta Zreče (na Dobravi in pod Borkom) ter na Stranicah. Individualno stanovanjsko gradnjo bo občina namenoma usmerjala tudi v pohorska naselja, ki se praznijo (Skomarje, Resnik, Gorenje). Za ohranjanje poseljenosti podeželskega prostora bo občina zagotavljala možnosti za gradnjo stanovanjskih objektov v okviru avtohtonih kmetij, pri čemer bo spodbujala in omogočala tudi gradnjo objektov za dodatne dejavnosti na kmetijah.

(7)  Možnosti za razvoj centralnih dejavnosti so na sedanjih lokacijah v Zrečah, na Stranicah ter v Gorenju.

(8)  Dolgoročne možnosti za širitev in krepitev gospodarskih dejavnosti, ki potrebujejo večje proizvodne površine, so na predelu med proizvodno cono Unior II. in naseljem Radana vas. Potencialne površine za razvoj drobnega gospodarstva so v okviru obstoječe poselitve v vseh naseljih (Zgornje in Spodnje Zreče), kjer lokacije zagotavljajo sprejemljive vplive dejavnosti na okolje; za usmerjen razvoj pa so primerne lokacije ob regionalni cesti Slovenske Konjice – Celje, na predelu Stranic in na območju kamnoloma Stranice.

(9)  Na območju Zreč je kot sestavni del naselja mogoče oblikovati zeleni sistem naselja, v katerega se vključi zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor Koprivnice ob zajezitvah ter kmetijske in gozdne površine.

(10)  Potencialna območja za razvoj turizma so tisti deli občine, ki jih odlikuje prisotnost objektov in območij kulturne dediščine ter naravnih vrednot in kjer je mogoče brez prevelikih tveganj za naravno ravnovesje ter okrnitev kvalitet kulturne krajine razvijati sprejemljive oblike turistične ponudbe: širši pohorski prostor z vključno KTC Rogla kot osrednjim generatorjem turističnega razvoja ter mesto Zreče s svojo posebno funkcijo zdraviliško turističnega centra.

 

12. člen

 (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)  Spodbuja se policentrični razvoj poselitve.

(2)  Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi Strategije RS so bila občinskemu središču Zreče ter naseljem z razvojnimi možnostmi v občini Zreče določene funkcije in sicer:

a)  Na osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev:

  manjše mesto: Zreče;

  drugo urbano naselje: Stranice;

  vas z jedrom: Bezovje nad Zrečami, Bukovlje pri Stranicah, Črešnova, Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Radana vas, Resnik, Skomarje, Zlakova;

b)  Na osnovi funkcij v omrežju naselij:

  pomembnejše lokalno središče – občinsko središče: Zreče;

  lokalno središče: Stranice.

(3)  V policentričnem urbanem sistemu Slovenije se mesto Zreče razvija kot občinsko središče v povezavi z njegovo posebno funkcijo zdraviliško turističnega centra, ki presega občinske okvire. Kot občinsko središče zagotavlja enakomeren dostop do različnih gospodarskih, storitvenih ter centralnih dejavnosti vključno z dejavnostmi socialnega varstva ter nižjega in srednješolskega izobraževanja. Zaradi močne industrije so Zreče tudi pomembno zaposlitveno središče.

(4)  Na občinskem nivoju se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvija naselje Stranice kot lokalno središče. Preostala naselja so pretežno ruralnega značaja, kjer sta prevladujoča kmetijska funkcija in bivanje. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.

(5)  Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve ima območje KTC Rogla ter pohorska naselja Skomarje, Resnik in Gorenje, kjer se spodbuja razvoj turističnih dejavnosti v povezavi z razvojem KTC Rogla.

 

13. člen

 (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)  Občina Zreče leži v severovzhodnem delu Republike Slovenije, v oddaljenosti 7,5 km od avtoceste Ljubljana – Maribor, prečka pa jo tudi regionalna cesta Celje – Maribor, ki omogoča občini povezave s sosednjimi občinami in s celotnim slovenskim prostorom.

(2)  Občina bo v največji možni meri v svojih razvojnih projektih izkoristila svojo lego v severovzhodnem slovenskem prostoru ter posodobila prometno infrastrukturo na celotnem območju občine, uredila kolesarske povezave ter turistične pešpoti v navezavi s sosednjimi občinami in izvajala aktivnosti za preusmeritev tranzitnega tovornega prometa iz lokalnih cest in podeželja.

(3)  Pomembnejše regionalne ceste v občini potekajo v smereh Maribor – Celje, Slovenske Konjice – Vitanje, Zeče – Zreče – Pesek.

(4)  Dosedanji razvoj prometnega omrežja je pokazal, da je bila ukinitev železniške proge iz Poljčan do Zreč prehitra. Varuje se trasa proge, ki poteka od južnega roba mesta Zreče po stari trasi ozkotirne železnice do občinske meje z občino Slovenske Konjice.

 

14. člen

 (druga za občino pomembna območja)

(1)  Glede na Strategijo RS leži višinski, pohorski del občine v območju ugotovljene naravne krajine, kjer naj se pri razvoju upošteva cilj trajnega ohranjanja kakovosti, nižinski del občine pa leži v območju ugotovljene kulturne krajine, kjer naj razvoj temelji na kulturni in krajinski raznolikosti ter na lokalnih virih.

(2)  Prostor občine Zreče odlikuje bogata kulturna dediščina in območje nacionalne prepoznavnosti Južno Pohorje. Že do sedaj je občina prenavljala številne objekte in območja kulturne dediščine (vas Skomarje, grobišče talcev na Stranicah, sakralni objekti). Občina bo objekte kulturne dediščine še naprej vključevala v svoje prostorske akte in jim dala novo vsebino in prepoznavnost ter s tem možnosti za prenovo.

(3)  Prostor občine Zreče bogatijo obsežna območja z naravnimi kakovostmi. Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.

(4)  V celotnem nadaljnjem prostorskem razvoju (dejavnosti v krajini, poselitev, izgradnja infrastrukture) se ohranjajo vsi pomembni elementi prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora občine Zreče, ker poleg bivanjskih kvalitet predstavljajo tudi osnovo in prednost za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju. Območja prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora občine Zreče sovpadajo z območji kulturne dediščine ter območji naravnih kakovosti.

(5)  Prostor občine je bogat z mineralnimi surovinami. Za območji kamnolomov na Stranicah in v Gračiču je občina Zreče opredelila obveznost zaključka pridobivanja. V občini Zreče so z geološkimi raziskavami odkrita na osmih lokacijah območja naravnega kamna v takšnem obsegu, da bodo gospodarsko pomembna in jih je mogoče prednostno opredeliti za tovrstno uporabo prostora.

 

15. člen

 (urbano središče z UN)

Za mesto Zreče se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.

 

2.4  Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

 

2.4.1  Splošne določbe za GJI

 

16. člen

 (splošne določbe za razvoj GJI)

(1)  Za zagotavljanje enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini se vzpostavljajo nova ter rekonstruirajo in dopolnjujejo obstoječa infrastrukturna omrežja. Načrtovanje in gradnja novih ter prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata kot sanacija stanja in opremljanje razvojnih območij.

(2)  Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno. Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja.

(3)  Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Na ta način se zagotavlja večnamenbnost koridorjev gospodarske javne infrastrukture in povečuje možnosti za njihovo sprejemljivejše vključevanje v prostor.

(4)  Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno pa le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine.

(5)  Za celotno območje občine so z Lokalnim energetskim konceptom, ki je temeljni dokument o oskrbi z energijo (EK-1-2; 2009, Mitraka d.o.o. Maribor; v nadaljevanju LEK) opredeljene nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vplivov na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih virov energije. Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove potrebujejo manj energije in ki vsaj del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije.

 

2.4.2  Prometna infrastruktura

 

17. člen

 (cestna infrastruktura, mirujoč promet ter javni potniški promet)

(1)  Cestna infrastruktura občine sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo državne in lokalne ceste ter javne poti. Pomembnejše so regionalne ceste R2 430 Maribor - Celje (Tepanje - Višnja vas), R2 431 Slovenske Konjice - Vitanje (Zgornji Dolič - Stranice), R3 701 Zreče - Lovrenc na Pohorju (Pesek - Rogla - Zreče). Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora. Lokalne ceste tvorijo skupaj z javnimi potmi notranjo prometno omrežje v občini. Večinoma so v asfaltni izvedbi, kar omogoča krajanom dobre povezave z lokalnih središčem.

(2)  Omrežje državnih in občinskih cest se prenavlja postopoma, skladno z ugotovljenimi potrebami. Na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste, uredijo križišča ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se izboljša prometno povezanost med občinskim središčem in ostalimi naselji občine. Zagotovi se dober dostop do območij centralnih in gospodarskih dejavnosti, stanovanjskih območij in območij s turističnim potencialom ali pomenom.

(3)  Površine za mirujoč promet za potrebe tovornih vozil so urejene na območju Spodnjih Stranic. Ob vseh javnih objektih, turističnih objektih ter pri večstanovanjskih objektih (blokovna gradnja) v mestu Zreče ter v drugih naseljih se zgradi ustrezno število javnih parkirnih mest. Urejene parkovne površine in zelenice se načeloma ne namenjajo za urejanje parkiranja. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini pomembnih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.

(4)  Javna parkirišča, lahko tudi kot parkirne hiše, se prednostno zagotavljajo ob postajališčih javnega potniškega prometa ter na vstopni delih na območje KTC Rogla ter v mesto Zreče.

(5)  Javni potniški promet se ureja na območjih obstoječih pozidav v večjih naseljih, med večjimi naselji ter razvija na območjih novih pozidav in širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja.

(6)  Med mestom Zreče, turističnim centrom Rogla in sosednjimi občinskimi središči vključno z njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet (prilagoditev in številčno povečanje avtobusnih prog s povezavami na železniški promet ter z uskladitev voznih redov vlakov in avtobusov).

(7)  Avtobusna postaja v Zrečah se ohranja na obstoječi lokaciji. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, kar se glede na potrebe predvidi sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest.

 

18. člen

 (omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti)

(1)  Za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa se v naseljih uredijo ustrezne površine. Na regionalnih in posameznih občinskih cestah se na odsekih skozi naselja dogradijo hodniki za pešce. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti, pešpoti, tematske, konjeniške in podobne poti se urejajo in povezujejo v sistem pešpoti za rekreacijske in turistične namene.

(2)  Vzpostavi se daljinska kolesarska povezava ob regionalni cesti Celje – Maribor. Na ravninskih predelih občine se uredi kolesarska prometna pot v navezavi na kolesarsko pot iz smeri Slovenskih Konjic, kar lahko predstavlja začetni del večjega kolesarskega omrežja, za kar se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno.

(3)  Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti se bo na območjih ohranjanja narave načrtovalo po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev, s čimer se bo zagotavljalo ohranjanje naravnih vrednot in biotska raznovrstnost.

 

19. člen

 (železniška infrastruktura)

Ohranja se rezervat za vzpostavitev trase opuščene železniške proge Poljčane – Zreče (mestni in medmestni promet) od južnega roba naselja Zreče do občinske meje proti Slovenskim Konjicam.

 

20. člen

(letališče in helioporti)

Občina Zreče se pretežno nahaja pod zračnimi potmi, zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo vplivati na varnost zračne plovbe, upoštevati vse predpise s področja zračne plovbe.

 

21. člen

(omrežje žičnic)

Na območju rekreacijsko turističnega centra Rogla je za potrebe zimskega turizma zgrajenih več smučarskih žičnic in sedežnic. Nadaljnja gradnja smučarskih žičnic in sedežnic na območju rekreacijsko turističnega centra Rogla se izvaja ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev, s čimer se bo zagotavljalo ohranjanje naravnih vrednot in biotska raznovrstnost.

 

2.4.3  Elektronska komunikacijska infrastruktura

 

22. člen

(komunikacijsko omrežje)

(1)  V obstoječem (podzemnem in nadzemnem) telefonskem omrežju niso predvidene večje spremembe; v prostoru občine obstajajo telefonske centrale tipa LC (lokalni koncentratorji) v Zrečah, Boharini, Gorenju in na Rogli, telekomunikacijsko medkrajevno omrežje simetričnih in optičnih telekomunikacijskih kablov ter RR zvez. Na območju občine se bodo izvajale rekonstrukcije obstoječega TK omrežja ter izgradnja novega skladno s potrebami.

(2)  Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile osnovo za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela.

(3)  Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost sistemov.

(4)  Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se nadgradi s sistemom UMTS, omogoči pa se tudi vpeljava prihajajočih tehnologij. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot. Umestitev baznih postaj na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev baznih postaj dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(1)  V strnjenih naseljih se vzpodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

 

2.4.4  Energetika, skladno z lokalnim energetskim konceptom

 

23. člen

 (oskrba z energijo - splošno)

(1)  Na celotnem območju občine se zagotavlja dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se za vsa območja občine spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov ter učinkovita in racionalna raba energije.

(2)  Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in LEK-u. Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.

(3)  Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost nameni rešitvam v območjih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora, pri prečkanju reliefno izpostavljenih območij ter pri prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000) in objektov ter območij, ki so varovana kot kulturna dediščina. Objekti in naprave (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno-regulacijskih postaj) se načrtujejo tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko podobo, naravne kakovosti, prepoznavnost prostora in bivalno okolje.

(4)  Spodbuja se izraba lesne biomase predvsem za manjše, individualne sisteme ogrevanja in za skupinske sisteme v naseljih, kjer ni zagotovljena oskrba z drugimi energenti. Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije.

 

24. člen

 (elektroenergetska oskrba, plin, naftni derivati)

(1)  Preko južnega dela občine poteka trasa DV 2 x 110 kV Slovenske Konjice - Trnovlje – Selce.

(2)  Občina se pretežno napaja iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV v Slovenskih Konjicah. Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV, transformatorske postaje 20/0,4 kV ter pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Kabelsko omrežje se pojavlja v območju mesta Zreče in na predelu Rogle.

(3)  Zasnova elektroprenosnega omrežja temelji na razvojnih planih elektroenergetske infrastrukture v občini Zreče, kjer se vključuje gradnja elektroenergetskih objektov na demografsko ogroženih območjih občine Zreče. Realizacija elektroenergetskih objektov se bo časovno prilagajala predvsem letnim planom občine.

(4)  Potencialni energetski vir predstavljajo Dravinja s hudourniškimi pritoki, kar je delno izkoriščeno (tri male hidroelektrarne). Na osnovi strokovnega gradiva (Vodnogospodarski biro Maribor - januar 1997) je za gradnjo MHE opredeljenih še sedem možnih lokacij. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.

(5)  Hidroenergetska raba vode se izvaja ob upoštevanju varstvenih usmeritev, s čimer se zagotavlja ohranjanje lastnosti zaradi katerih je Dravinja s pritoki opredeljena za naravo vrednoto in območje Natura 2000. Gradnja MHE na vodotokih, ki imajo naravovarstveni status, se izvaja le v primeru zagotavljanja ohranjanje lastnosti zaradi katerih imajo poseben status ter ob pogoju zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogočal naravo hidrodinamiko.

(6)  Preko občine Zreče poteka prenosni plinovod P142, od R14 v km 16+605 do MRP Zreče, ki je v upravljanju sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Prenosni plinovod poteka iz smeri Slovenske Bistrice in preko MRP Zreče napaja obrate SwatyComet in Unior. Prav tako je na MRP Zreče priključeno distribucijsko omrežje, v upravljanju lokalnega distributerja, preko katerega se oskrbuje široka potrošnja.

(7)  Vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom P142 poteka trasa načrtovanega prenosnega plinovoda R21AZ, za katerega je sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosne plinovodne zanke do Zreč (Uradni list RS, št. 15/14).

(8)  Na območju občine Zreče ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov.

 

2.4.5  Infrastruktura komunalnega in vodnega gospodarstvo ter varstva okolja

 

25. člen

 (vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1)  Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode.

(2)  Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema. Obseg aktivnosti za izboljšanje kvalitete vodooskrbe in zagotovitev nadomestnih vodnih virov, ki ne bodo izpostavljeni vplivom kaljenja in intenzivnega kmetijstva, se povečuje. Obstoječa vodovodna omrežja se povezuje v enotni sistem vodooskrbe za celotno občino skladno z načrtovano porabo vode.

(3)  Obstoječe vodne vire (Loška gora I, II, Dobrava I, II, Fijavž, Zg. Zreče I, Jamnik) in nove vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Na vodovarstvenih območjih ter na območjih potencialnih vodnih virov se zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti, raba pa se tehnološko prilagodi tako, da se ohranjata tako kvaliteta kot tudi količina podzemnih voda. Dokončna sanacija vodnih virov in okolja se zagotovi z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode z vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zavaruje.

(4)  Varovanje vodnih virov z ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov se usklajujejo s sosednjimi občinami.

(5)  Za zmanjšanje porabe pitne vode se spodbuja izkoriščanje čiste padavinske vode za sanitarne namene, na glede na priključek na javno vodovodno omrežje.

 

26. člen

 (odvajanje, čiščenje odpadne vode in odvajanje čistih in odpadnih padavinskih voda )

(1)  Občina Zreče ima delno zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih vod v Zreče ter delno na območju KTC Rogla, v drugih naseljih prevladujejo greznice s ponikovalnicami in nekaj manjših čistilnih naprav. Urejeno čiščenje odplak je v skladu s sanacijskimi programi podjetij Unior Zreče, SwatyComet in GKN Driveline Slovenija na proizvodnih območjih (v Zrečah ter v industrijski coni Unior II.)

(2)  Izgradnja čistilnih naprav v občini že poteka skladno z občinskim Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod (oznaka 12/07, marec 2008, Limnos, d.o.o. Ljubljana), v katerem so glede na državna izhodišča določena območja naselij ali delov naselij na območju občine Zreče, ki morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in za katera je treba načrtovati in izvesti investicije ali investicijsko vzdrževanje objektov javne kanalizacije, kar je tudi opredeljeno z najkasnejšimi roki.

(3)  Na območjih brez kanalizacijskega omrežja je obvezna lokalna uporaba ustreznih, nepretočnih grezničnih sistemov ali drugih malih komunalnih čistilnih naprav, prioritetno zlasti na vodovarstvenih in občutljivih območjih.

(4)  Vsi objekti morajo imeti zagotovljen odvod padavinskih vod tako, da odvodnjavanje ne povzroča škode na sosednjih zemljiščih in napravah. Padavinske vode iz območij poselitve je treba, če ni možnosti priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje na terenu ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Odvajanje padavinskih voda z okvirnih območij naselij mora biti načrtovana in izvedena tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred končnim iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike.

(5)  Ureditev odvodnje na hribovitih terenih mora biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitih in erozijsko ogroženih območij; v primeru, da to ni mogoče, mora biti odvodnja po erozijsko nestabilni, plazoviti ali ogroženi brežini načrtovana in izvedena s kanaletami ali drugače utrjenimi muldami.

 

27. člen

 (ravnanje z odpadki)

(1)  Občina Zreče ima izbranega koncesionarja za oddajo koncesije za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

(2)  Spodbuja se zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter se vzpostavi tak sistem ravnanja z odpadki na vseh potrebnih ravneh, da bo odstranjevanju namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov.

(3)  V občini je potrebno zagotoviti varno ravnanje z odpadki vseh vrst z uvedbo 5-stopenjske hierarhije ravnanja z odpadki, ki se upošteva kot prednostni vrstni red pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi. Hkrati je potrebno preprečiti njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru, dosledno ohranjati in dograjevati sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov, regijsko urediti problematiko ravnanja z nevarnimi odpadki, preprečiti vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirati.

(4)  Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi.

(5)  Lokacije za predelavo in ravnanje z drugimi odpadki (gradbeni, odpadne surovine, odslužena vozila, inertni odpadki) se lahko določijo na podlagi posebne prostorske in okoljske preveritve v postopku sprememb OPN ter priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Pri ureditvah se upoštevajo predpisi s področja varstva okolja ter se zagotavljajo rešitve, ki ne bodo razvrednotile kakovosti bivalnega ali naravnega okolja.

 

2.4.6  Druga področja GJI

 

28. člen

 (ogrevanje)

Nekateri elementi toplovodnega ogrevanja obstajajo v mestu Zreče, kjer so iz centralne kotlovnice ogrevani deli mesta (blokovna gradnja). Omrežje cevovodov za toplovodno ogrevanje je omejeno na mestni prostor.

 

29. člen

 (pokopališča)

(1)  V občini je pet pokopališč: v Zrečah staro opuščeno ter novo na lokaciji proti Križevcu, v Skomarju, na Stranicah ter v Gorenju. Predvidene so širitve pokopališč v Zrečah, na Stranicah ter v Gorenju okviru obstoječih stavbnih zemljišč naselij.

(2)  Na območju občine imajo Strokovne službe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v svojih evidencah lokacije enajstih vojnih grobišč, in sicer: tri lokacije v Zrečah, po dve lokaciji na Resniku in v Bukovljah ter po eno lokacijo v Lukanji, na Skomarju, v Gorenju pri Zrečah in na Stranicah. V prej navedenih evidencah so na območju občine tudi tri lokacije prikritih vojnih grobišč: dve lokaciji na Polajni ter ena na Stranicah. Pri posegih na lokacijah grobišč, ki so opredeljena v izvedbenem delu tega odloka, je potrebno upoštevati zakonodajo s področja vojnih grobišč.

 

2.5  Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

 

30. člen

 (kontinuiteta prostorskega urejanja)

(1)  Pri usmerjanju prostorskega razvoja je občina Zreče že v preteklih obdobjih upoštevala težnjo po zagotavljanju ohranjanja narave, ob dograjevanju prostorske prepoznavnosti in varovanju kulturne dediščine. Pri tem je občina upoštevala varstvo in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja. Prednostna naloga je bila predvsem zagotavljanje uravnoteženega razvoja za posamezne dejavnosti in zagotavljanje njihovih prostorskih potreb ter ustvarjanje pogojev za nove posege v prostor v smislu vzdržnega razvoja. Pri opredeljevanju razvojnih usmeritev je bilo upoštevano usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje v skladu z državnimi usmeritvami.

(2)  Občina Zreče je do sprejetja tega odloka o OPN svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z VPA 2009, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot ureditvena območja naselij, ki se jih ohranja. Skladno z ZPNačrt-om se kot okvirna območja naselij v tem OPN upoštevajo vsa ureditvena območja naselij.

(3)  Po RPE pokriva celotno ozemlje občine Zreče (šifra občine 144) 27 naselij. Naselja po ZPNačrt-u v tem OPN niso identična naseljem po RPE. V nadaljevanju odloka se pojem naselja nanaša na okvirno območje naselja kot ga definira ZPNačrt. V primeru, da se pojem nanaša na naselje po RPE je to posebej navedeno.

 

31. člen

 (območja naselij po RPE)

(1)  Območja naselij po RPE v občini Zreče so prikazana v grafičnih prikazih strateškega dela tega odloka.

(2)  Naselja po RPE so glede na tipologijo naselja, število prebivalcev in funkcijo v omrežju naselij občine Zreče razporejena:

  središče občinskega pomena, ki ne presega 5000 prebivalcev: Zreče;

  lokalno središče, ki ne presega 500 prebivalcev: Stranice;

  skupina razloženih naselij z mešano kmetijskimi gospodarstvi, stanovanjskimi objekti ter nekaterimi objekti centralnih dejavnosti ter turizma in s prepoznavnim jedrom naselja, ki ne presegajo 300 prebivalcev (4): Bukovlje, razloženo naselje Križevec, Dobrovlje, Skomarje;

  skupina razloženih naselij z mešano kmetijskimi gospodarstvi, stanovanjskimi objekti ter nekaterimi objekti centralnih dejavnosti ter turizma in s prepoznavnim jedrom naselja, ki ne presegajo 150 prebivalcev (6 naselij): Črešnova, Gorenje, Resnik (z Roglo), Radana vas, Zlakova;

  skupina razloženih naselij s pretežno kmetijskimi gospodarstvi, ki ne presegajo 300 prebivalcev (4): Boharina, Spodnje Stranice, Loška gora pri Zrečah, Planina na Pohorju;

  skupina razloženih naselij s pretežno kmetijskimi gospodarstvi, ki ne presegajo 150 prebivalcev (11): Bezovje nad Zrečami, Čretvež, Gračič, Gornja vas, Koroška vas na Pohorju, Lipa, Mala gora, Osredek, Padeški vrh, Polajna, Zabork.

 

32. člen

 (okvirna območja naselij)

(1)  V občini Zreče je določenih 38 okvirnih območij naselij; od tega je 5 okvirnih območij naselij določenih kot posledica sanacije razpršene gradnje, na podlagi določil 29. člena Pravilnika o OPN (območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje).

(2)  Okvirna območja naselij v občini Zreče so prikazana v grafičnih prikazih strateškega dela tega odloka, v grafičnih prikazih izvedbenega dela pa so določena z manjšimi območji znotraj enot urejanja prostora. Pregled okvirnih območij naselij je razviden iz Priloge 2 (Pregled okvirnih območij naselij v OPN) k temu odloku.

 

2.6  Okvirna območja razpršene poselitve

 

33. člen

 (okvirna območja razpršene poselitve)

Na območju občine so kot območja z avtohtonim poselitvenim vzorcem razpoznavna naslednja območja:

  Hribovito območje avtohtone poselitve, ki obsega predele občine nad višinsko mejo okrog 500 m nadmorske višine do okrog 1000 m nadmorske višine, ki ga predstavljata dve prostorsko zaključeni območji: po obsegu manjši predel pod Konjiško goro in večji pohorski del vključno z vzhodnim delom Loške gore.

  Razpršena poselitev izven naselij, ki jo predstavljajo površine razpršene poselitve (oznaka stavbnih zemljišč A).

 

2.7  Usmeritve za prostorski razvoj občine

 

2.7.1  Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

 

2.7.1.1  Razvoj naselij in dejavnosti po naseljih

 

34. člen

 (splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij)

(1)  Razvoj naselij v občini Zreče bo potekal v skladu z njihovo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kvalitet pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.

(2)  V občini Zreče obstajata dve območji, naselje Zreče in območje KTC Rogla, kjer poteka razvoj poselitve hitreje in tako blagodejno vpliva na gospodarski razcvet občine.

(3)  V naseljih ali primernih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.

(4)  Naselja se praviloma razvijajo znotraj okvira določenih stavbnih zemljišč, s pozidavo še nepozidanih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih ali kot dele zelenih sistemov naselij.

(5)  Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in drugi prostorsko ter programsko pomembnejši predeli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi, ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo.

(6)  Širitve naselij ali nova naselja se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev. Naseljem se zapolnijo, povežejo in zaokrožijo obstoječa stavbna zemljišča, na podeželju pa se razvoj ohranja tudi kot posamična stavbna zemljišča, katerim se zagotovi zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč.

(7)  Gradnja počitniških objektov se lahko izvaja kot prenova prostih površin v naseljih ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij. Površine za izključno počitniško gradnjo so opredeljene v naseljih Bukovlje – 3, Resnik – Nune, Padeški vrh – 1, Padeški vrh – 2, Planina – Ostruh, Skomarje – vikendi, Stranice – Rozman in Rogla.

 

35. člen

 (notranji razvoj naselij, zgostitve in prenova naselij)

(1)  Naselja se prednostno razvijajo v okviru sedanjih stavbnih zemljišč. Za pozidavo se izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo (območja stanovanjske pozidave na Dobravi v Zrečah ter na Stranicah; območje proizvodnih dejavnosti Unior II., območja centralnih dejavnosti v Zrečah). Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi ob upoštevanju namembnosti in oblikovnih značilnosti okoliškega prostora.

(2)  Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja dopolnilnih dejavnosti turizma in podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Razpoložljiva stavbna zemljišča se prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti vključno s turistično ponudbo.

(3)  Prenove in novogradnje na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo se urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke enotnosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.

(4)  Prenova naselij lahko vključuje prenovo celega naselja ali le nekaterih delov naselja. Cilji prenove so v izkoristku notranje prostorske rezerve naselja ter v izboljšanju kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih (staro jedro naselja Zreče, šolsko območje v Zrečah). Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(5)  Dolgoročno se zagotovi prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana naselbinska dediščina (vas Skomarje). Prenova se načrtuje na podlagi konservatorskih programov pristojnih institucij s ciljem zagotavljanja kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti. Prenova se zagotovi tudi na degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine (staro območje industrije Unior v Zrečah).

(6)  V občinskem središču Zreče, kjer zaradi prostorskih omejitev ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

(7)  Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se mora izboljševati raven opremljenosti z GJI. Povečevati se mora obseg grajenega javnega dobra (prometne površine, trgi, igrišča, parki, zelenice, prostori za druženje in počitek, ipd.) z vključevanjem teh površin v strukture naselij. Prebivalcem naselij se omogoča čim večja dostopnost do zelenih in drugih javnih odprtih površin, ki naj bodo raznolike glede na vlogo, uporabnost in pomen za prepoznavnost naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v povezavi s stanovanjskimi, zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.

(8)  Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot sestavni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave na predelih obstoječih naselij, kjer so predvidena zgoščevanja ter na načrtovanih širitvah naselij.

(9)  Območja naselij, ki so razvrednotena, se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, čemur se prilagaja tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.

(10)  Naselja brez sprememb obsega stavbnih zemljišč, v katerih poteka predvsem notranji razvoj kot zgoščevanje obstoječe zazidane strukture, so navedena v Prilogi 2 (Pregled okvirnih območij naselij v OPN) k temu odloku.

 

36. člen

 (zmanjšanja, zaokrožitve in širitve naselij ter nova naselja)

(1)  Površine za stanovanja in razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami in zaokrožitvami okvirnih območij naselij. Pregled sprememb okvirnih območij naselij je razviden v Prilogi 2 (Pregled okvirnih območij naselij v OPN) k temu odloku. Nova območja za pozidavo se načrtujejo tako, da bodo zagotovljeni dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.

(2)  Naselja, v katerih so načrtovane manjše širitve v smislu zaokrožitve zazidljivih površin so naslednja: Resnik – Nune, Črešnova, Zreče – Loška gora, Zlakova, Zreče, Stranice – Rozman in Dobrava – 2.

(3)  V naselju Rogla – KTC so načrtovane širitve zaradi uskladitve namenske rabe zemljišč skladno s prostorskimi načrti in programom razvoja.

(4)  Nova naselja se oblikujejo tam, kjer gre za sanacijo razpršene gradnje s povezavo obstoječih stavbnih zemljišč. Tako določena nova naselja so: Zlakova – 2, Zlakova – 3, Gračič, Dobrovlje – 1 in Sp. Stranice – 1.

 

37. člen

 (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)  Različne dejavnosti se umeščajo v naselja tako, da se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela, kar zmanjšuje število in razdalje voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se določajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2)  Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja, spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti. V mestu Zreče so stanovanjske površine prednostno namenjene različnim oblikam gradnje (večstanovanjski bloki, vrstne hiše, atrijske, prosto stoječe hiše, ipd.), v preostalih naseljih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike bivanja v individualnih stanovanjskih objektih v okviru stavbnih zemljišč ter na domačijah kmetij. Med posebne oblike stanovanjske gradnje se uvrščajo domovi za starejše. Gradnja varovanih stanovanj se lahko umešča v naselja, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter imajo dober dostop do zdravstvene oskrbe.

(3)  Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo predvsem v občinsko središče Zreče ter v lokalno središče Stranice, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost prednostno z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi. Po potrebi se lahko oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti umeščajo tudi v druga naselja.

(4)  Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Nove gospodarske cone se oblikujejo predvsem v navezavi na dobro prometno dostopnost (ob regionalni cesti Slovenske Konjice – Celje) na površinah, ki so degradirane zaradi vplivov prometa na kmetijska zemljišča. Na območja gospodarskih con se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V manjše gospodarske cone (Spodnje Stranice) se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.

(5)  Poudarjen razvoj turističnih dejavnosti poteka v okviru klimatsko turističnega centra Rogla, kjer so razmeščene površine skladno z veljavnim prostorskim aktom. Na KTC Roglo se navezuje razvoj turističnih dejavnosti širšega prostora s hribovskimi območji bližnjih vasi (Skomarje, Resnik, Gorenje).

(6)  V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Dopustne so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter s stanovanjskimi nameni.

(7)  V podeželska naselja se lahko umeščajo tudi druge dejavnosti, za katere se na osnovi prostorske in urbanistične preveritve ugotovi, da niso moteče za kmetijstvo in bivanje ter je zanje možno urediti dostop in komunalno opremo. Dopuščen je razvoj centralnih dejavnosti, ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti, turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo naselja in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne obremenjujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.

(8)  Dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po prehodni prostorski in okoljski preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju, da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost za komunalno opremljanje.

 

2.7.1.2  Sanacija in prenova razpršene gradnje

 

38. člen

 (sanacija razpršene gradnje)

(1)  Razpršena gradnja je v OPN prikazana kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč. Razpršena gradnja se lahko oblikovno in komunalno sanira. Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta.

(2)  Novo opredeljena naselja, ki predstavljajo območje sanacije razpršene gradnje, so naslednja: Zlakova – 2, Zlakova – 3, Gračič, Dobrovlje – 1 in Sp. Stranice – 1.

(3)  Sanacija razpršene gradnje se bo izvajala na način, da bo zagotovljeno ohranjanje zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti ter značilnih elementov krajine (travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in skupine, grmišča, živice in drugo) in ohranjanje zavarovanih objektov in območij kulturne dediščine.

 

2.7.1.3  Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve

 

39. člen

 (razvoj na območjih razpršene poselitve)

(1)  Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(2)  Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, pridobivanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.

(3)  Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, pridobivanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.

(4)  Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

(5)  Izven naselij ali na robovih se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za celovito urejanje prostora.

(6)  Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij s tehnološkim razvojem, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti tako, da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.

(7)  Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev ter se določijo omilitveni ukrepi.

 

2.7.1.4  Urbanistično oblikovanje naselij

 

40. člen

 (oblikovna podoba naselij)

(1)  Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.

(2)  Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(3)  Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(4)  Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo tako, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.

 

2.7.1.5  Koncepti prostorskega razvoja urbanega središča, za katerega je izdelan urbanistični načrt

 

41. člen

 (koncept razvoja mesta Zreče)

(1)  Vloga naselja v urbanem sistemu: Mesto Zreče se razvija kot središče občinskega ob vzporedni krepitvi vloge naselja kot zdraviliško turistično rekreacijskega in industrijskega območja s poudarjenim razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in turističnih dejavnosti znotraj obstoječega ureditvenega območja in predvidenih širitev.

(2)  Območje UN:

Območja urbanističnega načrta naselja Zreče zajema strnjeno območje sedanje pozidave mesta Zreče in predlagane širitve vključno s primestnim prostorom, ki se razteza ob mestnih površinah. V urbanistični načrt so vključene zelene, pretežno kmetijske in deloma gozdne površine, obvodni prostor Dravinje ter akumulacije potoka Koprivnica. Vse te površine predstavljajo mestu pripadajoče zelene površine, potrebne za kvalitetno in zdravo bivanje. Območje UN Zreče je določeno tako, da so vanj vključena stavbna zemljišča, ki so že sedaj funkcionalno povezane z mestom in ki so opredeljena kot primestna avtohtona poselitev (A). Izven mestni prostor urbanističnega načrta predstavlja potencialne, prednostne površine za razvoj različnih dejavnosti naselja (predvsem turistično rekreacijskih, stanovanjskih in gospodarskih), ki bodo aktivirane dolgoročno, na osnovi kasneje definiranih razvojnih programov.

(3)  V razvoju mesta Zreče se upošteva koncept in cilje razvoja:

a  Pozitivna rast števila prebivalcev: Ohranjati je potrebno pozitivno rast števila prebivalcev, ki se za mesto Zreče za obdobje od leta 1999 do leta 2007 izkazuje z indeksom 102 in označuje Zreče kot privlačno naselje tudi za doseljevanje.

b  Krepitev vloge mesta Zreče v omrežju naselij.

c  Racionalna, vendar razvojno usmerjena raba prostora: znotraj mestnega tkiva kot tudi v primestnem prostoru Zreč s prenovo posameznih območij, dopolnilno gradnjo znotraj še nezazidanih območij ter delno širitvijo površin za poselitev. Racionalna raba mestnega prostora z notranjim razvojem posameznih območij (prenova, sanacija in zgoščevanje ekstenzivno izrabljenih območij).

(4)  Razporeditev dejavnosti: 

a)  Stanovanjska gradnja za potrebe enostanovanjske in večstanovanjske gradnje se načrtuje kot prenova in sanacija predvsem na območjih večstanovanjske gradnje v naselju Zreče. Prav tako se v smislu aktiviranja ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč enostanovanjska gradnja usmerja na območja Dobrave, večstanovanjska gradnja pa na območje južno od osrednjega dela naselja. Širitev površin naselja za potrebe usmerjene stanovanjske gradnje se načrtuje na vznožju Borka na S strani naselja.

b)  Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se razvijajo v okviru obstoječih območij za centralne dejavnosti znotraj območja UN Zreče.

c)  Območja industrijskih in proizvodnih dejavnosti se načrtujejo kot širitev obstoječe gospodarske cone tovarne Unior II v smeri proti Radani vasi, ki leži ob spodnji povezovalni cesti, ki je namenjena predvsem za potrebe proizvodnih dejavnosti in tranzita tako, da se s prometom ne obremenjuje stanovanjski in zdraviliško turistični del naselja. Za potrebe tovarne SwatyComet in drugih proizvodnih dejavnosti je predvidena širitev proti severu.

d)  Na področju turizma in rekreacije v naravnem okolju bo najpomembnejša lokacija zdraviliški kompleks v Zrečah. Načrtuje se širitev obstoječega termalnega zdravilišča Zreče na predel proti akumulaciji Koprivnice ter z aktiviranjem še neizkoriščenih površin znotraj naselja ob zdraviliškem predelu. Dolgoročno je možna širitev v smeri proti jugozahodu (kmetija Jurak).

e)  Dolgoročno se načrtuje širitev območij za šport ob obstoječem stadionu v smeri proti SV in JZ in širitev območij zelenih sistemov naselja od akumulacije Koprivnice proti jugu.

f)  Na območju občinskega središča Zreče je že izoblikovan zeleni sistem naselja, v katerega so vključene zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor Dravinje in Koprivnice ter kmetijske in gozdne površine. Zelene površine z vegetacijskimi členitvami, zlasti pa gozdnimi, kmetijskimi ali drugimi zelenimi površinami preprečujejo zlivanje posamičnih zaokroženih grajenih površin v monotona poselitvena območja.

g)  Prednostne funkcije gozdnih površin v območju UN (in širše v bližini Zreč) so predvsem ekološke (hidrološka in klimatska) in socialne (rekreacijska, turistična, higiensko – zdravstvena, estetska in poučna). Ekološka funkcija je pomembna tam, kjer so prisotne posebne vrednote okolja ali tudi ekološko zahtevnejše razmere (območje stanovanjske gradnje na Dobravi, območje rekreacijskih površin ob zajezitvah in potoku Koprivnica), socialna funkcija pa povsod, kjer so prisotni ljudje, bodisi v okolici njihovih bivališč, kot tudi v predelih, ki so zanimivi za rekreacijo in turizem.

h)  Pri določanju meje območja UN Zreče so bile v območje vključene nekatere zaključene ravninske površine z intenzivno kmetijsko pridelavo. Večje ravninske površine na obeh straneh Dravinje v smeri proti Radani vasi predstavljajo dolgoročno edino možno smer razvoja proizvodnih dejavnosti za Unior in GKN Driveline. Slovenija in ostalih potencialnih investitorjev, še posebej ob upoštevanju cilja, da se proizvodne dejavnosti usmerjajo iz mesta Zreče proti jugu. Manjša območja kmetijskih zemljišč na obrobjih mesta so v območje UN vključena kot zaokrožitev funkcionalnih površin mesta; te površine so dolgoročno pomembne za razvoj turističnih dejavnosti, stanovanjske in obrtno poslovne gradnje, saj že sedaj predstavljajo prehodni prostor med mestom in odprtim prostorom ter so funkcionalno povezane z zdraviliškim delom Zreč. Kmetijske površine znotraj območja UN ohranjajo svojo primarno funkcijo (najboljša in druga kmetijska zemljišča), ki pa se prepleta z zdraviliško in turistično rekreacijskimi dejavnostmi.

i)  Kmetije se iz območja mesta Zreče postopno preselijo na ustreznejše površine ali pa svojo dejavnost prilagodijo drugim dejavnostim in omejitvam.

(5)  Prometna infrastruktura in javni potniški promet:

a)  Glavno cestno prometno žilo znotraj mesta Zreče predstavlja regionalna cesta R3 701 Zreče - Lovrenc na Pohorju (Pesek - Rogla - Zreče), ki razdeli mestni prostor, saj poteka v smeri jugovzhod - severozahod preko osrednjega dela naselja. Obstoječe cestno omrežje, ki ga poleg regionalne ceste tvorijo še lokalne ceste, zadovoljivo povezuje najbližja naselja z mestom.

b)  Notranja mreža lokalnih cest in javnih poti je bila grajena na osnovi usmeritev iz zazidalnih in drugih prostorskih načrtov. Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje osebnih avtomobilov.

c)  Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa.

d)  V urbanističnem načrtu mesta Zreče je evidentirana trasa za ponovno vzpostavitev železniške proge Poljčane - Zreče, katere koridor poteka po vzhodnem delu urbanističnega načrta in se konča ob tovarni Unior. V primeru aktiviranja železniške proge bo potrebno poiskati nadomestno traso.

e)  Javni potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega prometa. V centru Zreč (ob veleblagovnici) je osrednja avtobusna postaja.

f)  Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet).

g)  Po skoraj celotni dolžini območja urbanističnega načrta Zreče je predvidena kolesarska steza, ki poteka od Radane vasi ob lokalnih in regionalni cesti do Loške gore.

(6)  Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja:

a)  Razvoj mesta se prilagaja historični in naravni prostorski zgradbi, tako da se smiselno prilagaja osnovni urbanistični zasnovi mesta Zreče. Ohranja se območje ob cerkvi sv. Egidija in kakovostne mestne nepozidane prostore (zeleni robovi terase med Dravinjo in Koprivnico, pasovi gozdov kot ločitev stanovanjskih območij, območje športno rekreacijskega centra ob Dravinji, prehodna ožina med Zrečami in Loško goro, obrobne kmetijske površine kot prehod v odprt, obvodni prostor ob Dravinji). Poselitev novejših delov naselja se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto in z ustreznimi dimenzijami objektov.

b)  Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe mesta kot so: vredno grajeno okolje (osnovna urbanistična zasnova), vredno manjše grajeno okolje (območje cerkve sv. Egidija, staro pokopališče), oblikovno pomembni obstoječi objekti (stanovanjski bloki v okviru osnovne urbanistične zasnove, hotelski kompleks, območje osnovne šole), oblikovno pomembni vidni poudarki (cerkvi sv. Martine in sv. Neže), oblikovno pomembne zelene površine, vidne poti, vozlišča in vstopi v naselje.

c)  Zagotovi se postopna prenova in sanacija vidno močno razvrednotenih površin in robov (gričevje pod Brinjevo goro / razpršena gradnja z ostanki vinogradov, območje Zg. Zreč in Loške gore, staro industrijsko območje / Unior, SwatyComet, območje novih turistično poslovnih objektov na robu terase) ter oblikovno motečega vidnega poudarka (industrijski dimnik).

(7)  Kulturna dediščine in naravne vrednote: Za vse posege v območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega ministrstva za ohranjanje narave ter za varstvo kulturne dediščine.

(8)  Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja: Upoštevajo se določila vseh členov tega odloka, ki se nanašajo na varstvo okolja.

(9)  Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski koncept: Upoštevajo se določila vseh členov tega odloka, ki se nanašajo GJI.

 

2.7.2  Usmeritve za razvoj v krajini

 

2.7.2.1  Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

 

42. člen

 (kmetijstvo)

(1)  Kmetijske površine predstavljajo okrog 29% oziroma 1.953,69 ha občinskega prostora. V svojih prostorskih odločitvah namerava Občina Zreče na področju kmetijstva uresničevati predvsem naslednje strateške cilje:

  Najboljša kmetijska zemljišča se bodo ohranjala za kmetijsko obdelavo.

  V skladu s programom o razvoju podeželja se bo vzpodbujal razvoj specializiranih kmetijskih dejavnosti in prepoznavnih kmetijskih proizvodov, zdrava pridelava kmetijskih pridelkov ter kmečki turizem v povezavi s kulturno krajino.

  V razvoj podeželja aktivno vključiti turizem, rekreacijo, kmečki turizem.

  Povezovanje kmetijskih dejavnosti v regiji.

(2)  Na območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem državnih kmetijsko okoljskih programov. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja, zlasti na pohorskih območjih kulturne krajine oziroma na območjih ugotovljene avtohtone poselitve. Za ohranjanje poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah ter na območjih ugotovljene avtohtone poselitve omogoča izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.

(3)  Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Spodbuja se ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Razvoj kmetijstva v občini se prilagaja naravnim razmeram ob sočasnem razvijanju novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge (živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo), specializirane kmetijske dejavnosti (zeliščarstvo, cvetličarstvo, prepoznavni kmetijski proizvodi, zdrava pridelava kmetijskih pridelkov) in čebelarstvo.

(4)  Na območjih za poljedelstvo, zlasti na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč lahko pa tudi na vinogradniških območjih, se lahko hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer je potrebno ohranjati značilnosti krajinske strukture. Agromelioracije se lahko izvajajo z upoštevanjem usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajine ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.

(5)  Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka razen tam, kjer ima gozd varovalno funkcijo. Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja.

(6)  Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenbnost novega vodnega in obvodnega prostora. Na drugih kmetijskih površinah se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.

(7)  Na območjih varstva vodnih virov se kmetijska dejavnost omejuje ali tehnološko prilagaja pogojem varstva.

(8)  Za vitalne kmetije so dopustne preselitve kmetij izven strnjenih območij naselij, če se zanje ugotovi prostorska utesnjenost ali oviran dostop.

(9)  Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na kmetijsko pridelavo. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Za izgradnjo ali povečanje turističnih zmogljivosti se najprej izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji. Kmetijam se zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe na osnovi presoje in utemeljitve z urbanističnega vidika.

(10)  Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.

(11)  Na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih se omogoča vzpostavljanje kmetijskih zemljišč.

 

43. člen

 (gozdarstvo)

(1)  Gozdovi v občini predstavljajo okrog 62% zemljišč oziroma 4.149,03 ha in se pojavljajo kot tri oblike krajin, kmetijsko – primestna krajina, gozdnata krajina ter gozdna krajina. Geomorfološko so razlike med krajinami velike, najbolj je razgibana gozdnata krajina z globokimi dolinami, stisnjenimi naselji na dnu in posameznimi kmetijami po pobočju. V gozdnati in gozdni krajini se pojavljajo manjše površine v zaraščanju, neprimerne za kmetijsko rabo. Usmerjanja razvoja gozdov v skladu z njihovimi funkcijami je potrebno za vse gozdne površine. Upošteva se poudarjenost posameznih splošno koristnih funkcij gozdov.

(2)  Gozdove se kot naravni vir in naravno bogastvo ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Prostorski razvoj v občini se usmerja ob upoštevanju ciljev razvoja gozdarske dejavnosti:

  Zaradi težjega usklajenega gospodarjenja v primeru razdrobljene posesti je potrebno preprečevati nadaljnje drobljenje posesti na območju gozdov.

  Zagotavljati je potrebno vsestransko (biološko in mehansko) stabilnost in odpornost gozdov v primeru naravnih ujm. Stabilnost se zagotavlja z izogibanjem posegom v gozd, zlasti na njegov rob. Omogočati je potrebno večfunkcionalnost gozdov.

  Pri umeščanju novih gozdnih in javnih cest ter infrastrukturnih objektov je potrebno upoštevati reliefne značilnosti terena, zagotoviti sprotno sanacijo poškodovanih površin in možne vplive na okolje omejiti ne minimum.

  Dosledno in v največji možni meri je potrebno uveljaviti varstvo gozda kot varstvo naravnega vira. V primeru umeščanja novih dejavnosti v prostor je potrebno izdelati študijo ranljivosti.

(3)  V občini Zreče so opredeljene naslednje kategorije gozdov: kategorija 1: strogo varovana območja, kategorija 2: druga območja gozdov in gozdnega prostora s poudarjenimi ekološkimi in okolje ohranjajočimi socialnimi funkcijami, kategorija 3: sklenjena območja gozdov in kategorija 4: območja gozdov in gozdnega prostora s širšim večnamenskim značajem. V kategoriji 1: strogo varovana območja gozdov je potrebno:

  Dosledno ohranjati in varovati obstoječe naravne in ustvarjene sestavine krajine, ter tiste njihove lastnosti, ki jim dajejo posebno vrednost.

  Skladno s predpisanimi režimi varovati zakonsko zavarovana območja. Režim in stopnja varovanja sta določena glede na vrsto funkcij.

  Dopustni so le gozdnogospodarski ukrepi in posegi, ki so opredeljeni v aktih o zavarovanju oziroma veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti in zagotavljajo večnamensko vlogo gozdov. Gozdnogospodarsko izkoriščanje je omejeno.

 

44. člen

 (upravljanje z vodami)

(1)  V občini Zreče poteka razvodnica med dvema povodjema: večji severovzhodni del občine predstavlja povodje Dravinje, povodje Savinje pa predstavlja manjši jugozahodni del občinskega prostora; občina leži tako v dveh vodnogospodarskih območjih. Ločnica med njima poteka med straniško planoto na JZ strani ter podoljem Dravinje na SV strani. Vode dravinjskega povodja so Dravinja, Srednja Dravinja (Ločnica), Gradiški graben, Sopočnica (Boharinščica), Ločnica in Koprivnica; Vode savinjskega povodja so Prevalski potok in Tesnica. Akumulacije - zadrževalniki na Koprivnici so povzročili povečanje obsega površin voda.

(2)  Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda še občasno poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je voda poplavila zaradi posega v prostor. Površinske vode se razvrščajo v 1. in 2. red. Voda Dravinja je opredeljena kot voda 1. reda; vode Srednja Dravinja (Ločnica), Gradiški graben, Sopočnica (Boharinščica), Ločnica, Koprivnica, Prevalski potok in Tesnica so opredeljene kot vode 2. reda.

(3)  Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (reka Dravinja) 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselij sega najmanj 40 m od vodnega zemljišča.

(4)  Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami, pri tem pa se uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retencijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu.

(5)  Na območjih ohranjanja narave v katera so vključene vode s priobalnim prostorom se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti:

  Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote ter ob zagotavljanju takega pretoka v strugi, ki bo ekološko sprejemljiv in bo omogočal hidrodinamiko vodotokov.

  Omogoča se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike.

  Izboljša se hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov.

  Upošteva se ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu.

 

45. člen

 (vodni viri)

Obstoječe vodne vire (Loška gora I, II, Dobrava I, II, Fijavž, Zg. Zreče I, Jamnik) in nove vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi, kjer se upoštevajo naslednje usmeritve:

  Odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

  Odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (vodotesne nepretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave).

  Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine.

  Vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.

 

46. člen

 (turizem in rekreacija v naravnem okolju)

(1)  Turistične in rekreacijske dejavnosti v naravnem okolju se razvijajo kot eno temeljnih strateških usmeritev za uveljavitev vloge občine Zreče kot prepoznavno turistično območje v slovenskem prostoru. Razvoj turizma temelji na odlikah prostora občine Zreče kot so krajinska raznolikost in kvaliteta ter bogatost naravne in kulturne dediščine. Na tej osnovi ter ob nastavkih že obstoječih oblikovanih območij s programi za razvoj turizma in rekreacije se realizira ena najpomembnejših razvojnih usmeritev občine Zreče. Spodbuja se povečanje raznolikosti turistične ponudbe vsebinsko in po obsegu, vendar ob upoštevanju sprejemljivosti prostora.

(2)  Najpomembnejše območje za turizem v povezavi s športnimi in rekreacijskimi površinami predstavlja območje klimatsko turističnega centra Unior Rogla (KTC Rogla), ki posega delno tudi v območja drugih občin in predstavlja pomemben zimski smučarski in poletni rekreativni center v zaledju Pohorskih gozdov. V OPN se na osnovi veljavnega ZN določa podrobna namenska raba za to območje, da bo omogočen razvoj skladno s prostorskimi načrti in programom razvoja (stadion, golf igrišče, planinski tabor – šotorišče, dodatna smučišča, območje za sankanje, smučarska pot, dodatne žičnice, parkirišča, čistilna naprava). Potencialna območja za razvoj turizma in rekreacije so na širšem prostoru hribovskih območji bližnjih vasi (Skomarje, Resnik, Gorenje) in gozdov Pohorja.

(3)  Drugo najpomembnejše območje za zdraviliški turizem je v Zrečah - termalno zdravilišče Terme Zreče, ki ima možnosti širitve le izven mej naselja Zreče (v smeri proti Križevcu).

(4)  Zaradi ugodnega turističnega razvoja občine – predvsem klimatsko turističnega centra Rogla, je območje občine Zreče zanimivo tudi za gradnjo počitniški objektov, ki jih je občina omogočila na nekaj izbranih manj izpostavljenih lokacijah.

(5)  Pri urejanju prostora za razvoj turizma in rekreacije se upoštevajo naslednja izhodišča:

•  Podeželje se vključuje v turizem v naravnem okolju ter kmečki turizem. Omogočajo se možnosti za širjenje športnih in rekreacijskih dejavnosti v odprtem prostoru. Kvalitetne zelene površine se zavarujejo pred interesi po pozidavi.

•  Elemente odprtega prostora kot proste površine, zelena obrežna območja, površine za organizirano rekreacijo in fizično kulturo ter hribovska območja se ureja za potrebe aktivne in pasivne rekreacije. Za rekreacijo in oblikovalsko funkcijo teh elementov se s posebno skrbjo urejajo mejna območja odprtega prostora, kot so gozdni robovi, obrežja vodnih površin, značilnosti reliefa, objekti kulturno zgodovinskih in naravnih značilnosti z značilnim rastlinjem in živalstvom, geološke posebnosti in podobno.

•  Nasprotja med turistično - rekreacijsko in gozdno ter kmetijsko rabo je potrebno reševati selektivno glede na gospodarski učinek, prvobitnosti krajine in ekološko zmogljivost okolja. Območja za rekreacijo se urejajo v predelih, kjer je potrebnih najmanj novih posegov v pokrajino, kjer obstajajo naravni in zgodovinski potenciali in je omogočena dostopnost z že obstoječo infrastrukturo.

•  Območja počitniških naselij se urejajo v zaključenih prostorskih celotah, ki upoštevajo pokrajinske značilnosti okolja.

 

47. člen

 (pridobivanje mineralnih surovin)

(1)  Zagotavlja se uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini, pri čemer se upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva prepoznavnosti prostora. 

(2)  V občini Zreče sta dva pridobivalna prostora, za katera je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine (v Loški gori ter na Stranicah). Kamnolom na Stranicah je presegel meje pridobivalnega prostora ter skoraj tudi raziskovalnega prostora. Zanj je občina Zreče opredelila obveznost zaključka pridobivanja ter sanacijo na osnovi ureditvenega načrta, bodoča namenska raba na platoju kamnoloma pa je opredeljena kot območje za obrtno proizvodne dejavnosti za dolgoročne potrebe razvoja Občine Zreče.

Nelegalni kopi v občini Zreče, ki nimajo ustreznih dovoljenj, se sanirajo.

(3) V občini Zreče so s posebnimi geološkimi raziskavami odkrita območja rudnin (vrste naravnega kamna) v takšnem obsegu, ki bi lahko bila gospodarsko pomembna in sicer na lokacijah: Preskar ali Boharina- Francuz, Gorenje – Črešnova, Bork – Trunkl, Stranice – Kralj, Grače pri Bukovljah, Lipa in Polajna.

V primeru, da se vzpostavi interes za njihovo izkoriščanje, se ta ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki urejajo področje rudarstva, ustrezno opredelijo tudi v prostorskih aktih.

 

48. člen

 (degradirana območja v krajini)

Neurejene in nelegalne deponije zemeljskega in gradbenega materiala ter drugih materialov se sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, z rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe ali s prepuščanjem naravnim procesom. Način oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in prostorskih, predvsem krajinskih preveritev. Urejanje degradiranih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo.

 

2.7.2.2  Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih

 

49. člen

(ohranjanje prepoznavnosti)

(1)  Pri usmerjanje razvoja ter urejanje prostora v občini Zreče se spoštuje in ohranja vse elemente prepoznavnosti prostora. V območja pomembna za prepoznavnost prostora se ne vnaša novih dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko negativno vplivale na elemente prepoznavnosti.

(2)  Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.

 

50. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1)  Zagotavlja se celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnavanje dediščine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojnega dejavnika in prostorski potencial.

(2)  Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana in sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).

(3)  Varstvo na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina, arheološka dediščina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in drugi).

(4)  Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vidno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.

(5)  Območja naselbinske dediščine, stavbne sakralne dediščine, vključno z njihovim okoljem, profane stavbne dediščine, memorialne dediščine (predvsem vezane na dogodke med 2. svetovno vojno) in arheološke dediščine se praviloma varujejo in situ.

(6)  Ohranja se etnološka dediščina (stare kmečke hiše, domačije ter posamične kašče, sušilnice, zidanice itd.) ter se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi, kar velja tudi za grajske stavbe.

(7)  Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.

(8)  Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij (prezentacija in situ). Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov arheoloških raziskav.

(9)  Na območju stavne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.

(10)  Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.

(11)  Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.

Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:

  gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in

  rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(12)  Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

 

51. člen

(ohranjanje narave)

(1)  Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave.

(2)  Kakršnihkoli posegov in dejavnosti na območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le – teh, naj se ne načrtuje ali izvaja.

(3)  Na ekološko pomembnih območjih se posegi in dejavnosti načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena.

(4)  Na posebnih varstvenih območjih (Natura 2000) se posegi in dejavnosti načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, da se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture, naravne procese ali ustrezno rabo ter da se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti bistvenih za najpomembnejše življenjske faze.

(5)  Na posebnih varstvenih območjih (Natura 2000) se pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s varstvenimi usmeritvami za posebna varstvena območja, izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:

  živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja;

  rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.

(6)  Na območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje Natura 2000 (npr. drstišča, gnezdišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.

(7)  Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.

(8)  Na območjih pričakovanih naravnih vrednot pristojne ustanove spremljajo (odkrivanje novih tovrstnih naravnih vrednot, zagotavljanje njihovega dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje) posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških.

(9)  Habitatni tipi in značilni elementi krajine so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju občine Zreče ni bilo izvedeno kartiranje habitatnih tipov, zato je pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, treba ugotoviti prisotnost habitatnih tipov na teh območjih in njihovo stanje ohranjenosti. Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.

(10)  Ohranjajo in ponovno se vzpostavljajo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju občine Zreče se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah.

 

2.7.2.3  Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

 

52. člen

 (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje)

(1)  V prostoru občine Zreče so kot ogrožena območja evidentirana potresna, poplavna in erozijska območja.

(2)  Območje občine leži v 7. stopnji (coni) potresne ogroženosti (vir: ARSO http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/), zato je potrebno predvideti potresno varen način gradnje objektov.

(3)  V planskih aktih občine Zreče je načrtovana protierozijska zaščita hudourniških potokov, preprečitev nastanka erozijskih žarišč, priprava strokovnih podlag za določitev varnostnih pasov vodnih virov, raba vode za druge namene – ribogojnice in male hidroelektrarne ter program izgradnje fekalnih kolektorjev in čistilnih naprav. Občina Zreče pristopa k navedenim programom postopoma in v skladu z občinskimi plani ter razpoložljivimi sredstvi.

(4)  Cilj urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo izven poplavno ogroženih območij. Ohranjanje poselitve ter v izjemnih primerih morebitna nova poselitev na teh poplavno ogroženih površinah sta mogoči na osnovi predhodno izvedenih protipoplavnih ukrepih. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi strokovno preveritev in določitev območij visokih voda, pri čemer se upošteva prepoved gradnje na poplavnih območjih ter na drugih površinah v 5 m širokem pasu ob vodotokih in območjih njihovih visokih voda. Izjema so rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi za preprečevanje poplav (ekstenzivni travniki, rekreacijske površine ipd.).

(5)  Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je potrebno razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč.

(6)  Na potencialno ogroženih območjih se z uveljavljanjem prostorskih, urbanističnih, gradbenih, arhitekturnih in drugih tehničnih ukrepov preprečuje in zmanjšuje morebitne posledice ter omogočajo zaščita, reševanje in pomoč. Na obstoječih območjih strnjene poselitve, ki so obenem ogrožena območja, se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.

(7)  Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo dodatne površine, vendar le te ne smejo biti na poplavnih območjih. Ob množičnem poginu živali se določi lokacija za odlaganje kadavrov.

 

2.7.2.4  Usmeritve za obrambne potrebe

 

53. člen

(obramba)

Na območju občine se upošteva območje možne izključne rabe (Stolpnik). Območja možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske oziroma so za potrebe obrambe v souporabi. Ureditve za obrambne dejavnosti morajo na teh lokacijah upoštevati veljavno zakonodajo s področja vplivov na okolje.

 

2.7.3  Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

 

54. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)  V strateškem delu OPN so določena območja osnovne namenske rabe prostora (ONRP): stavbna, kmetijska in gozdna zemljišča, vode ter druga zemljišča. Na osnovi ONRP iz strateškega dela so v izvedbenem delu OPN določena območja in površine podrobnejše namenske rabe prostora (PNRP).

(2)  Stavbna zemljišča so določena na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. člena tega odloka ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija. PNRP v okviru stavbnih zemljišč je določena na prej navedenih osnovah, ter na osnovi VPA 2009 iz 5. člena tega odloka in veljavnih prostorskih izvedbenih aktov občine Zreče.

(3)  Kmetijska in gozdna zemljišča so določena na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. člena tega odloka. Ločitev kmetijskih zemljišč na najboljša in druga kmetijska zemljišča je določena na osnovi VPA 2009 iz 5. člena tega odloka ob upoštevanju širitev oziroma zmanjšanja obsega stavbnih zemljišč.

(4) Vodna zemljišča se v OPN opredelijo kot območja voda oziroma z ustrezno podrobnejšo namensko rabo prostora upoštevajoč dejansko stanje. Kjer to ni možno ali smiselno se na območju opredeli pretežna namenska raba prostora, pri čemer se pri načrtovanju posegov in ureditev upošteva dejansko stanje na terenu in takšna zemljišča obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

(5) Druga zemljišča in površine regionalnih cest so določena na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. člena tega odloka.

(6) Bilanca zemljišč glede na ONRP ter PNRP je razvidna iz Priloge 4 (Bilance površin v OPN) k temu odloku.

 

2.7.4  Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

 

55. člen

 (oblikovanje enot urejanja kot prostorski okvir razvoja)

(1)  V strateškem delu OPN je glede na geografske značilnosti, rabo zemljišč, prometne povezave ter dosedanji razvoj poselitve, ter na osnovi opredelitev razpršene poselitve kot avtohtonega vzorca poselitve v Analizi stanja in razvojnih možnosti, celoten prostor občine Zreče deljen na pet območij s podobnimi skupnimi značilnostmi:

a)  Območje občinskega središča Zreče, ki predstavlja prostor intenzivne poselitve in razvoja centralnih dejavnosti, turistično rekreacijskih v povezavi z zdraviliškimi dejavnostmi in gospodarskih dejavnosti v občinskim središču in se ureja na osnovi urbanističnega načrta Zreče (UN).

b)  Območje klimatsko turističnega centra Rogla (KTC), ki posega delno tudi v območja drugih občin in predstavlja pomemben zimski smučarski in poletni rekreativni center v zaledju Pohorskih gozdov (RO).

c)  Višinski predel nad poselitveno mejo, ki obsega prostor občine nad višinsko mejo okrog 1000 m nadmorske višine, ki predstavlja tudi mejo poselitve (VP).

d)  Hribovito območje avtohtone poselitve, ki obsega predele občine nad višinsko mejo okrog 500 m nadmorske višine do okrog 1000 m nadmorske višine (AP).

e)  Območje odprtega prostora, pod nadmorsko mejo okrog 500 m, kjer prevladujeta kmetijska in gozdarska raba prostora, vmes pa so praviloma tudi manjša naselja (OP).

(2)  Na osnovi zgoraj navedenih skupnih značilnosti prostora, ob upoštevanju lege posameznih značilnih območij ter ob upoštevanju trase prenosnega plinovoda R21AZ, ki razdeli severni del območja odprtega prostora, je za prostor občine Zreče določenih enajst enot urejanja prostora. Znotraj EUP so zajeta glede na osnovno namensko rabo prostora (ONRP) zemljišča: stavbna zemljišča (okvirna območja naselij ter stavbna zemljišča izven naselij in regionalne ceste), kmetijska zemljišča, gozdovi in vodne površine.

(3)  Za stavbna zemljišča v vseh okvirnih območjih naselij, ki ležijo znotraj EUP, so določena manjša območja znotraj enote urejanja prostora (MOEUP) glede na podrobno namensko rabo prostora (PNRP) ter s skupnimi značilnostmi glede namena stavb, površin, oblikovnih in drugih značilnosti ter pogojev za urejanje. Okvirna območja naselij so lahko sestavljena iz več ali samo ene MOEUP. Pregled naselij, njihovih MOEUP ter njihova lega v EUP je razviden iz Priloge 3 (Pregled MOEUP glede na PNRP, načine urejanja in okvirna območja naselij) k temu odloku.

(4)  PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo OPPN.

 

3.  Izvedbeni del

 

56. člen

 (razmerje med skupnimi in podrobnimi PIP)

(1)  Skupni prostorski izvedbeni pogoji so določeni in veljajo za ves prostor občine Zreče oziroma za vse enote urejanja prostora (EUP), ki so navedene v 57. členu tega odloka.

(2)  Podrobni prostorski izvedbeni pogoji so določeni na osnovi posebnosti, ki so značilne za posamezne EUP oziroma njihova manjša območja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). Kadar se določila v podrobnih PIP razlikujejo od določil v skupnih PIP, se upoštevajo določila v podrobnih PIP.

 

3.1  Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora

 

3.1.1  Enote urejanja prostora

 

57. člen

(enote urejanja prostora)

Prostor občine Zreče je v izvedbenem delu razdeljen na enajst enot urejanja prostora (EUP):

UN1:  za mesto Zreče;

RO2: za območje klimatsko turističnega centra Rogla (KTC);

VP3: za višinski, južni predel občine nad poselitveno mejo;

VP4: za višinski večji severovzhodni predel občine nad poselitveno mejo;

AP5: za območje avtohtone razpršene poselitve pod Konjiško goro;

AP6: za območje avtohtone razpršene poselitve na Pohorju in na vzhodnem delom Loške gore;

OP7: za območje jugozahodnega dela odprtega prostora občine;

OP8: za območje severovzhodnega dela odprtega prostora občine;

OP9: za območje severozahodnega dela odprtega prostora občine;

PP10:  za območje trase prenosnega plinovoda R21AZ;

VP11:  za višinski manjši severozahodni predel občine nad poselitveno mejo.

 

58. člen

(manjša območja znotraj enot urejanja prostora)

Znotraj območij EUP z oznakami UN1, RO2, VP3, AP6, OP7 in OP8 so na nekaterih območjih določena manjša območja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). EUP VP4, AP5, OP9, PP10 in VP11 nimajo določenih MOEUP. MOEUP so določena glede na osnovno namensko rabo na območjih stavbnih zemljišč in na območjih drugih zemljišč ter ob upoštevanju skupnih značilnosti glede namenske rabe prostora in stavb, oblikovnih in drugih značilnosti ter pogojev za urejanje. Pregled EUP in MOEUP glede na PNRP in lego v okvirnih območjih naselij ter izven njih v OPN je razviden iz Priloge 3 tega odloka.

 

3.1.2  Namenska raba prostora

 

59. člen

 (območja osnovne namenske rabe prostora)

V prostoru občine Zreče so zemljišča, glede na osnovno namensko rabo razdeljena na:

  I. območja stavbnih zemljišč,

  II. območja kmetijskih zemljišč,

  III. območja gozdnih zemljišč,

  IV. vode,

  V. druga zemljišča.

 

60. člen

 (območja podrobne namenske rabe prostora)

(1)  Zemljišča osnovne namenske rabe iz prejšnjega člena so deljena na zaključena območja podrobne namenske rabe, na katerih je dovoljena naslednja pretežna raba:

oz.

Ime

pretežna raba

Območja stavbnih zemljišč

SS

stanovanjske površine

stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi

SB

stanovanjske površine za posebne namene

stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin)

SK

površine podeželskega namena

površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju

SP

površine počitniških hiš

površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek

CU

osrednja območja centralnih dejavnosti

osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje

IP

površine za industrijo

površine za industrijo, ki so namenjene industrijskim dejavnostim, prometnim dejavnostim,  gradbeništvu, skladiščenju ipd.

IG

gospodarske cone

gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, in proizvodnim dejavnostim

IK

površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo

površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali ter drugim dejavnostim povezanih s kmetijstvom

BT

površine za turizem

površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev

BC

športni centri

športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam

ZS

površine za oddih, šport in rekreacijo

površine za oddih, šport in rekreacijo, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem

ZP

parki

parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju

ZD

druge urejene zelene površine

druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo

ZK

pokopališča

pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle

PC

površine cest

površine cest, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa

PO

ostale prometne površine

površine namenjene objektoma transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (mejni prehodi, prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega prometa)

E

območja energetske infrastrukture

območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike

O

območja okoljske infrastrukture

območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki

A

površine razpršene poselitve

kmetijska dejavnost in njene dopolnilne dejavnosti, gozdarstvo, turistična in  športno rekreativna dejavnost, malo gospodarstvo in druge oblike dela na domu ter bivanje

Območja kmetijskih zemljišč

K1

najboljša kmetijska zemljišča

kmetijska dejavnost in dopolnilne dejavnosti na kmetiji

K2

druga kmetijska zemljišča

kmetijska dejavnost in dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Območja gozdnih zemljišč

G

gozdna zemljišča

zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd

Območja voda

VC

celinske vode

območja površinskih voda, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda

Območja drugih zemljišč

LN

površine nadzemnega pridobivalnega prostora

območja mineralnih surovin, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin

 

(2)  V nadaljevanju besedila tega odloka se za pretežno rabo posameznih območij lahko navajajo tudi kratice pretežne rabe.

 

3.1.3  Dopustna izraba prostora

 

61. člen

 (dopustna izraba prostora)

(1)  Dopustna izraba prostora se določi na podlagi stavbne tipologije, kot faktor izrabe na območju posamezne MOEUP ali kot zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin le na območjih urejanja z OPPN.

(2) Na pretežno pozidanih območjih, kjer so možne le dopolnilne gradnje, se vzpostavljena povprečna izraba ohranja s podrobneje določenimi PIP glede stopnje izkoriščenosti posameznega zemljišča, namenjenega gradnji oziroma drugimi PIP.

 

3.1.4  Namembnost in vrste posegov v prostor

 

62. člen

(vrste posegov na vseh namenskih rabah)

(1) Na celem območju občine so v skladu z ostalimi določili tega odloka na površinah vseh namenskih rab dopustni:

  začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

  ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda ter na renaturacijo vodotokov, na kmetijskih zemljiščih le ob predhodnem soglasju pristojnega NUP,

  dela, s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost, postavijo geodetska izmeritvena znamenja za označitev točk geodetskih mrež in geodetske oznake na geodetskih izmeritvenih znamenjih;

  raziskave nahajališč mineralnih surovin, geotermičnega energetskega vira in podzemnih vod pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se zemljišča po raziskovanju vrnejo v prvotno stanje;

  začasne rabe opredeljene na osnovi lokacijskih preveritev,

  nezahtevni in enostavni objekti v skladu z določeno ONRP oziroma PNRP, na kmetijskih zemljiščih le v skladu s 70. členom tega odloka,

  od drugih gradbenih posegov:

  nasipi, izkopi in odkopi, utrjene brežine, razen na kmetijskih zemljiščih,

  nepokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine,

  merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja,

  vzdrževanje objektov ter vzdrževalna dela v javno korist,

  gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture (komunalne, energetske, elektronsko komunikacijske),

  rekonstrukcije in vzdrževanje objektov in naprav prometne infrastrukture (pri čemer se npr. šteje tudi izvedba hodnikov za pešce ob obstoječih trasah, avtobusnih postajališč, parkirnih prostorov ter drugih objektov prometne infrastrukture), na kmetijskih zemljiščih le v skladu s 70. členom tega odloka,

  rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov,

  odstranitve – rušitve obstoječih objektov.

(2) Vsi predhodno navedeni in v odloku določeni drugi dopustni posegi in gradnje v primeru lege na območjih in objektih z varstvenimi režimi ter v varovalnih pasovih se  izvajajo v skladu s pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora. Območja in pripadajoči objekti z varstvenimi režimi so prikazani v prikazu stanja prostora kot obvezni prilogi k OPN.

 

63. člen

 (vrste gradenj in posegov na stavbnih zemljiščih)

(1) Na stavbnih zemljiščih na celem območju občine so v skladu z določili tega odloka ali če drugi predpisi ali veljavni podrobnejši prostorski akti ne določajo drugače, dopustne še naslednje gradnje in posegi:

  gradnja novega objekta vključno s prizidavami,

  rekonstrukcija legalno zgrajenega objekta,

  sprememba namembnosti objekta,

  drugi gradbeni posegi.

(2) Dopustna je tudi gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta kot nadomestna gradnja legalno zgrajenih objektov tako, da ta glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa od obstoječega objekta.

 

64. člen

(prizidave, rekonstrukcije in spremembe namembnosti)

(1) Za prizidave in rekonstrukcije veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot so določeni za novo zgrajen objekt, v kolikor ostala določila odloka ne določajo drugače.

(2) Prizidave in rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov, v katerih se izvaja dejavnost, ki ni dopustna s tem odlokom na podrobnejši namenski rabi prostora, kjer takšen objekt leži, so ne glede na ostala določila odloka dopustne le v okviru obstoječe gradbene parcele in pod pogojem, da vplivi na okolje ne presegajo dovoljenih vrednosti določenih za območje namenske rabe. Na območju mesta je pri predhodno navedenih objektih dovoljena le rekonstrukcija objektov.

(3) Spremembe namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov so možne na vseh stavbnih zemljiščih različnih PNRP v okviru dopustnih dejavnosti in objektov na njih ter v skladu z drugimi pogoji odloka.

(4) Ne glede na prvi odstavek so dopustne spremembe namembnosti obstoječih stavb z bruto tlorisno površino nad 400 m2 na PNRP: SS, SK in CU tudi v večstanovanjske stavbe ob upoštevanju FZ, DOBP in števila parkirnih mest določenih  v tem odloku za večstanovanjske stavbe. Pri izračunu površine se ustrezno upošteva tudi neizkoriščeno podstrešje.

(5) S spremembo namembnosti objektov se ne sme presegati določenih stopenj obremenjevanja okolja za posamezno območje.

 

65. člen

 (vzdrževanje objektov)

(1) Objekte se vzdržuje v stanju, da ne ogrožajo življenja in zdravja ljudi in ne vplivajo negativno na rabo objekta, sosednjih objektov ter zunanjo podobo območja.

(2) Tudi v primeru nelegalnega objekta, ki predstavlja nevarno gradnjo, so ne glede na določila odloka dopustna nujna vzdrževalna dela za zaščito objekta, s katerimi se prepreči negativne posledice nevarne gradnje na okolico.

(3) Pri vzdrževanju objektov in energetskih sanacijah obstoječih večstanovanjskih stavb ali skupine oz. niza, ki tvori zaključeno celoto, ki se izvajajo na ovoju stavbe, se zagotavlja oblikovanje vseh fasadnih površin po enotnem načrtu (enako stavbno pohištvo, enaki detajli izvedbe balkonov, logg, zasteklitev, ograj ipd.), v kolikor je še 70 % posameznih fasadnih površin v prvotni obliki oz. izvorno oblikovanih. V tem načrtu se določi tudi, katera dela morajo biti izvedena kot enoten gradbeni poseg za posamezno stavbo ali skupino oz. niz, ki tvori zaključeno celoto, in katera dela je mogoče izvajati individualno in v skladu z enotno rešitvijo.

Barve fasad obstoječih večstanovanjskih stavb morajo biti izbrane v skladu s strokovno podlago: »Nova barvna shema blokovskih naselij v Zrečah, Avtor: Uroš Špile, mag.inž.arh., april 2017«. Signalne in fluorescentne barve fasadnih površin niso dopustne.

(4) Naprave in instalacije se na večstanovanjske stavbe namešča na strehe in skrite dele fasad (terase, zastrti deli balkona). Izjemoma so lahko vidne na fasadi na osnovi enotnega načrta za celo stavbo. Načrt pa ni potreben, v primeru, da so naprave in instalacije nameščene že na fasadah za več kakor 30%  stanovanj.

Pri objektih centralnih dejavnosti morajo biti nameščene vizualno zakrito ali na stranskih fasadah in dvoriščno stran ali kot sestavina oblikovanja.

Naprave in instalacije ne smejo imeti nedovoljenih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje.

(5) Namestitev fotovoltaike je dopustna na strehah in na fasadah objektov kot del oblikovanja fasad. Višina elementov fotovoltaike ne sme presegati dopustne višine objekta kot je določena s tem odlokom. Pri večstanovanjskih stavbah je namestitev fotovoltaike na fasadah dopustna pod enakimi pogoji kot so določeni v predhodnem odstavku za naprave in inštalacije. Na območjih s PNRP IP, IG in IK način postavitve elementov fotovoltaike ni določen.

 

66. člen

(pogoji za dopustne nezahtevne in enostavne objekte)

(1)  Umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost je dovoljeno ob upoštevanju naslednjih pogojev:

a)  Namembnost objekta mora biti skladna z osnovno oziroma podrobno namensko rabo (PNRP), ki je na osnovi 60. člena tega odloka določena za zemljišče na katerega se umešča objekt. PNRP je razvidna iz grafičnih prikazov izvedbenega dela OPN.

b)  Namembnost objekta mora biti skladna z vrsto dodatno dovoljenih dejavnosti, v kolikor so te določena za zemljišče na katerega se umešča objekt. Dodatno dovoljene dejavnosti so navedene v poglavju 3.2. (Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja) tega odloka.

c)  Zaradi umestitve objekta ne sme biti presežen faktor dopustne zazidanosti parcele namenjene gradnji, v kolikor je ta določen za zemljišče na katerega se umešča objekt.

d)  Pri umeščanju objekta morajo biti upoštevani pogoji za izkoriščenost parcel namenjenih gradnji glede na PNRP, v kolikor so ti določeni za zemljišče na katerega se umešča objekt.

e)  Pri umeščanju objekta v prostor morajo biti upoštevani pogoji za odmike objektov, ki so navedeni v poglavju 3.1.5 (Lega objektov) tega odloka, ki se nanašajo na nezahtevne in enostavne objekte ter še naslednji:

  Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni del objekta). Izjema je rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč odmaknjen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Če je odmik nezahtevnega in enostavnega objekta manjši od 1,5 m, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa tudi zgraditi ustrezen požarni zid.

  Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,30 m, če je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

  Oporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 1,0 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje pridobiti pogoje geomehanika.

f)  Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo naslednji pogoji:

  upoštevajo se pogoji iz veljavnega predpisa o vrstah objektov glede na zahtevnost, v kolikor niso v nasprotju z ostalimi določili tega odloka;

  upoštevajo se enaka merila in pogoji oblikovanja kot za novogradnje, ne glede na to ali se gradijo kot prizidki k stanovanjskim oziroma gospodarskim objektom ali kot samostojni objekti; gradnja nezahtevnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij, kot samostojnih objektov je dovoljena le v primerih, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb.

(2)  Postavljanje premičnih oziroma začasnih objektov (kontejnerjev, bivalnih prikolic, šotorov in podobno) je dovoljeno le na za to določenih in označenih mestih, ki jih določi Občina Zreče s svojim predpisom.

(3)  V primeru neskladja določb tega člena z varstvenimi režimi kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine in obvezna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe.

(4)  Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 70. člena tega odloka.

 

67. člen

 (vrste dopustnih dejavnosti)

(1) Dopustne dejavnosti so na posameznem območju namenske rabe prostora določene in poimenovane pretežno v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti ali so poimenovane opisno v skladu s četrtim členom tega odloka z novim izrazom za posamezno dejavnost ali za skupino dejavnosti. V kolikor so določene v skladu s SKD in če ni določeno drugače v podrobnejših PIP velja, da so dopustne vse dejavnosti, ki so znotraj posamezne ravni in hierarhično pod njo.

(2) Na posameznem območju namenske rabe prostora se dopustne dejavnosti lahko locirajo v samostojnih stavbah na lastnem zemljišču, na zemljišču drugih stavb ob upoštevanju določil odloka ali v delu - prostorih drugih dopustnih stavb.

(3) Obstoječe dejavnosti v legalno zgrajenih objektih, ki niso dopustne na posamezni osnovni oz. podrobnejši namenski rabi, se lahko izvajajo in širijo v okviru pripadajoče gradbene parcele v skladu z določili tega odloka.

(4) Dopustne dejavnosti in objekti na posameznem območju namenske rabe prostora ne smejo presegati stopenj vplivov na okolje, kot so zanje določene v različnih predpisih, ki se nanašajo na varstvo okolja.

 

68. člen

(vrste dopustnih objektov)

(1) Dopustni objekti so v OPN določeni glede na dopustne dejavnosti na posamezni PNRP in ONRP. Pretežno so poimenovani v skladu z veljavnim predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI  glede na namen uporabe objektov ali so poimenovani z novim izrazom za posamezni objekt ali za skupino objektov določenim v četrtem členu tega odloka. V kolikor so poimenovani glede na namen uporabe v skladu z veljavnim predpisom ali poimenovani z novim izrazom, ki predstavlja različne vrste objektov iz veljavnega predpisa in če ni določeno drugače s podrobnejšim PIP ali drugimi členi odloka velja, da so dopustne vse vrste objektov, ki so po namenu določeni znotraj posamezne klasifikacijske ravni in tudi hierarhično pod njo.

(2) Dopustne so večnamenske stavbe, ki se opredelijo glede na pretežno dejavnost v njih.

(3) Gradbeno inženirski objekti dopustni na vseh območjih osnovnih in podrobnejših namenskih rabah oziroma kot je v nadaljevanju določeno in ne glede na določila podrobnejših PIP so:

  ceste le na stavbnih zemljiščih, na kmetijskih zemljiščih le v skladu s 70. čl. tega odloka, na gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih izjemoma le v soglasju s pristojnim NUP,

  mostovi, viadukti, predori in podhodi, na kmetijskih zemljiščih le v skladu s 70. členom tega odloka,

  daljinski in lokalni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti, priključki ter napravami oz. infrastrukturnimi elementi (npr. vključno tudi z baznimi postajami),

  objekti za zadrževanje plazov, za zaščito pred skalnimi podori in snežnimi plazovi ter drugi stabilizacijski objekti, razen na kmetijskih zemljiščih,

  objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito oz. varstvo pred poplavami, razen na kmetijskih zemljiščih.

 

69. člen

 (dopustne dejavnosti in objekti na stavbnih zemljiščih glede na PNRP)

V tabeli v nadaljevanju so za PNRP na stavbnih zemljiščih, poleg že v predhodnih členih dopustnih posegov in gradenj za posamezne dejavnosti in objekte, v skladu z ostalimi PIP dopustne tudi še naslednje dejavnosti in objekti ne glede na njihovo razvrstitev glede zahtevnosti po predpisih, ki urejajo gradnjo:

 

(1) SS - stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

bivanje;

trgovina na drobno, vzdrževanje in popravila  motornih vozil, posredništvo;

dejavnosti družbene infrastrukture;

gostinska dejavnost, na območju UN le: oddajanje zasebnih sob gostom, druge nastanitve za krajši čas, dejavnost okrepčevalnic in podobnih obratov, slaščičarn in kavarn, priložnostna priprava in dostava jedi ter druga oskrba z jedmi;

storitvena dejavnost;

poslovna dejavnost;

kmetijska dejavnost in njene dopolnilne le v okviru obstoječih kmetij,

druge dejavnosti malega gospodarstva: pod pogojem, da so v skladu z drugimi določili odloka, da ne potrebujejo stacionarnih parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje na predmetnih površinah, da imajo vplive omejene na dopustno raven za stanovanjsko območje

DOPUSTNI OBJEKTI

stanovanjske stavbe,

stavbe družbene infrastrukture,

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, gostinske stavbe (za kratkotrajno nastanitev oz.: le penzion, gostišče, prenočišče, oddajanje zasebnih sob gostom in stavbe za dejavnost strežbe in pijač oz. gostilne, restavracije in točilnice ter druge; od stavb za dejavnost strežbe in pijač na območju UN le: okrepčevalnice in podobni obrati, slaščičarne in kavarne, stavbe za priložnostno pripravo in dostavo jedi ter drugo oskrbo z jedmi), poslovne in upravne stavbe ter druge različne 12 nestanovanjske stavbe po CC-SI za potrebe malega gospodarstva,

garažne stavbe,

nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru obstoječih kmetij,

stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturni spomeniki - dediščina,

objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.

Velikosti stavb in gradbene parcele

enostanovanjske ali dvostanovanjske prostostoječe: FZ 0,4, DOBP 30%; enostanovanjske ali dvostanovanjske strnjene: FZ 0,5, DOBP 25%;

stavbe družbene infrastrukture: FZ 0,8 , FZP 20%,

trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen oskrbnih postaj – bencinskega servisa), gostinske, poslovne in upravne, različne stavbe za malo gospodarstvo: BTP do 400 m2 , višino enako kot je določeno za enostanovanjske stavbe, FZ 0,5 , FZP 25%, gradbena parcela največ 1.500 m2,

garažne stavbe so pritlične, za nestanovanjske stavbe so dopustne največ P+1,

nestanovanjske kmetijske stavbe: veljajo velikosti kot so določene za stavbe na površinah SK.

(2) SK - površine podeželskega naselja

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

bivanje,

trgovina; vzdrževanje in popravilo motornih vozil,

malo gospodarstvo,

gostinstvo,

dejavnosti družbene infrastrukture,

kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lov, gozdarstvo, ribištvo.

DOPUSTNI OBJEKTI

− stanovanjske stavbe, 

− nestanovanjske kmetijske stavbe in drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti,

− garažne stavbe,

− različne vrste nestanovanjskih stavb po CC-SI razvrščenih v oddelek 12 in objektov za potrebe izvajanja dopustnih dejavnosti in za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,

Velikosti stavb in gradbene par cele

enostanovanjske ali dvostanovanjske prostostoječe: FZ 0,4, DOBP 30%; enostanovanjske ali dvostanovanjske strnjene: FZ 0,5, DOBP 25%;

različne stavbe za kmetijsko dejavnost in različne stavbe za dopolnilne dejavnosti na kmetiji: etažnost P - pritlična, FZ 0,8; FZP  20 %,

garažne stavbe: pritlične, razen za dejavnosti družbene infrastrukture

različne vrste nestanovanjskih stavb potrebnih za druge dopustne dejavnosti razen za stavbe družbene infrastrukture in oskrbne postaje – bencinski servis: največ BTP 400 m2, višino enako kot je določeno za enostanovanjske stavbe, FZ 0,5; FZP 25%, gradbena parcela največ 1.500 m2.

(3) SB – stanovanjske površine za posebne namene

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

bivanje ostareli in drugih socialnih skupin,

spremljajoče dejavnosti: dejavnosti družbene infrastrukture, gostinstvo, trgovina,  poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti.

DOPUSTNI OBJEKTI

stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,

stavbe za šport, za potrebe izvajanja dopustnih dejavnosti.

DRUGI POGOJI

Dopustne spremljajoče dejavnosti se umeščajo v dopustne objekte in obsegajo največ 20 % bruto tlorisnih površin dopustnega objekta.

(4) SP- površine počitniških hiš

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

občasno bivanje,

športne in druge dejavnosti za prosti čas.

DOPUSTNI OBJEKTI

enostanovanjske stavbe: le počitniške hišice,

objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.

Velikosti stavb in gradbene parcele

− počitniške hišice: tloris največ 60 m2 , višina največ P+M oz. 8 m, FZ 0,5, FZP 40%,  gradbena parcela največ 500 m2.

(5) CU - osrednja območja centralnih dejavnosti

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

dejavnosti družbene infrastrukture,

poslovne dejavnosti,

trgovina; vzdrževanje in popravilo motornih vozil,

gostinska dejavnost,

storitvene dejavnosti,

bivanje,

kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi samo kot obstoječe.

DOPUSTNI OBJEKTI

stanovanjske stavbe različnih tipologij,

stavbe družbene infrastrukture,

gostinske stavbe,

poslovne in upravne stavbe,

trgovske stavbe,

stavbe za storitvene dejavnosti,

garažne stavbe,

nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru obstoječih kmetij,

stavbe za opravljanje verskih obredov,

objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (samo nogomet, tenis, košarka, ipd., otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki ipd.);

Velikosti stavb in gradbene parcele

eno in dvostanovanjske stavbe prostostoječe ali strnjene kot so dopustne na SS, večstanovanjske stavbe: FI 1,2, DOBP 30%,

stavbe družbene infrastrukture: višina največ 16 m, FZ 0,8, FZP 10%,

gostinske stavbe: višina največ 16 m, FZ 0,7, FZP 25%,

poslovne in upravne stavbe: višina največ 16 m , FZ 0,7, FZP 20%,

trgovske stavbe: tloris največ 2000 m2, višina največ 14 m, FZ 0,7; FZP 20%,

stavbe za storitvene dejavnosti: višina največ 14 m, FZ 0,7; FZP 20%,

bencinski servisi in parkirne površine: FZP 30%,

garažne stavbe na samostojni parceli: višina največ P+1, FZ 0,8; FZP 10%,

nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru obstoječih kmetij: veljajo pogoji kot so določeni na SK, stavbe za opravljanje verskih obredov: FZ 0,7; FZP 25%.

(6) BT - površine za turizem

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

turistične dejavnosti,

gostinske, poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti ter družbene infrastrukture v povezavi s turistično dejavnostjo,

− športne, rekreacijske in druge dejavnosti za prosti čas.

DOPUSTNI OBJEKTI

gostinske stavbe,

stavbe za šport,

objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,

različne stavbe in gradbeno inženirski objekti ter drugi gradbeni posegi za izvajanje dopustnih dejavnosti,

garažne stavbe,

parkirišče.

Velikosti stavb in gradbene parcele

−  gostinske stavbe: FZ 0,6, FZP 30%,

−  stavbe za druge dopustne dejavnosti: tloris največ 400 m2, FZ 0,4, FZP 40%,

−  parkirišče na samostojni gradbeni parceli FZP 30%, parkirišče na gradbeni parceli stavbe: zasajena morajo biti tri drevesa na 1 PM.

(7) BC – športni centri

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

−  športne dejavnosti,

−  spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu (npr.: dejavnost parkiranja ipd.),

−  druge dopustne dejavnosti v okviru športne dejavnosti: gostinstvo, turizem, trgovska, storitvena, zdravstvena, poslovna dejavnost.

DOPUSTNI OBJEKTI

−  stavbe in objekti za šport,

−  gostinske stavbe.

drugi pogoji

−  stavbe FI 1,2,  FZ 0,6

−  gostinske stavbe se kot samostojne lahko gradijo le sočasno ali po izgradnji ali ureditvi športnih objektov in stavb za šport,

−  prostori za druge dopustne dejavnosti se uredijo le v dopustnih stavbah in objektih.

(8) IP - površine za industrijo

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

−  proizvodne dejavnosti,

−  trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil,

−  poslovne dejavnosti,

−  gostinska dejavnost – le dejavnost strežbe jedi in pijač,

−  storitvene dejavnosti.

DOPUSTNI OBJEKTI

−  industrijske stavbe in skladiščne stavbe,

−  industrijski gradbeni kompleksi,

−  stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

−  poslovne in upravne stavbe,

−  stavbe za storitvene dejavnosti,

−  trgovske stavbe,

−  gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu območju),

−  garažne stavbe in parkirne površine  za različna vozila,

−  drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo za potrebe EUP),

−  odlagališča odpadkov (zbirni center za odpadke).

Velikosti stavb in gradbene parcele

− industrijske stavbe, skladišča, upravne in pisarniške stavbe, trgovske stavbe, gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu območju), garažne stavbe in parkirne površine za različna vozila ter druge dopustne stavbe: FZ 0,8, FZP 10%,

− odlagališča odpadkov (zbirni center za odpadke): FZP 20%.

(9) IG - gospodarske cone

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

− proizvodne dejavnosti,

− trgovina; vzdrževanje in popravila motornih  vozil,

− dejavnost strežbe jedi in pijač,

− poslovne dejavnosti,

− storitvene dejavnosti.

DOPUSTNI OBJEKTI

− industrijske in skladiščne stavbe,

− stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacijstavbe za storitvene dejavnosti,

− poslovne in upravne stavbe,

− trgovske stavbe,

− gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu območju),

− garažne stavbe,

− drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo za potrebe EUP),

− odlagališča odpadkov (zbirni center za odpadke).

Velikosti stavb in gradbene parcele

− industrijske stavbe, skladišča, stavbe za storitvene dejavnosti, upravne in pisarniške stavbe, trgovske, gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu območju), garažne stavbe in parkirne površine za različna vozila ter druge dopustne stavbe : višina največ 10 m, FZ 0,8, FZP 10%,

− odlagališča odpadkov (zbirni center za odpadke): FZP 20%.

Drugi pogoji

Na območjih proizvodnih dejavnosti (gospodarske cone - IG), ki mejijo neposredno na stanovanjska območja je za vsako dejavnost, ki se na novo umešča v prostor ali za pomembno spremembo obstoječih dejavnosti oziroma naprav, potrebno pridobiti:

−  strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka; velja za posege, za katere presoja vplivov na okolje po zakonodaji ni potrebna;

−  strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje hrupa v okolju, pri čemer je potrebno smiselno upoštevati določila Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju.

(10) IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

− kmetijska proizvodnja,

− druge dopustne dejavnosti v okviru kmetijske proizvodnje (npr.: predelovalne, trgovina, ipd.).

DOPUSTNI OBJEKTI

− različne nestanovanjske stavbe za potrebe kmetijske proizvodnje oz. v povezavi z njo (npr.: industrijske stavbe in skladišča, trgovske, garažne ipd.).

(11) ZS - območja zelenih površin - površine za oddih, rekreacijo in šport

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

− športne in druge dejavnosti za prosti čas.

DOPUSTNI OBJEKTI

− objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,

− stavbe za funkcionalne potrebe izvajanja športnih dejavnosti.

Velikosti stavb in gradbene parcele

− stavbe za funkcionalne potrebe izvajanja športnih dejavnosti (garderobe, sanitarije, za shranjevanje opreme  ipd.): pritlične.

(12) ZK - pokopališča

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

− dejavnost verskih organizacij in  pogrebna dejavnost ter storitvene in trgovske, ki služijo tem območjem oz. kot sestavni del  pokopališke dejavnosti.

DOPUSTNI OBJEKTI

− pokopališča,

− stavbe za opravljanje verskih obredov,

− pokopališke stavbe,

− stavbe za storitvene dejavnosti,

− trgovske stavbe.

Velikosti stavb in gradbene parcele

− stavbe storitvene in trgovske dejavnosti: BTP do 100 m2.  

(13) ZP - parki

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

– dejavnosti za prosti čas in rekreacijo,

– gostinstvo

DOPUSTNI OBJEKTI

– športna igrišča,

– drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas,

– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: sanitarni prostori ipd., ki služijo za potrebe parka,

– gostinske.

Velikosti stavb in gradbene parcele

– stavbe so pritlične, BTP največ 100m2, FZ 0,3, FZP 50%.

(14) ZD -  druge urejene zelene površine

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

– urejanje in vzdrževanje zelenih površin.

DOPUSTNI OBJEKTI

– kot so dopustno določeni na vseh območjih osnovnih in podrobnejših namenskih rabah

(15) PC - površine cest

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

– cestni promet,

– cevovodni transport

DOPUSTNI OBJEKTI

– stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij,

– ceste,

– mostovi, viadukti in brvi, predori in podhodi,

– oskrbne postaje - bencinski servisi,

– prenosna komunikacijska omrežja,

– parkirišče in garaže za vse vrste vozil.

Velikosti stavb in gradbene parcele

– parkirišče in garaže: FZP 20%.

(16) PO – ostale prometne površine

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

−  dejavnosti s področja prometa,

−  druge dejavnosti: trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti ter druge dejavnosti, vezane na blagovni promet in promet potnikov.

DOPUSTNI OBJEKTI

−  stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

−  različni objekti namenjeni izvajanju dejavnosti s področja prometa (npr. P+R ipd.)

DRUGI POGOJI

Prostori za dopustne dejavnosti se lahko uredijo v dopustnih stavbah in objektih.

(17) O - območja okoljske infrastrukture

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

– oskrba z vodo,

– ravnanje z odplakami in odpadki, 

– saniranje okolja ter druge dejavnosti s področja okoljske infrastrukture

DOPUSTNI OBJEKTI

– industrijske stavbe, rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z odpadki),

– distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo, 

– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,

– cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave,

– objekti za ravnanje z odpadki: odlagališča za nenevarne odpadke in inertne odpadke

– energetski objekti (za potrebe ravnanja z odpadki ali lastno oskrbo z električno energijo).

Velikosti stavb in gradbene parcele

– objekti : FZ 0,5, FZP 20%.

(18) E – območja energetske infrastrukture

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

– dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike

DOPUSTNI OBJEKTI

– objekti in naprave za izvajanje dopustnih dejavnosti

(19) A - površine razpršene poselitve

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

–  bivanje,

–  kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lov, gozdarstvo, ribištvo,

–  turizem,

–  malo gospodarstvo,

–  trgovina;  vzdrževanje in popravila  motornih vozil,

–  druge oblike dela na domu.

DOPUSTNI OBJEKTI

–  eno in dvostanovanjske stavbe, večstanovanjske stavbe,

–  nestanovanjske kmetijske stavbe in drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti,

–  različne nestanovanjske stavbe (po CC-SI iz oddeleka 12) in objekti potrebni za opravljanje dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, za turizem, malo gospodarstvo in trgovino na drobno ter vzdrževanje in popravilo motornih vozil,

–  garažne stavbe za potrebe kmetijske dejavnosti, bivanja in drugih dopustnih dejavnosti,

–  otroška in druga igrišča, zelenice in druge urejene zelene površine, igrišča za športe na prostem razen površin za avtomobilske, motociklistične, kolesarske ali konjske dirke, agility poligonov, adrenalinskih in plezalnih parkov.

Velikosti stavb in gradbene parcele

–  eno in dvostanovanjske stavbe prostostoječe: FZ 0,4; DOBP 30%;

–  večstanovanjske stavbe: največ 6 stanovanj, višina največ K+P+1+M, FZ in DOBP kot je določeno za eno in dvostanovanjske stavbe,

–  nestanovanjske kmetijske stavbe ter druge stavbe in objekti potrebni za opravljanje dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji: FZ je 0,7, FZP 20 %,

–  stavbe za turistične dejavnosti in malo gospodarstvo: BTP do 400 m2, višino enako kot je določeno za enostanovanjske stavbe, FZ 0,5, FZP 25%, gradbena parcela največ 2.000 m2.

–  prostori za druge oblike dela na domu v stanovanjski stavbi: površina manj kot 50% površine stanovanjske stavbe,

–  garažne stavbe: pritlične, največ v dveh etažah le za turistične dejavnosti.

(20) T – območja komunikacijske infrastrukture

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

–  dejavnosti gospodarskih služb s področja komunikacijske infrastrukture

DOPUSTNI OBJEKTI

–  objekti in naprave za izvajanje dopustnih dejavnosti

 

70. člen

(namembnost in vrste posegov na kmetijskih zemljiščih – K1 in K2)

(1)  Na kmetijskih zemljiščih je dopustna dejavnost kmetijstva in lova.

(2)  Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe namenske rabe načrtujejo naslednji objekti in posegi:

a) čebelnjak, namenjen gojenju čebel, kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, tlorisne površine do vključno 40 m2. Čebelnjake kot nezahtevne objekte je dopustno postavljati:

  v medsebojni oddaljenosti najmanj 2,8 km,

  v oddaljenosti najmanj 20 m od sosednjih zemljišč in vsaj 50 m od javnih stavb, poti in igrišč,

  lokacijsko tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje,

  na podlagi pozitivnega mnenja čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red in da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo.

b) rastlinjaki, kot nezahtevni in enostavni objekti, razen na območju EUP UN1, kjer so dopustni le kot enostavni objekti;

c) drugi objekti in posegi:

  ureditve dostopov do objektov, skladnih s tem odlokom, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ali je prepoznan kot razpršena gradnja ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;

  agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

  rekonstrukcija obstoječih legalno zgrajenih objektov;

  gradnja kmetijskih objektov ob predhodno sprejetem OPPN v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;

  pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;

  opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);

  začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:

  oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,

  cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,

  začasna tribuna za gledalce na prostem,

  premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični  zajčnik ipd.) ki se jih po prenehanju rabe odstrani in s pogojem, da se po odstranitvi objektov vzpostavi prvotno stanje na zemljišču;

  gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:

  daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in

  lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;

  rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;

  majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave na zemljišču, določenem kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu razpršene gradnje oziroma v oddaljenosti največ 15 metrov od legalno zgrajenega stanovanjskega objekta razpršene gradnje. Oddaljenost se meri kot najmanjša razdalja skrajnih točk obeh objektov.

(3)  Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe namenske rabe načrtujejo še:

a) za potrebe kmetijskega gospodarstva:

  enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko gozdarski objekti v skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti;

  objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se v skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti in vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov, razen na območju EUP UN1, kjer so dopustni le kot enostavni objekti;

  staja kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;

  pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);

b) za potrebe investitorjev, ki imajo v lasti oziroma zakupu najmanj 1 ha zemljišč (ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine) ali najmanj 5.000 m2 zemljišč (ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade)se lahko, ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, gradijo staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Ur. L. RS, št. 18/13 in 26/13) nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov.

(4)  Ob načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh in cestah oziroma urediti prehodno nadomestne poljske poti.

(5)  Vse zemljiške operacije na območju celotne občine se urejajo in izvajajo skladno z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oz. se nanašajo na kmetijska zemljišča.

(6) Za potrebe legalno zgrajenih obstoječih objektov, ki ne izpolnjujejo pogojev pod točko a) in b) tretjega odstavka tega člena odloka, se lahko enostavne pomožno kmetijsko – gozdarske objekte, razen rastlinjake, umešča le v oddaljenosti od njih 20 m.

 

71. člen

 (namembnost in vrste posegov na gozdnih zemljiščih - G)

(1)  Območja namenske rabe gozdnih zemljišč se urejajo z določili zakona o gozdovih, z gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili tega odloka. Za vse posege v območju gozdov je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje.

(2)  Na območjih namenske rabe gozdnih zemljišč je dovoljeno:

  izvajanje gozdarsko - investicijskih del skladno z zakonom o gozdovih in gozdnogospodarskimi načrti;

  krčenje gozda v kmetijske namene, če je osnovna namenska raba zemljišča kmetijsko zemljišče oziroma krčitve do največ 0,5 ha, če je osnovna raba zemljišča gozd in če krčitev ne bo ogrozila evidentiranih funkcij gozda;

  sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja in širitve;

  urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve.

(3)  Na območjih gozdnih zemljišč je dovoljena izvedba le nekaterih enostavnih objektov iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, in sicer:

  ograje za pašo živine nižje od 1,5 m oziroma obore za živino v skladu s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije;

  ograje za zaščito mladja pred divjadjo ali varstva gozdov oziroma ograje, potrebne zaradi zaščite vodnih zajetij, naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanj;

  pomožni objekti v javni rabi: le spominsko obeležje in pomožni cestni objekti;

  mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica in rezervoar, če jih ni mogoče umestiti drugje;

  priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;

  pomožni kmetijsko - gozdarski objekti: gozdne prometnice, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, krmišče za potrebe lovstva, opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica ipd.);

  pomožni komunalni objekti; 

  kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne;

  vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje;

  pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(4)  Pri gradnji se mora ohranjati gozdni rob, v primeru poškodb pa ga je potrebno ustrezno sanirati oziroma ponovno vzpostaviti.

(5)  Za transport lesa naj se na problematičnih območjih (erozija, pomembni habitati oziroma rastišča, ipd.) se uporabijo začasne žičnice.

(6)  Ob načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh oziroma urediti prehodno ustrezne nadomestne poti.

(7)  Krčitve se smejo izvajati le v primeru spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru tras koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine krčitve niso dovoljene. Za vse predvidene krčitve gozdov, ki so namenjene povečavi kmetijskih zemljišč, je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo kmetijskih zemljišč.

(8)  Melioracije gozdnih zemljišč se naj na opredeljenih območjih izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanje naj praviloma upošteva vegetacijo, ki je primerna rastišču glede na naravno sestavo drevesnih vrst oziroma ugotovljeno gozdno združbo na tem rastišču. Še posebej to velja na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine.

(9)  V okviru gozdnih zemljišč so posebej opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, kjer je omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le tista dela, ki so opredeljena z gozdnogospodarskimi načrti.

 

72. člen

 (namembnost in vrste posegov na vodnih zemljiščih - VC)

(1)  Za vsak poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču oziroma ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda ter soglasje, ki ga z vidika pogojev za varnost plovbe izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

(2)  Na območjih vodnih zemljišč, ki so opredeljena v 44. členu tega odloka, se prostorske ureditve in dejavnosti načrtujejo ob upoštevanju naslednjih pogojev:

a)  Ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umeščajo izven območij voda z ustreznim odmikom, ki na priobalnem zemljišču ohranja nepozidanost in javno dostopnost.

b)  Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi.

c)  Ohranjajo se retencijske sposobnosti območij in se zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je možno le v javnem interesu ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov.

d)  Zagotavlja se dostop do vodnega dobra in dopušča se splošna raba vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

e)  Dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjšali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov niso dopustni.

f)  Odlaganje in pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno.

(3)  Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev in obnovitev obrežij ter vodnih objektov (jezovi, pragovi in drugi objekti). V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.

(4)  Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Dravinji in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Dravinje ter pritokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov kritičen nizek vodostaj in je zato ogroženo življenje v vodi. Pri morebitnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov. Izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.

(5)  Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor razen za izjeme:

  gradnjo objektov GJI;

  gradnjo objektov javnega dobra;

  ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda;

  ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave;

  gradnjo objektov potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču, za zagotovitev varnosti plovbe in za zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;

  gradnji objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;

  gradnji objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(6)  Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost oziroma ogroženost; se ne poslabšuje stanje voda; je omogočeno izvajanje javnih služb; se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda; to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(7)  Dopustne so obnove in prenovitve starih objektov, ki so vezani na vodo (žage, mlini, jezovne zgradbe). Objekti se lahko namenijo tudi novim rabam, če to zagotavlja njihov dolgoročni obstoj in ni v nasprotju z režimi varstva.

(8)  Z vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico. Pred vsakim posegom v vodno ali priobalno zemljišče je potrebno preveriti ali na območju posega obstaja že pridobljena pravica, ki bi ovirala izvedbo posega.

(9)  Na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda in 5 m od meje brega voda 2. reda, je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.

(10)  Prepovedano je posegati oziramo vznemirjati ribe na drstiščih rib in v varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) in drugi posegi v drstišča so prepovedani.

 

73. člen

 (namembnost in vrste posegov na drugih zemljiščih / pridobivalni prostori – LN)

(1)  Za območja vseh delujočih kamnolomov morajo biti opredeljeni načini ter trajanje pridobivanja mineralnih surovin z obveznostjo sprotne in rokom končne sanacije prostora, ki je bil degradiran zaradi delovanja kamnoloma.

(2)  Do sprejetja OPPN so na območjih predvidenih za sanacijo ali za pridobivanje rudnin dovoljena prehodna raziskovalna dela ter ukrepi, ki služijo varovanju in zaščiti pred negativnimi vplivi na okolje.

(3)  Na območjih LN, kjer ni bila izdana koncesija oziroma ustrezno dovoljenje za pridobivanje, je dovoljena le sanacija kopa, ki naj se prepusti naravni poti. V primeru, da bi se pristopilo k sanaciji kopa je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:

  prehodi bočnih brežin v okoliški teren naj bodo mehki in postopni, brez novo izdelanih ovir v prostoru, oziroma čim bolj prilagojeni reliefu sosednjega pobočja;

  za preprečitev erozije na pobočjih je potrebno urediti ustrezno odvodnjavanje;

  ohraniti se mora gozdna raba zemljišč.

(4) V času opuščanja izrabe kamnolomov ni možno pridobiti gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt ali postaviti enostavni objekt, če le-ta ni skladen oziroma dopusten v projektu opustitve izkoriščanja.

 

74. člen

 (namembnost in vrste posegov na obstoječih objektih razpršene gradnje izven stavbnih zemljišč)

(1)  Obstoječi objekti razpršene gradnje izven stavbnih zemljišč, so v grafičnih prikazih osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora prikazani z grafičnim znakom kot zemljišče pod objektom izven območij stavbnih zemljišč. Če zakonito zgrajen obstoječi objekt ni vrisan v grafičnih prikazih osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.

(2)  Za obstoječe zakonito zgrajene objekte se kot parcela namenjena gradnji upošteva gradbena parcela, če je bila določena z gradbenim dovoljenjem (gradbena parcela, funkcionalno zemljišče). Če gradbena parcela k objektu ni bila določena, se za parcelo namenjeno gradnji šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji objekt (stavbišče), pomnožen s faktorjem 1,5. Kot sestavni del parcele namenjene gradnji se upoštevajo tudi zemljišča, ki so kot stavbišče ali dvorišče vpisana v zemljiško knjigo.

(3)  Na zakonito zgrajenih obstoječih objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena stanovanjska namembnost, so dovoljeni posegi le v primeru, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v objektih. Dodajanje novih bivalnih enot ni dovoljeno.

(4)  Ob zakonito zgrajenih obstoječih objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena stanovanjska namembnost, so v okviru parcele namenjene gradnji dovoljeni tudi nezahtevni in enostavni objekti iz 70. člena tega odloka, objekti za lastne potrebe le kot enostavni in nezahtevni objekti, ograje kot enostavni objekt, oporni zidovi in drugi gradbeni posegi, ki jih pogojuje izvedba dopustnih gradenj in posegov iz petega odstavka tega člena.

(5)  Na zakonito zgrajenih obstoječih objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena stanovanjska namembnost, so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov:

  gradnja novega objekta kot dozidava k obstoječemu objektu, pri čemer ne sme biti presežen faktor izrabe parcele 0,4, ki velja za obstoječi in prizidani del skupaj;

  gradnja novega objekta kot nadzidava obstoječega objekta, pri čemer ne sme biti presežena višina objekta, ki je določena za stanovanjske objekte v PIP za velikost in oblikovanje;

  rekonstrukcija objekta;

  odstranitev objekta;

  vzdrževanje objekta.;

  nadomestna gradnja objekta kot gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega  objekta tako, da ta glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa od obstoječega objekta.

(6)  Na zakonito zgrajenih obstoječih objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena namembnost nestanovanjska stavba kmetijske narave so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov:

  gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta; nov objekt ima lahko po velikosti lahko do 20% večji tloris od obstoječega objekta, po namembnosti pa mora biti nestanovanjska stavba kmetijske narave;

  gradnja novega objekta kot dozidava k obstoječemu objektu, pri čemer lahko tlorisna velikost prizidanega dela doseže do 30% tlorisne velikosti obstoječega dela objekta;

  gradnja novega objekta kot nadzidava obstoječega objekta, pri čemer ne sme biti presežena višina objekta, ki je določena za nestanovanjske stavbe kmetijske narave v podrobnih PIP za EUP v kateri se nahaja obstoječ objekt iz katastra;

  rekonstrukcija objekta;

  odstranitev objekta;

  vzdrževanje objekta.

(7)  Na zakonito zgrajenih obstoječih objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena druga nestanovanjska namembnost so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov:

  rekonstrukcija objekta;

  odstranitev objekta;

  vzdrževanje objekta.;

  prizidave;

  nadomestne gradnje kot so določene v petem odstavku tega člena.

(8) Ob zakonito zgrajenih obstoječih objektih iz šestega in sedmega odstavka tega člena so v okviru parcele namenjene gradnji dovoljeni objekti za lastne potrebe le kot enostavni in nezahtevni objekti, ograje, oporni zidovi in drugi gradbeni posegi, ki jih pogojuje izvedba dopustnih gradenj in posegov navedenih v teh odstavkih.

 

3.1.5  Lega objektov

 

3.1.5.1  Lega objektov na parceli namenjeni gradnji

 

75. člen

 (pogoji glede lege objektov na parceli namenjeni gradnji)

(1)  Odmiki novih objektov, to so novogradnje objektov, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, se določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida objekta s pogojem, da napušč pri morebitno predvideni izvedbi strehe ne presega 80 cm. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in naprav ter, da so upoštevani varstveni pogoji.

(2)  Novogradnja mora biti oddaljena najmanj 4 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele. Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje meje, vendar ne manj kot 1,5 m. V tem primeru je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele za odmik. Objekti, ki nimajo kriterija višine (npr. GJI) in zunanje ureditve objektov (npr. robniki internega dovoza do objekta, zunanjih utrjenih manipulativnih površin, parkirnih površin, zunanjih utrjenih pohodnih površin, ipd.) morajo biti oddaljeni najmanj 1 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele. Odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik ali upravljavec sosednje parcele.

(3)  Odmik novega objekta ali naprave od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dovoljeni v primerih, ko so zagotovljeni požarnovarstveni ter sanitarni pogoji in če s takim odmikom soglaša lastnik sosednjega objekta. V primeru načrtovanega objekta višjega od 10 m je odmik med objekti enaki višini od terena do kapi višjega objekta, razen ko je še nezgrajen objekt predviden južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta in mora biti odmik enak 1,5 višine kapi predvidenega objekta.

(4)  Če gradbene linije v grafičnih prikazih OPN niso določene, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena s potekom cest in komunalnih vodov oziroma z naslednjimi odmiki:

  vsaj 6 m od roba cestišča lokalne ceste;

  vsaj 4 m od roba javne poti;

 

3.1.5.2  Odmiki objektov

 

76. člen

 (splošni pogoji glede odmikov objektov od tras GJI)

(1)  Odmiki novih objektov od tras javne gospodarske infrastrukture morajo biti v skladu s predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezno vrsto infrastrukture. Pogoje za odmike novih objektov in drugih posegov v prostor gospodarske javne infrastrukture in varovanih koridorjih GJI določijo upravljavci v okviru projektnih pogojev in mnenj k posegu.

(2)  Lokalne vodovode in cevovode za odpadno vodo je dovoljeno graditi do parcelne meje.

 

77. člen

 (pogoji glede odmikov objektov od tras prometne infrastrukture)

(1)  Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša pri regionalnih cestah 15 m, pri državnih kolesarskih poteh 5 m. V varovalnih pasovih državnih cest je raba prostora omejena ob upoštevanju pogojev:

a)  Vsak poseg v varovalni pas državne ceste je pogojen s prehodno pridobitvijo soglasja upravljavca ceste.

b)  Posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene bodoče širitve zaradi razvoja prometa ter varovanje njenega videza.

c)  V varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto oziroma dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč (obremenitve s hrupom zaradi prometa).

(2)  Odmiki od nekategoriziranih cest in gozdnih prometnic praviloma ne smejo biti manjši od 4 m. V naseljih, kjer se je potrebno prilagajati obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko manjši, za kar pa je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.

 

78. člen

 (pogoji glede odmikov objektov od tras energetske infrastrukture)

(1) Varovalni pas elektroenergetskega omrežja za 110kV napetostni nivo znaša 30 m, 15 m levo in 15 m desno od osi daljnovoda. Varovalni pas za daljnovode 20 kV in pripadajoče transformatorske postaje znaša 20 m, 10 levo in 10 desno od osi daljnovoda, oziroma pripadajoče transformatorske postaje. Vsi posegi v varovalni pas so možni le ob izdanih pogojih in soglasju ELES-a, za vsak poseg v elektroenergetski koridor je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj varovalnega pasu: območje brez stanovanjskih stavb, brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih, ipd. objektov, namenjena je le industrijski, transportni, skladiščni ali drugi podobni dejavnosti. Za vse objekte skladno s prilogo tabela 1 in 2 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij označene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov.

(2)  Varovalni pasovi za prenosni sistem zemeljskega plina znašajo za prenosni plinovod 130m, 65 m levo in 65 m desno od osi; za MRP (merilno regulacijske postaje) 65 m od ograje; za kompresorsko postajo 100 m od ograje. Vsi posegi v varovalni pas so možni le ob izdanih pogojih in soglasju, oziroma mnenju upravljavca prenosnega plinovoda.

(3)  Za določitev varnostnih odmikov objektov, naprav in napeljav in drugih ureditev od prenosnega omrežja zemeljskega plina je potrebno upoštevati zakonske in podzakonske akte (Energetski zakon, Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem zemeljskega plina, Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrievanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov), ki natančneje opredeljujejo postopke in dovoljene posege v varovalnem (2x65m) oziroma varnostnem pasu (2x5m) prenosnega plinovodnega omrežja.

 

79. člen

 (pogoji glede odmikov objektov od robov območij, ki po rabi niso stavbna zemljišča )

(1)  Ob načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj in posegov v prostor je potrebno zagotoviti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh in cestah oziroma urediti predhodno nadomestne poljske poti.

(2)  Novi objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj za eno sestojno višino odraslega gozdnega drevja. Višino odraslega gozdnega drevja na lokaciji določi Zavod za gozdove Slovenije v okviru izdaje projektnih pogojev k posegu. V primeru, da predpisanega odmika od gozdnega roba ni mogoče zagotoviti mora investitor skleniti z lastnikom mejne gozdne površine pisni dogovor o ukrepanju in odgovornostih v primeru ogrožanja novega objekta. Krčitev mejne gozdne površine zaradi izgradnje novega objekta načeloma ni dovoljena, če se s krčitvijo zagotavlja doseganje zahtevanega odmika.

(3)  Pri načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj in posegov v prostor je potrebno upoštevati odmike od vodotokov, ki so določeni od vrha neurejene brežine struge:

  vodotoka 1. reda v naselju vsaj 15 m, zunaj naselja pa vsaj 40 m;

  pri vseh ostalih vodotokih vsaj 5 m, v konkavah pa vsaj 10 m.

V pasovih ob vodotokih, ki jih določajo navedeni odmiki, niso dovoljene gradnje in posegi v prostor ter postavljanje začasnih objektov ali deponiranje materiala. Navedeni pasovi morajo biti stalno prehodni za vzdrževanje vodotoka.

 

3.1.6  Velikost in oblikovanje objektov in posegov v prostor

 

80. člen

 (kriteriji za velikost in oblikovanje)

Kriteriji za velikost in oblikovanje objektov izhajajo tudi iz pomena nekaterih v nadaljevanju uporabljenih izrazov in kratic, ki so obrazloženi v 4. členu odloka.

 

81. člen

 (splošni pogoji za velikost in oblikovanje)

Novogradnje, dozidave in nadzidave vseh vrst objektov se morajo prilagajati okoliškim objektom po naslednjih elementih, kadar so le-ti v prostoru ugotovljeni kot značilnost:

  gradbenih linijah in gradbenih mejah;

  zasnovi izrabe zemljišč;

  višini;

  obliki streh;

  videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za strehe.

Okoliške objekte iz predhodnega stavka predstavljajo le objekti, ki so oddaljeni največ 50 m od parcelne meje načrtovane novogradnje, elemente, ki predstavljajo značilnost v prostoru pa mora imeti pretežni del le-teh.

 

82. člen

 (pogoji za izkoriščenost parcel namenjenih gradnji glede na PNRP)

Pri načrtovanju objektov in posegov v prostor je za določanje velikosti objektov in prostorskih ureditev na parceli namenjeni gradnji potrebno upoštevati faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin, ter faktor zelenih površin v dopustnem razponu in kompatibilno kot so za območja PNRP različno določeni v 69. členu za posamezno vrsto objektov, v podrobnejših PIP za posamezno EUP in v usmeritvah za izdelavo OPPN.

 

83. člen

 (pogoji za enostanovanjske stavbe)

(1)  Za velikost in oblikovanje novih samostojnih enostanovanjskih stavb, ki so namenjeni stalnemu bivanju, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

  Tloris: podolgovat (razmerje stranic najmanj 1:1,2); na strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta, ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah.

  Višinski gabarit: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma prilagojeno višinskim gabaritom na sosednjih objektih z enako namembnostjo; pri podkletenih objektih je klet lahko vkopana v celoti (okna opremljena s svetlobniki za zagotovitev prezračevanja in delne osvetlitve) ali le delno vkopana (okna nad terenom); na strmejših legah je običajno ena daljša stranica kleti v celoti vkopana v strmino.

  Fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih.

  Streha: priporočena simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30O do 45O oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; dovoljena je izvedba zaključkov streh s čopi in izvedba frčad tam, kjer je to značilnost na strehah obstoječih sosednjih objektov; strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enako kot nad osnovnim delom objekta, pri tem pa niso dovoljene stožčaste oblike streh; strešna kritina je v nižinskih legah opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru drugega materiala), z barvo in materialom se mora prilagajati sosednjim obstoječim objektom, v višinskih legah pa temno rjave, rdeče do temno sive barve pri tem pa ni dovoljena salonitna kritina v svetlo sivi barvi.

(2)  Za velikost in oblikovanje dozidav k samostojnim enostanovanjskim objektom, ki so namenjeni stalnemu bivanju, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

  prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstoječo hišo, lahko tudi kot zaključena stanovanjska enota s svojim vhodom;

  tlorisna velikost dozidanega dela objekta se določi ob upoštevanju razmerja med pozidano in nepozidano površino parcele namenjene gradnji tako, skupni tloris obstoječega in zazidanega dela objekta ne presega 40% površine parcele namenjene gradnji, istočasno pa mora biti s tlorisnim gabaritom prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost;

  višinski gabarit je lahko le enak osnovnemu objektu ali nižji;

  streha: naklon in kritina usklajena s streho osnovnega objekta.

(3)  Za velikost in oblikovanje nadzidav samostojnih enostanovanjskih objektov, ki so namenjeni stalnemu bivanju, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

  nadzidava je mogoča, če novi gabarit ne bo presegal višin sosednjih najvišjih stanovanjskih objektov;

  v oblikovanju se mora podrejati obstoječi zazidavi.

 

83.a člen

(pogoji glede oblikovanja večstanovanjskih stavb in strnjene gradnje)

(1)  Za oblikovanje večstanovanjskih objektov veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za samostojne enostanovanjske objekte s tem, da se upoštevajo posebni pogoji glede višinskega gabarita, ki obsega praviloma klet, pritličje, dve do štiri etaže in izkoriščeno podstrešje oziroma naj bo višinski gabarit prilagojen višinskim gabaritom na sosednjih objektih z enako namembnostjo.

(2)  Za velikost in oblikovanje stanovanjskih objektov, ki se gradijo kot strnjena gradnja, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

  zazidalna zasnova: strnjena gradnja objektov je lahko zasnovana horizontalno (vrstne hiše) na ravnih terenih ali vertikalno (terasne hiše) na strmih terenih, pri čemer se hiša smatra kot en objekt oziroma stanovanjska enota. Strnjena gradnja ne sme presegati števila štirih hiš, oziroma skupne horizontalne dolžine vrstnih hiš do 30 m ali vertikalnega gabarita terasnih hiš do 15 m;

  višinski gabarit: pri vrstnih hišah praviloma klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje; pri terasnih hišah: stanovanjske enote zasedajo eno etažo;

  projektna dokumentacija: strnjena gradnja objektov se po tem odloku šteje kot gradnja enega objekta, zato je potrebno projektno dokumentacijo izdelati za vse stanovanjske enote hkrati, prav tako je potrebno zgraditi vse stanovanjske enote hkrati. Za strnjeno gradnjo veljajo tudi možnosti in pogoji iz prejšnjega člena tega odloka.

 

84. člen

(enostanovanjske stavbe na območjih PNRP z oznako SP)

Za velikost in oblikovanje novih enostanovanjskih stavb ter njihovih dozidav in nadzidav na območjih, kjer je določena PNRP z oznako SP (površine počitniških hiš), se upoštevajo določila iz prejšnjega člena s pogojem, da je lahko zazidana površina objekta največ 60 m2.

 

85. člen

 (pogoji za nestanovanjske stavbe kmetijske narave)

(1)  Gospodarski objekti za potrebe kmetijstva so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem. Lahko so grajeni objekti ali so proizvodi, dani kot celota na trg.

(2)  Gospodarski objekti (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope, in podobno) grajeni kot osnovni objekti so praviloma podolgovatega tlorisa, skupna dolžina objekta ne presega 30 m. Izjemoma lahko skupna dolžina objekta presega 30 m v kolikor se izkaže, da je večja skupna dolžina objekta potrebna zaradi zagotavljanja tehnoloških potreb kmetovanja. V tem primeru je maksimalno dovoljena dolžina objekta 50 m. Objekti so lahko enoetažni z možnostjo izvedbe izkoriščenega podstrešja, pri čemer višina slemena ne sme presegati 12 m od najnižje točke na terenu oziroma mersko ne sme presegati širine objekta. Objekti so lahko tudi podkleteni v kolikor to pogojuje teren. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° ter kritino v temnordeči, opečni barvi (v nižinskih legah) ali v temno rjavi, rdeči do temno sivi barvi (v višinskih legah). Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena izvedba nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi prilagojeni podobnim bližnjim obstoječim objektom. Izjema so rastlinjaki oz. stavbe za rastlinsko pridelavo, ki so le pritlične in lahko odstopajo od predhodno navedenih velikosti, oblike tlorisa in strehe, kritine idr. ter kmetijsko gozdarski objekti, ki se gradijo kot enostavni ali nezahtevni. Zanje ni obvezno oblikovanje strehe kot dvokapnice.

(3)  Za velikost in oblikovanje zidanic ali vinskih kleti veljajo naslednji pogoji:

  Tloris: praviloma podolgovata tlorisna zasnova z zazidano površino največ 42 m2; za investitorje, ki jim velikost intenzivnega nasada presega 20 arov, se velikost objekta določi po potrebi glede na pridelavo, vendar maksimalne velikosti do 80 m2; daljša stranica je praviloma vzporedna s terenskimi plastnicami.

  Višinski gabarit: klet in izkoriščeno podstrešje.

  Fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih.

  Streha: praviloma simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30o do 45o oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; strešna kritina mora biti v temnordeči, opečni barvi.

(4)  Gnojne jame in gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.

(5)  Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti za potrebe kmetovanja (shrambe orodja in podobno) so praviloma v leseni izvedbi, pritlični s kapno lego do višine največ 4 m, naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, kritina praviloma temnordeče, opečne barve (v nižinskih legah) ali temno rjave, rdeče do temno sive barve (v višinskih legah).

(6)  Čebelnjaki so leseni, pritlični, enoetažni, s kapno lego do višine največ 2,6 m, naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, enako velja za kritino, ki mora biti praviloma temnordeče, opečne barve (v nižinskih legah) ali temno rjave, rdeče do temno sive barve (v višinskih legah). V objektu so lahko površine panjev, čebelarska delavnica in priročna skladišča. Objekt ne sme biti podkleten.

(7)  Za oblikovanje kozolcev je potrebno upoštevati naslednje kulturnovarstvene usmeritve: Tloris najznačilnejšega dvojnega kozolca (toplarja) mora biti podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (npr. Kozolec na 3 okna). Širina toplarja mora biti od 8 do 9 m. Višina kapne lege mora biti največ 5 m, naklon dvokapne strehe pa 40° do 45° . Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne late.

(8)  Na kmetijskih zemljiščih se lahko načrtujejo brez spremembe namenske rabe objekti in posegi iz 70. člena tega odloka.

 

86. člen

 (pogoji za druge nestanovanjske stavbe, objekte prometne infrastrukture, industrijske gradbene komplekse in druge gradbene inženirske komplekse)

Pri oblikovanju drugih nestanovanjskih stavb, objektov prometne infrastrukture, industrijskih gradbenih kompleksov in drugih gradbenih inženirskih kompleksov je potrebno upoštevati splošne pogoje za velikost in oblikovanje iz 81. člena tega odloka, kadar to ni mogoče zaradi zahtev, ki izhajajo iz funkcij objekta, pa naj se upoštevajo načela za določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij, na osnovi bodoče funkcije objekta. V primeru velikih gradbenih mas je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase ali ustrezno členiti fasadne elemente.

 

87. člen

 (oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoč promet)

(1)  Pri novo gradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta, pri čemer je potrebno upoštevati namembnost objekta in PIP, ki veljajo za območje PNRP v kateri se nahaja parcela namenjena gradnji. Parkirne površine je potrebno zagotoviti tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce. Parkirne površine so lahko oddaljene v radiu največ 200 m od objekta.

(2)  Površine za mirujoč promet je treba zagotoviti v okviru parcele namenjene gradnji. Če na parceli namenjeni gradnji ni tehničnih ali prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest (PM), je mogoče manjkajoče PM zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 m in če je omogočena njihova trajna uporaba, kar je potrebno dokazati z vpisom ustrezne pravice v zemljiški knjigi. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(3)  Ustrezno število parkirnih mest za posamezne objekte in prostorske ureditve je potrebno določiti v projektni dokumentaciji za objekt ali prostorske ureditve skladno s predpisi oziroma normativi, ki urejajo to področje. Ne glede na to, se za navedene vrste dejavnosti v objektih s tem odlokom zahteva zagotovitev naslednjega števila PM:

  stanovanjski objekt: 2 PM na stanovanje;

  več stanovanjski objekt: 1,5 PM na stanovanje, od tega polovico v kletnih etažah, razen za neprofitna stanovanja;

  neprofitna stanovanja: 1,2 PM na stanovanje;

  strnjena gradnja: 2 PM na stanovanje;

  poslovni prostori / pisarne: 1 PM na 30 m2 neto površine;

  poslovni prostori z obiskom strank: 1 PM na 20m2 meto površine;

  gostinski lokal: 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na tekoči meter točilnega pulta vendar najmanj 5 PM;

  trgovski lokal: 1 PM na 40 m2 koristne prodajne površine vendar najmanj 2 PM od tega polovico v kletnih etažah;

  delavnice za servis motornih vozil: 6 PM na 1 popravljalno mesto;

  avto pralnice: 10 PM na eno pralno mesto;

  za ostale dejavnosti se število PM določi v skladu s predpisi.

Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti zahtevano število PM za invalide.

 

88. člen

 (ureditev okolice objektov)

(1)  Ograja naj bo praviloma iz avtohtonega materiala, oblikovana ob upoštevanju pogojev iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.

(2)  Višinske razlike terena morajo biti praviloma premoščene s travnatimi brežinami. Gradnja opornega zidu višjega od 1 m je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je treba izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. V primeru postavitve opornih zidov morajo biti le-ti obdelani z naravnimi materiali in intenzivno ozelenjeni z avtohtono vegetacijo.

(3)  Dostopne poti in zunanje površine je potrebno oblikovati tako, da se čim bolj prilagajajo terenu. Okolica objekta oziroma zelene površine na parceli se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo.

 

89. člen

(objekti za oglaševanje)

(1) Objekti za oglaševanje, ki so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno, so: samostoječe table oziroma stenske table, svetlobne vitrine, plakatni stebri, svetlobni prikazovalniki in drugi, kot npr. obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparenti, platna na slepih fasadah stavb ali na gradbenih odrih, slikovno in pisno obdelane stene stavb ipd..

(2) Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati le na stavbnih zemljiščih.

(3) Objekte in naprave za oglaševanje se na javnih površinah postavljajo v skladu z določili akta, ki za območje občine ureja merila za določitev lokacij ter druge pogoje za oglaševanje. Na zasebnih površinah je za lastne potrebe oglaševanja proizvodov in storitev iz registrirane dejavnosti v skladu s predpisi dovoljeno nameščanje objektov za oglaševanje na poslovnih stavbah in prostorih ter na gradbenih parcelah. 

(4) Izjemoma so dovoljene začasne postavitve objektov za oglaševanje v času prireditev.

(5) Na območjih in objektih z različnimi varstvenimi režimi ter v varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je označevanje in oglaševanje dopustno skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju s pristojnimi nosilci urejanja prostora. 

(6) Plakatne stebre kot urbano opremo  je dopustno postavljati na javnih površinah. 

(7) Objekti za oglaševanje so dopustni na ograjah gradbišč v času gradnje objektov, za katere je izdano gradbeno dovoljenje.

 

3.1.7  Pogoji in merila za parcelacijo

 

90. člen

(pogoji in merila za parcelacijo)

(1)  Pri določanju velikosti in oblike parcel namenjenih gradnji je treba upoštevati:

  namembnost, velikost in zmogljivost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovoz in dostop, parkirna mesta, utrjene zunanje bivalne površine, zelene površine, pri čemer se površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča se ne štejejo v zelene površine);

  dopustno izrabo in PIP, ki veljajo za območje namenske rabe v katerem se nahaja parcela namenjena gradnji;

  krajevno značilno parcelacijo, če je to opredeljeno s posebnimi pogoji tega odloka;

  zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjih objektov, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti.

(2)  V primeru, da velikost razpoložljivega zemljišča ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta oziroma ni omogočeno oblikovanje parcele namenjene gradnji ob upoštevanju vseh navedenih pogojev, gradnja objekta ni dovoljena.

(3)  Na stavbnih zemljiščih je delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel namenjenih gradnji možna, kadar se s parcelacijo lahko oblikuje več parcel namenjenih gradnji. Pri taki delitvi zemljiških parcel je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

  vse pogoje iz prvega odstavka tega člena;

  v okvirnih območjih naselij, kjer je PNRP opredeljena kot SS ali CU je najmanjša velikost novo oblikovane gradbene parcele namenjene gradnji gradnje enodružinskih stanovanjskih hiš najmanj 400 m2 do največ 900 m2 ;

  v območjih, kjer je PNRP določena kot SK ali A velikost novo oblikovane parcele namenjene gradnji enodružinskih stanovanjskih hiš ne sme presegati 1000 m2 ;

  na strmejših in reliefno zahtevnejših legah ter ob območjih gozdnih zemljišč, kjer je težje izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko velikost parcele za stanovanjski objekt tudi do enkrat večja;

  za namene stanovanjske gradnje večstanovanjskih objektov in strnjene gradnje se velikost gradbene parcele določi glede na predvideno število stanovanjskih enot ter ob upoštevanju vseh drugih določil tega odloka;

  za druge objekte se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje namembnost objekta.

(4)  V tretjem odstavku tega člena navedena določila o najmanjših velikostih parcel namenjenih gradnji ne veljajo za že obstoječe manjše parcele. Na njih so dopustne nadomestne gradnje, rekonstrukcije in nadzidave obstoječih objektov ter spremembe namembnosti, prizidave v horizontalni smeri pa le v okviru PIP kot so določeni za gradnjo novega objekta. Ne glede na določila tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje infrastrukture in samo za oblikovanje novih gradbenih parcel.

(5) Ne glede na predhodna določila so večje gradbene parcele dopustne, v kolikor preostanek zemljiške parcele ne zadošča za oblikovanje nove gradbene parcele.«.

 

3.1.8  Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 

91. člen

(splošni pogoji priključevanja na GJI)

(1)  Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma na novo zgrajeno omrežje in naprave gospodarske javne infrastrukture v skladu s pogoji upravljavcev. Investitor je dolžan poskrbeti za opremljanje stavbnega zemljišča z GJI pred začetkom gradnje objekta.

(2)  Območja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno GJI, ki obsega cestno prometno omrežje, kanalizacijsko omrežje s čiščenjem, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov.

(3)  Opremljanje z GJI mora biti izvedeno na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.).

 

92. člen

(promet)

(1)  Novo gradnja objektov, posegi na obstoječih objektih in drugi posegi in ureditve niso možni, če ni zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na katerem je predviden poseg. Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje praviloma s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s pozitivnim mnenjem pristojne organizacije za upravljanje cest.

(2)  Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet, da je zagotovljena prometna varnost in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti. Na javno cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupno.

(3)  Slepo zaključene priključne ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil. Vsaka parcela namenjena gradnji mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila. V primeru ureditve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor za to zagotovljeno služnost.

(4)  Za vse nove cestne povezave in obvoznice, katerih trase bodo potekale skozi ali ob območjih stanovanj (SS, SK, SB) in centralnih dejavnosti (CU, CD) je potrebno pridobiti strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje hrupa v okolju, pri čemer je potrebno smiselno upoštevati določila veljavnega predpisa o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju.

(5)  Na cestah: RIII – odsek 701, Zreče – Loška gora pri Zrečah, Križevec – Stranice, Zreče – Slovenske Konjice, Zreče - Gračič so evidentirani odseki preko katerih potekajo selitve dvoživk v času razmnoževanja, zato je potrebno v primeru rekonstrukcije teh cest oziroma pri njihovem vzdrževanju načrtovati ustrezne rešitve in varstvene ukrepe za neoviran prehod dvoživk na njihovi ustaljenih selitvenih poteh.

 

93. člen

(oskrba s pitno vodo)

Na območju občine Zreče morajo biti vsi objekti priključeni na javni vodovod pod pogoji, ki jih izda upravljavec javnega vodovodnega sistema. Objekti na področjih, kjer dejanska priključitev ni možna ali smiselna, je potrebno vodooskrbo urediti na drugačen ustrezen način. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati veljavni občinski odlok, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

 

94. člen

 (oskrba s požarno vodo)

(1)  V skladu s predpisi je potrebno graditi in obnavljati ustrezno hidrantno omrežje za požarno zaščito naselij. Vodovodno omrežje mora biti dimenzionirano tako, da bo nudilo zadostno količino vode za požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov in zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja.

(2)  Na območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki dopuščajo odvzem požarne vode, ob pogojih, ki jih določita skrbnik vodotoka in pristojna občinska služba.

 

95. člen

(zbiranje in odvajanje ter čiščenje odpadnih vod)

(1)  Na območju občine Zreče morajo biti vsi objekti priključeni na javni kanalizacijski sistem pod pogoji, ki jih izda upravljavec javnega kanalizacijskega sistema. Objekti na področjih, kjer ni dejanske možnosti za priključitev na javni kanalizacijski sistem, več kot 200 m od točke priključitve je potrebno urediti malo čistilno napravo. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati veljavni občinski odlok, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode.

(2)  Pri načrtovanju in gradnji malih čistilnih naprav je potrebno upoštevati določila veljavnega predpisa o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. Komunalno odpadno vodo iz male komunalne čistilne naprave je dovoljeno odvajati posredno v podzemno vodo, razen na območju, ki je najožje vodovarstveno območje po predpisih, ki urejajo vode ali ožje ali širše vodovarstveno območje, če tako odvajanje komunalne odpadne vode prepoveduje predpis, ki ureja na teh območjih vodovarstveni režim. Pri načrtovanju komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko – hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka.

(3)  Skladno z veljavnim predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo se:

a)  odpadne vode razvrščajo kot:

  padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen če gre za površine iz tretje vrstice spodnje alineje;

  industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi:

  odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti;

  mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki nastaja na območju iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode;

  odpadna voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah;

  hladilna odpadna voda.

b)  razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode je odvajanje padavinske odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov s prelivanjem čez njihove mejne robove ali preko posamičnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske odpadne vode s teh površin.

(4)  Komunalno odpadno vodo ali industrijsko odpadno vodo ali mešanico obeh je prepovedano odvajati v greznico ali jo v njej obdelovati. Komunalno odpadno vodo je dovoljeno zbirati v nepretočni greznici le izjemoma in to le na območjih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali zaradi posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave, kot so posebne geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe. Gradnja nepretočne greznice se dovoli le, če iz strokovnega mnenja pooblaščenca za izvajanje obratovalnega odpadnih vod izhaja, da čiščenje odpadnih vod v mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo. Obvladovanje greznic mora biti usklajeno z določili veljavne Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

(5)  Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati v podzemne vode, če gre za:

a)  neposredno odvajanje ali

b)  posredno odvajanje na:

  najožjih vodovarstvenih območjih,

  ožjih ali širših vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih, ali

  prispevnih območjih naravnih jezer, razen presihajočih jezer.

(6)  Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati v celinske površinske vode, ki:

  v skladu z uredbo iz odstavka (4) tega člena niso vodotoki,

  so kopalne vode,

  so referenčni odseki vodotokov,

  so vodotoki na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih,

  so vodotoki na prispevnih območjih naravnih jezer, razen presihajočih jezer, ali

  so vodotoki, katerih srednji mali pretok je manjši od dvakratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz naprave.

(7)  Padavinsko odpadno vodo, razen padavinske odpadne vode s streh objektov, je prepovedano odvajati čez posamične iztoke:

  neposredno v podzemne vode,

  posredno v podzemne vode na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih,

  neposredno v stoječe celinske površinske vode,

  neposredno v tekoče celinske površinske vode, ki so kopalne vode ali vodotoki na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih.

(8)  Tehnološke odpadne vode morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje. Industrija, obrtne in druge dejavnosti pri katerih v skladu z določili s področja odpadnih voda nastajajo industrijske odpadne vode, morajo na svojem zemljišču in na svoje stroške zagotoviti tolikšno čiščenje industrijskih odpadnih vod, da bodo te ustrezale zahtevam za izpust v javno kanalizacijo ali vodotok kot to predpisuje zakonodaja s področja odpadnih voda.

(9)  Ravnanje s padavinskimi odpadnimi vodami mora biti uskladiti z določili veljavnega predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (omejitve v zvezi s ponikanjem, zahteve v zvezi s čiščenjem). Odvajanje padavinskih voda se uredi na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.

(10)  Ravnanje s padavinskimi odpadnimi vodami iz javnih cest mora biti usklajeno z določili veljavnega predpisa o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(11)  Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po določilih veljavnega predpisa o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

 

96. člen

(oskrba z energijo, vključno z usmeritvami iz LEK in omrežje elektronskih komunikacij)

(1)  Priključitev novih objektov na električno omrežje je dovoljena le v skladu s pogoji upravljavca.

(2)  Pri izgradnji večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov za katere se predvideva večja priključna moč je potrebno pri pristojnem upravljavcu naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo. Prav tako morajo načrtovalci OPPN pridobiti natančne podatke o poteku elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih elektroenergetskih objektov ter jih vrisati v grafične priloge obdelave. Vsi investitorji morajo za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.

(3)  Izgradnjo priključkov na plinovodno omrežje lahko izvaja le sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina ali od njega pooblaščene institucije. Plinomeri se postavijo na mesto in na način, ki ga določi predstavnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Mesto postavitve plinomerov mora biti lahko dostopno za odčitavanje in nadzor. Plinovodno omrežje, plinske priključke in plinske inštalacije v posameznih novih objektih je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina je pred gradnjo treba pisno obvestiti za zakoličbo plinovodnega omrežja, prav tako je k prostorskim aktom potrebno pridobiti mnenje. Pri posegih na plinovodno cevjo je potreben stalen nadzor s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

(4) Elektronsko komunikacijsko omrežje, razen objektov in naprav brezžičnih sistemov se izvede podzemno, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij se dovoli tudi gradnja nadzemnih vodov. Pri načrtovanju komunikacijskih objektov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij (bazne postaje in dostopovne točke) je treba upoštevati predpise s področja graditve elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

  bazne postaje s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustno graditi na območjih s podrobnejšo namensko rabo I, P, E, B in O. Na območjih K1, K2 in G jih je dopustno graditi tako, da čim manj ovirajo dejavnosti povezane z rabo teh zemljišč in da ne degradirajo podobo kulturne krajine;

  baznih postaj s samostojnimi antenami ali antenskimi drogovi na prej zgrajenih stavbah ali gradbenih inženirskih objektih ni dopustno nameščati, če gre za stavbe namenjene zdravstvu, varstvu, izobraževanju in bivanju ter na otročka igrišča in pokopališča,  razen pod pogojem, da s term izrecno soglaša lastnik oziroma upravnik;

  bazne postaje se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;

  baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi ni dovoljeno graditi v neposredni bližini  prostorskih dominant;

  kadar je na območju, ki se ureja ali na objektu, ki je predviden za rušenje zakonito  nameščena bazna postaja, je za čas gradnje dopustno postaviti začasno bazno postajo. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani, novo pa je ne glede na ostale določbe tega prostorskega akta dopustno postaviti na nov objekt ali na območje, ki je urejeno na novo;

  bazne postaje je na varovalnih območjih. kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture dopustno postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega soglasodajalca;

  na celotnem območju občine je v vseh namenskih rabah prostora dopustno vzpostavljati dostopovne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka klasifikacije vrst objektov CC-SI 22 na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.

 

97. člen

(odpadki)

(1)  Poslovni objekti, industrija, ustanove so dolžni na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzionirane ekološke otoke za zbiranje in odvoz odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev ekološkega otoka mora zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka za odpadke in omogočiti ločeno zbiranje odpadkov ter ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Ekološki otok mora imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozilu.

(2)  Investitorji stanovanjskih objektov do dolžni na svojem zemljišču v neposredni bližini prometnice zagotoviti prostor minimalne površine 2 x 1 m za namestitev posod za ločeno zbranih in preostanek mešanih komunalnih odpadkov. V stanovanjskih soseskah je potrebno zagotoviti zbiralnice za zbiranje ločenih frakcij odpadkov.

 

3.1.9  Varstvo kulturne dediščine

 

98. člen

 (splošni pogoji)

(1)  V nadaljevanju so zapisani splošni varstveni pogoji, usmeritve in priporočila, ki veljajo za enote kulturne dediščine v vseh EUP. Navedba enot kulturne dediščine, ki ležijo znotraj posamezne EUP, z morebitnimi posebnostmi glede pogojev, usmeritev in priporočil, je navedena za vsako EUP posebej v naslednjih členih:

  za EUP UN1 v 137. členu tega odloka;

  za EUP VP3, VP4 in VP11 v 155. členu tega odloka;

  za EUP AP5 in AP6 v 165. členu tega odloka;

  za EUP OP7, OP8 in OP9 v 176. členu tega odloka;

(2)  Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Soglasje oziroma pogoje pristojnega organa je potrebno pridobiti tudi za arheološke raziskave, odstranitve arheološke ostaline in za raziskave in odstranitev dediščine.

(3)  Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4)  Na območju varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine je dopustno le vzdrževanje objektov, rekonstrukcije zgradb, pri čemer se prostornina ne sme povečati oziroma se lahko poveča do 10%, če sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem soglaša pristojna služba.

(5)  Gradnja novih objektov, dozidave, nadzidave obstoječih objektov varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine je dopustna le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali ni možno zagotoviti druge rešitve, pri čemer je poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje in s tem soglaša pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine.

(6)  Odstranitve objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, so dopustne pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. V ta namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(7)  Na območju varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:

  drvarnica; podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapna straha z naklonom 40 do 45 stopinj, v strukturi in barvi, ki prevladuje v prostoru;

  garaža;

  lopa; možna le, če to dopušča zasnova domačije oz. hiše z vrtom, potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena;

  nadstrešek; možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora;

  rezervoar; potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, načeloma naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo;

  uta oziroma senčnica; potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena;

  ograja; ni prisotna v naselbinski dediščini, izjemoma v obliki kot jo kaže morfološka enota, v ostalih območjih dediščine naj bo iz lesa, kjer vidno ne izstopa je možna žična, ki je lahko obrasla z živo mejo. Živa meja mora biti zasajena iz avtohtonih rastlinskih vrst. Sajenje tujerodnih vrst (npr. klekov in pacipres) ni sprejemljivo.

(8)  Na območju varovanem po predpisih s področja kulturne dediščine niso dopustni objekti za skladiščenje, bazen, steklenjak in rastlinjak. Agrarne operacije se dopuščajo v skladu z veljavno zakonodajo.

(9)  Oblikovanje objektov na območju varovanem po predpisih s področja kulturne dediščine mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznana kot varovana vrednota območja. Oblikovanje naj sledi zahtevam:

  tlorisni in višinski gabariti; praviloma pritlične hiše z izkoriščenim podstrešjem, izrazito podolžnega pravokotnega tlorisa,

  balkoni na vedutno izpostavljenih legah niso dopustni (izjemoma samo pri tipu vile ali pomembnejše trške stavbe s tradicionalnim gankom),

  elementi na fasadi so načeloma osno simetrično razporejeni (okenske odprtine), fasada v zglajenem ometu, svetle, zemeljske oziroma naknadno določene barve,

  strehe; simetrične dvokapnice z nakloni od 40 do 45 stopinj, sleme vzporedno z daljšo stranico in prilagojeno smeri sosednjih objektov, frčade osno prilagojene, krite z dvokapno strešico in zidcem, kritina v strukturi in barvi, ki prevladujeta v prostoru,

  prepovedani so dodatki na pročeljih (več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami),

  značilna gradiva in regionalne posebnosti – uporaba lesa, kamna, opeke, itd.,

  zasnova izrabe funkcionalnega zemljišča naj bo v skladu s sosednjimi parcelami.

(10)  Na območjih, ki se varujejo po predpisih kulturne dediščine, kjer se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja) se agrarne operacije dopuščajo v skladu z veljavno zakonodajo.

(11)  V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v členih od 98. do 108. tega odloka.

 

99. člen

(kulturni spomeniki)

(1) Na razglašenih kulturnih in zgodovinskih spomenikih ter v njihovih varovanih območjih so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim in ki so v skladu z varstvenimi režimi. Kakršnikoli posegi na zavarovanih objektih in njihovih območjih so možni le s soglasjem in na osnovi konservatorskih smernic pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Celje. Postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije s pomočjo sončne energije na območjih in objektih, ki so razglašeni za kulturni spomenik ni dopustna.

(2) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

 

100. člen

(registrirana kulturna dediščina)

Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, niso dovoljeni.

Postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije s pomočjo sončne energije na območjih in objektih, ki so varovani kot registrirana kulturna dediščina je dopustna izjemoma, če njihova postavitev ali vgradnja ne prizadene njihovih varovanih vrednot. Umestitev je treba uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine v postopku pridobivanja kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, praviloma s prostorsko in tehnično preveritvijo rešitev.

 

101. člen

(registrirana stavbna dediščina)

(1)  Pri registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote tlorisne in višinske zasnove (gabariti), gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine) in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(2)  Pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine. Nedopustna je izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah (možna izvedba v hodniku ali talna izvedba), samostoječih in vidnih infrastrukturnih omaric ob enotah ali v območju dediščine, izvedba satelitskih anten in klimatskih naprav na vidnih mestih.

(3)  Za vsa obnovitvena dela na enotah nepremične kulturne dediščine je potrebno najprej narediti arhitekturni posnetek obstoječega stanja v merilu 1:50, ki služi kot podlaga za pripravo idejnega načrta in vsebuje vse tlorise, dva prereza, vse fasade, detajle.

(4)  Rekonstrukcije so dopustne ob obnovah in sanacijah stavb.

 

102. člen

(registrirana naselbinska dediščina)

(1)  Pri naselbinski registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote naselbinske zasnove (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.) in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Pri registrirani naselbinski dediščini se ohranjajo poleg stavb tudi drugi členi naselja; sadovnjaki, vrtovi, drevoredi, pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste tradicionalnih ograj, kamniti oporni zidovi. Združevanje naselij med sabo ni dopustno. V historičnih jedrih naselij so dopustne dopolnilne gradnje in nadomestne gradnje na isti lokaciji.

(2)  V območjih naselbinske kulturne dediščine in v arheoloških območjih ima prednost nadzemna izvedba infrastrukturnih vodov. V primeru, da nadzemna izvedba iz tehničnega vidika ni mogoča, so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav. Vsi posegi v zemeljske plasti morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani. Umeščanje sanitarnih otokov v neposredni bližini, pred ali ob enotah dediščine ni dopustno.

 

103. člen

(kulturna krajina)

Pri registrirani kulturni krajini se ohranjajo varovane vrednote, kot so: krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine); značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa); tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice);odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem; preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

 

104. člen

(vplivno območje kulturne dediščine)

(1)  V vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranja prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.

(2)  Vsi posegi v vplivnem območju morajo biti podrejeni ohranjanju vloge dediščine v širšem področju. V vplivnih območjih je ob posegih potrebno upoštevati naslednje pogoje:

  ohranja se značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;

  ohranja se kvalitetne poglede na prostorske dominante;

  ohranja se večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin;

  poleg kulturne dediščine se upoštevajo tudi druge kakovostne starejše gradnje ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine;

  izvajanje dejavnosti se usmerjajo tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto;

  pospešuje se izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter se omejuje tiste, ki jih načenjajo;

  dejavnosti je potrebno usmerjati tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov;

  preprečujejo se spremembe vodnega režima na pretežno ohranjenih vodotokih;

  pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terena ni dopustno nasipavati;

  pred načrtovanjem in izvajanjem posegov v vplivnem območju je obvezna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega mnenja ZVKDS OE Celje.

 

105. člen

(registrirana arheološka najdišča)

(1)  Za območje registriranega arheološkega najdišča velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Varujejo se pred posegi, ki bi jih lahko poškodovali ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vleke, poglabljati dna vodotokov in jezer, ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemnimi in podzemnimi GJI ter nosilce reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

(2)  Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij ter v prostor robnih delov najdišč ob hkratni izpolnitvi naslednjih pogojev:

  če ni možno najti drugih rešitev in

  če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, ki jih opredeli pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

(3)  Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere ZVKDS na podlagi poznavanja obsega in vsebine najdišča oceni, da je predhodna arheološka raziskava, s katero se dediščino pred posegi v prostor ali pred graditvijo nadzorovano odstrani, možna, je poseg v najdišče dopusten v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih.

V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

 

106. člen

(arheološke ostaline)

(1)  Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(2)  Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(3)  Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko Zavod za varstvo kulturne dediščine to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

 

107. člen

(memorialna dediščina)

Pri registrirani memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so: avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

 

108. člen

(druga dediščina)

Pri drugi dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so: materialna substanca, ki je še ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost, vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

 

3.1.10  Ohranjanje narave

 

109. člen

 (splošni pogoji)

(1)  V nadaljevanju so zapisani splošni varstveni pogoji, usmeritve in priporočila, ki veljajo na zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti v vseh EUP. Navedba zavarovanih območij, območij naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ki ležijo znotraj posamezne EUP, z morebitnimi posebnostmi glede pogojev, usmeritev in priporočil, je navedena za vsako EUP posebej v naslednjih členih:

  za EUP UN1 v 138. členu tega odloka;

  za EUP RO2 v 146., 147. in 148. členu tega odloka;

  za EUP VP3, VP4 in VP11 v 156. členu tega odloka;

  za EUP AP5 in AP6 v 166. členu tega odloka;

  za EUP OP7, OP8 in OP9 v 177. členu tega odloka;

(2)  Posege in dejavnosti, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status je potrebno načrtovati in izvajati tako, da bo zagotovljeno njihovo celostno ohranjanje.

(3)  Za naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo za varstvo narave, je potrebno zaprositi v primeru izvajanja del ali posega v naravo na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, in sicer:

  območja Natura 2000 – posebna varstvena območja in potencialna posebna varstvena območja, določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih;

  zavarovana območja, določena z akti o zavarovanjih;

  območja naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena.

 

110. člen

 (odprta kmetijska zemljišča)

(1)  Na zaraščajočih kmetijskih zemljiščih se vzpodbuja raba teh zemljišč na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000.

(2)  Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo omejki, živice in gozdni otoki ter travniški sadovnjaki.

(3)  Melioracije se izvaja le na kmetijskih zemljiščih, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

(4)  V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.

(5)  Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oz. se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.

 

111. člen

 (umeščanje in gradnja objektov)

(1)  Potrebno je ohranjati travniške sadovnjake, skupine in posamezna drevesa v agrarni in urbani krajini ter omejke in grmišča.

(2)  Gradnja objektov se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječega gozdnega roba ali obvodne drevnine.

(3)  Enostavne in nezahtevne objekte, ki so izjemoma dopustni na zemljiščih, ki niso zazidljiva, naj se postavlja izven območij naravnih vrednot, območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst in habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju.

(4)  Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč v odprti krajini na območju ohranjanja narave ni dovoljeno, oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Prav tako na teh območjih ni dovoljeno postavljanje obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.

(5)  Pri posegih za premoščanje višinskih razlik ni dovoljena gradnja betonskih škarp in opornih zidov. Premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin, ki naj bodo zasajene z avtohtonimi vrstami trav, vzpenjavk, grmovnic in drevja.

(6)  Za zasaditev okolice objektov v območjih ohranjanja narave naj se uporabijo avtohtone, rasističnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.

 

112. člen

 (vodotoki in obvodna zemljišča)

(1)  Na območju voda in obvodnih zemljiščih naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2)  Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, naj se zagotovi ustrezna nadomestitev teh zemljišč.

(3)  Vodna infrastruktura naj se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.

(4)  Urejanje vodotokov naj upošteva naravno dinamiko porečja, ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obrežne vegetacije.

(5)  Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževalnikom visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku.

(6)  Ob vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo ukrepi za preprečevanje širitve avtohtonih (invazivnih) rastlinskih vrst.

(7)  Ob vodotokih naj se ohranja zveznost obrežne vegetacije.

(8)  Odvzem vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in delovanje obnovljenih ali prenovljenih starih objektov, ki so vezani na vodo mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.

(9)  Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote ter ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko vodotokov.

(10)  Male hidroelektrarne se načrtuje ob zagotavljanju pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološke povezanosti habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode, pri čemer se predhodno ugotovi stanje habitatov ter ogroženih vrst.

 

113. člen

 (GJI v območjih varovanja narave)

(1)  Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov in naj zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste.

(2)  Prečkanje vodov GJI preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote, naj se izvede z vrtanjem pod strugo ter na način, ki ne bo zahteval izvedbo posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet.

(3)  Pri gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo status varovanja s področja varstva narave, naj se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na vodno okolje.

(4)  Umeščanje infrastrukturnih vodov in objektov v prostor se na območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Vodi naj se praviloma izvajajo podzemno. Umeščanje naj se izvede na način, da ob izkopu jarka ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves. Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam.

(5)  Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst naj se osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom. Osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07 in nasl.).

 

114. člen

 (označevanje)

Označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti naj se izvaja skladno z določili Pravilnika o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 117/02, 53/05 in nasl.).

 

3.1.11  Varstvo okolja in naravnih dobrin

 

115. člen

(okolje)

(1)  Gradnje in posegi v prostor v vseh EUP so možne, če v okolju ne povzročajo večjih motenj kot so dovoljene s predpisi. Pri gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.

(2)  Gradnja objektov, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti so možne, če dejavnost ne bo imela negativnih vplivov na okolje in na obstoječo prevladujočo rabo oziroma dejavnost ter objekte, ki se že nahajajo v okolici predvidenega objekta.

(3)  Širitev posamezne obstoječe dejavnosti, ki ima prekomerne vplive na okolje, je pogojena s sanacijo negativnih vplivov na okolje, ki jih povzroča posamezna dejavnost.

 

116. člen

 (nestanovanjske dejavnosti na SS)

V območjih in enotah urejanja, kje je določena kot prevladujoča namenska raba oziroma dejavnost z oznako SS (območja za stanovanja), je poleg upoštevanja vseh drugih določil tega odloka pri uvajanju nestanovanjskih dejavnosti, potrebno upoštevati naslednje pogoje:

  zaradi dejavnosti se lahko uredi najmanj pet parkirnih mest za osebna vozila, brez manipulacijskih in parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje;

  delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne moti stanovanjskega okolja.

 

117. člen

 (vodovarstvena območja)

(1)  Vodovarstvena območja so določena z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost vrednost ali njeno količino. Pri načrtovanju na vodovarstvenih območjih je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06) ter omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. Za vse posege na vodovarstvena območja je potrebno pridobiti vodno soglasje.

(2)  Za varovanje vodnih virov je potrebno upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo vodno gospodarstvo, tudi naslednje pogoje:

  posegi v območje širšega varstvenega pasu vodnega vira pitne vode so mogoči ob upoštevanju pogojev iz predhodnega soglasja upravljavca oziroma skrbnika vodnih virov pitne vode v občini;

  v proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup, onesnaževanje zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje tekočih in trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar je potrebno prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta;

  za vse posege v varstvene pasove daje pogoje in soglasja upravljavec in skrbnik vodnih virov za oskrbo s pitno vodo,

(3)  Varujejo se tudi vsi vodni viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo določenega varstvenega pasu. Obstoječe hišne vodnjake je potrebno ohranjati in vzdrževati.

 

118. člen

 (varstvo tal, podtalja in plodne zemlje)

(1)  Pri gradnjah je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov, izvedbo prometnih površin in pred drugimi ureditvami, je potrebno prvenstveno uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišč.

(2)  Vse samostojne garaže, garaže v objektih in vsa parkirišča izven objektov morajo biti opremljena z lovilci olj. Odvajanja padavinskih voda z urejenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odtoke (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).

(3)  Vsi objekti morajo imeti zagotovljen odvod padavinskih vod tako, da odvodnjavanje ne povzroča škode na sosednjih zemljiščih in napravah. Padavinske vode iz območij poselitve (streh objektov, cest, parkirišč in drugih utrjenih površin zunanjih ureditev) je treba, če ni možnosti priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje na terenu ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu.

(4)  Odvajanje padavinskih voda z okvirnih območij naselij mora biti načrtovana in izvedena v skladu s 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred končnim iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike (na primer z zatravitvijo ob objektih, s travnimi ploščami ali tlakovci na parkiriščih in pohodnih površinah zunanjih ureditev, z zadrževalnimi bazeni, suhimi zadrževalniki in podobno).

(5)  Ureditev odvodnje na hribovitih terenih mora biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitih in erozijsko ogroženih območij; v primeru, da to ni mogoče, mora biti odvodnja po erozijsko nestabilni ali plazoviti, ogroženi, brežini načrtovana in izvedena s kanaletami ali drugače utrjenimi muldami.

(6)  Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.

 

119. člen

(krajina)

(1)  Pri gospodarjenju s prostorom (kmetijska proizvodnja in gospodarstvo, prenova, obnova, novogradnja, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracije, vzdrževanje obrežij in drugega vaškega zelenja), je potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin:

  ohranjanje krajinskih vzorcev naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih razmerij ter fiziografske in ekološke strukture krajine (predvsem mikro vegetacijski elementi in specifične biocenoze), ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora (razmerja kmetijske rabe, naselij in gozda) ter zaščita gozdnega roba;

  dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije in drugo), s pogojem, da so pridobljeni projektni pogoji dajalcev soglasij.

(2)  Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva naravne značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah).

(3)  Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 70. člena tega odloka.

 

3.1.12  Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

 

120. člen

 (poplavno ogrožena območja)

(1)  Poplavno ogrožena območja so vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov začasno prelije izven vodnega zemljišča. Poplavno ogrožena območja v občini se nahajajo ob reki Dravinji in Tesnici. Na teh območjih je potrebno zagotoviti varne življenjske razmere, ki ne ogrožajo človekovega življenja ali njegove materialne dobrine. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, razen v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta odlok in predpisi s področja urejanja voda.

(2)  Za del poplavno ogroženih območij so na osnovi strokovne študije (Hidrološko hidravlična študija, št. 151/2013, datum julij 2013 - dopolnitev avgust 2013, izdelal GBH Maribor) določeni razredi poplavne nevarnosti. Ta območja se nahajajo v naslednjih območij MOEUP: UN1/024, UN1/064, UN1/065, UN1/072, UN1/074, UN1/076, UN1/077, UN1/080, UN1/081, UN1/082, UN1/084, UN1/086 in UN1/103.

(3)  Za del poplavnih območij so na osnovi strokovne študije (Poslovni objekt Fijavž - platneni šotor, št. 12/05-DOP, Matija Bogdan Marinček s.p., Celje, april 2009) določeni razredi poplavne nevarnosti. Ta območja se nahajajo v EUP OP7/016.

(4) Za preostala poplavna območja, kjer razredi poplavne nevarnosti niso določeni, sta privzeti opozorilna karta poplav in poplavnih dogodkov (ARSO) in se nahajajo v naslednjih območjih EUP: UN1, OP8, OP7 in AP5.

(5)  Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav oz prikaz poplavnih dogodkov.

(6) Izvajanje dejavnosti v poplavno ogroženih območjih se vrši glede na razred nevarnosti. Pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko vpliv na doseganje okoljskih ciljev v povezavi z ogroženostjo zaradi poplav in z njimi povezane erozije, so določeni v skladu z veljavnimi predpisi s teh področij.

(7) Za predviden poseg v poplavno ogroženo območje, mora investitor, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, s strokovnimi podlagami dokazati, da je možno območje urediti tako, da bo poplavna varnost objekta zagotovljena in da poseg v prostor ne bo povečal poplavne ogroženosti območja.

(8)  Za posege v vplivnem območju vodotokov in hudourniških strug ter za vse posege v zaledne površine zbirnih območij vodotokov oziroma posege, ki bi lahko vplivali na vode ali vodni režim, je potrebno predhodno upoštevati zahtevane pogoje oziroma predpise s področja urejanja voda ter pridobiti vodno soglasje.

(9)  Na poplavno ogroženih območjih je pri posegih v prostor potrebno upoštevati naslednje pogoje:

a)  Posegi so dopustni le na podlagi vodnega soglasja.

b)  Poplavne površine se ohrani kot retencijska območja, kjer se bo voda ob večjih neurjih začasno razlila in bo s tem zmanjšana nevarnost poplavljanja naseljenih območij. Zagotoviti je potrebno omejeno gospodarjenje s prostorom ter ekstenzivno kmetijsko proizvodnjo na travnikih in pašnikih.

c)  Vsi objekti (mostovi, prepusti), ki bodo prečkali vodotoke morajo imeti elemente za varen pretok pričakovanih visokih voda in morajo biti dimenzionirani v skladu z vodnim soglasjem.

d)  Za odvod meteornih voda s prometnih površin naj cevni prepusti ne bodo premera manjšega od 0,5 m, vode iztokov pa naj se v načelu izlivajo v ustaljene jarke. Iztoki morajo biti oblikovani tako, da ne koncentrirajo iztočnih voda temveč da jih razpršijo.

e)  Na mestih, kjer je pričakovana večja koncentracija hudournih voda, naj bodo cevni prepusti preko hudourniških strug izvedeni brez vpadnih jaškov, vtoki pa oblikovani v obliki drče. Pri večji prodonosnosti je potrebno izvesti ustrezne usedalnike naplavin.

f)  Nivelete in tlorisne rešitve mostov in prepustov morajo biti usklajene z navezavo hudourniških strug s tokom in proti toku.

g)  Pri projektiranju komunalnih vodov je potrebno upoštevati predpisane horizontalne in vertikalne medsebojne odmike. Vsi objekti in trase vodov morajo biti odmaknjene od vrha neurejene brežine struge:

  vodotoka 1. reda v naselju vsaj 15 m, zunaj naselja pa vsaj 40 m;

  pri vseh ostalih vodotokih vsaj 5 m, v konkavah pa vsaj 10 m.

Pri prečkanju vodov (kablovodov, cevovodov) preko neurejenih hudourniških strug je potrebno vode položiti tako, da je teme vodov položeno najmanj 1,5 m pod obstoječo niveleto struge, zavarovani pa morajo biti tako, da jih hudourne vode ne morejo odkriti ali poškodovati. Po položitvi je potrebno v strugi vzpostaviti najmanj prvotno stanje ter zaščititi z gradnjo načete brežine struge (kamnita obloga, kamnomet, zatravitev, zasaditev). Za posamezno prečkanje vodotoka je potrebno pridobiti pogoje in vodno soglasje pristojnega organa za vode.

h)  V pasovih ob vodotokih, ki jih določajo odmiki navedeni v alineji f), ni dovoljeno postavljati nobenih začasnih objektov ali deponirati materiala. Navedeni pasovi morajo biti stalno prehodni za vzdrževanje vodotoka.

i)  Zasipavanje strug s kakršnimkoli materialom ni dovoljeno.

(10)  Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(11)  Na poplavno ogroženih območjih, kjer so določeni razredi poplavne nevarnosti, je načrtovana izvedba ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti: poglobitev in razširitev struge reke Dravinje (med profiloma P7 in P18); nadvišanje platoja na levem bregu Dravinje (med profiloma P7 in P9).

(12)  Na poplavno ogroženih območjih, kjer so določeni razredi poplavne nevarnosti in ki so navedena v drugem odstavku tega člena, so dovoljene le dejavnosti in posegi, ki jih dovoljujejo veljavni predpisi s tega področja, ob pogoju, da so omilitveni ukrepi izvedeni pred načrtovanim posegom. Novogradnje in posegi na poplavno ogroženih območjih, kjer so določeni razredi poplavne nevarnosti, so dovoljene šele po izvedbi ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti, ki so navedeni v desetem odstavku tega člena.

(13)  Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(14)  Na kmetijskih zemljiščih so dopustni objekti in posegi iz 70. člena tega odloka.

 

121. člen

(erozijska območja)

(1)  Erozijska območja so zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozijske vode. Na teh območjih je prepovedano:

  poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov;

  ogoljevanje površin;

  krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije;