|
Na podlagi 87. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 37/12 in 28/18) je Občinski svet Občine Zreče na 11. redni
seji, dne 12.5.2021, potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče, ki obsega: |
|
•
Odlok o Občinskem prostorskem
načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/15 z dne
23.11.2015), |
|
•
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 24/16 z dne 20.5.2016), |
|
•
Popravek Odloka o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
28/16 z dne 10.6.2016), |
|
•
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 25/18 z dne 25.5.2018), |
|
•
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 48/19 z dne 25.10.2019) in |
|
•
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 16/21 z dne 26.3.2021). |
|
|
|
ODLOK |
|
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE
ZREČE |
|
(OPN OBČINE ZREČE-UPB1) |
|
|
|
1 Uvodne določbe |
|
|
|
1. člen |
|
(predmet Občinskega prostorskega načrta) |
|
(1) S tem
odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Zreče (v
nadaljevanju OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del in ga je
izdelalo podjetje URBANA urbanizem, projektiranje, Kočar in Kočar,
d.o.o., pod št. projekta 615/12. |
|
(2) Strateški
del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov,
razvojnih potreb Občine Zreče (v nadaljevanju besedila tudi občina) in
varstvenih zahtev določa: |
|
(1) izhodišča in cilje prostorskega razvoja
občine; |
|
(2) zasnovo prostorskega razvoja občine; |
|
(3) zasnovo gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena; |
|
(4) okvirna območja naselij, vključno z
območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana; |
|
(5) okvirna območja razpršene poselitve; |
|
(6) usmeritve za razvoj poselitve in za
celovito prenovo; |
|
(7) usmeritve za razvoj v krajini; |
|
(8) usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč; |
|
(9) usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev. |
|
(3) Izvedbeni del OPN
po posameznih enotah urejanja prostora (EUP) določa: |
|
(10) območja namenske rabe prostora; |
|
(11) prostorske izvedbene pogoje; |
|
(12) območja, za katera se pripravi
občinski podrobni prostorski načrt. |
|
|
|
2. člen |
|
(vsebina in oblika OPN) |
|
(1) OPN vsebuje tekstualni del in grafične
prikaze ter je izdelan v digitalni in analogni obliki. |
|
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz
poglavij: |
|
1 Uvodne določbe |
|
2 Strateški del |
|
2.1 Splošne določbe |
|
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja
občine |
|
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
2.4 Zasnova gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra |
|
2.4.1 Splošne določbe za GJI |
|
2.4.2 Prometna infrastruktura |
|
2.4.3 Elektronska komunikacijska
infrastruktura |
|
2.4.4 Energetika, skladno z lokalnim
energetskim konceptom |
|
2.4.5 Infrastruktura komunalnega in vodnega
gospodarstva ter varstva okolja |
|
2.4.6 Druga področja GJI |
|
2.5 Okvirna območja naselij, vključno z
območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana |
|
2.6 Okvirna območja razpršene poselitve |
|
2.7 Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
2.7.1 Usmeritve za razvoj poselitve in
celovito prenovo |
|
2.7.1.1 Razvoj naselij in dejavnosti po
naseljih |
|
2.7.1.2 Sanacija in prenova razpršene
gradnje |
|
2.7.1.3 Ohranjanje poselitve na območjih
razpršene poselitve |
|
2.7.1.4 Urbanistično oblikovanje naselij |
|
2.7.1.5 Koncepti prostorskega razvoja
urbanega središča, za katerega je izdelan urbanistični načrt |
|
2.7.2 Usmeritve za razvoj v krajini |
|
2.7.2.1 Razvojna območja za dejavnosti, ki
so vezane na naravne vire |
|
2.7.2.2 Usmeritve za prostorski razvoj na
posebnih območjih |
|
2.7.2.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja |
|
2.7.2.4 Usmeritve za obrambne potrebe |
|
2.7.3 Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč |
|
2.7.4 Usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev |
|
3 Izvedbeni del |
|
3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za
enote urejanja prostora |
|
3.1.1 Enote urejanja prostora |
|
3.1.2 Namenska raba prostora |
|
3.1.3 Dopustna izraba prostora |
|
3.1.4 Namembnost in vrste posegov v prostor |
|
3.1.5 Lega objektov |
|
3.1.5.1 Lega objektov na parceli namenjeni
gradnji |
|
3.1.5.2 Odmiki objektov |
|
3.1.6 Velikost in oblikovanje objektov in
posegov v prostor |
|
3.1.7 Pogoji in merila za parcelacijo |
|
3.1.8 Priključevanje objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
3.1.9 Varstvo kulturne dediščine |
|
3.1.10 Ohranjanje narave |
|
3.1.11 Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
3.1.12 Varstvo pred naravnim in drugimi
nesrečami |
|
3.1.13 Varovanje zdravja |
|
3.1.14 Začasni PIP za območja, kjer so
predvideni OPPN |
|
3.2 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
posamezne enote urejanja prostora |
|
3.2.1 Enota urejanja prostora UN1 |
|
3.2.2 Enota urejanja prostora RO2 |
|
3.2.3 Enote urejanja prostora VP3, VP4 in
VP11 |
|
3.2.4 Enoti urejanja prostora AP5 in AP6 |
|
3.2.5 Enote urejanja prostora OP7, OP8 in
OP9 |
|
3.2.6 Enota urejanja prostora PP10 |
|
4 Prehodne, posebne in končne določbe |
|
5 Priloge |
|
5.1 Priloga 1: Pregled
strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN |
|
5.2 Priloga 2: Pregled okvirnih območij
naselij v OPN |
|
5.3 Priloga 3: Pregled MOEUP glede na PNRP,
načine urejanja in okvirna območja naselij
|
|
5.4 Priloga 4: Bilance površin v OPN
|
|
(3) Grafični prikazi
OPN vsebujejo: |
|
A Strateški del
vsebuje grafične prikaze v merilu 1:50000: |
|
1 Zasnova prostorskega
razvoja občine Zreče |
|
2 Zasnova gospodarske
javne infrastrukture v občini Zreče |
|
3 Zasnova poselitve:
prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje
ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve |
|
4.1 Usmeritve za
prostorski razvoj občine: za poselitev in celovito prenovo |
|
4.2 Usmeritve za
prostorski razvoj občine: za razvoj v krajini: |
|
4.2.1 razvojna območja
za dejavnosti vezane na naravne vire |
|
4.2.2 prostorski
razvoj na posebnih območjih |
|
4.2.3 območja za
potrebe obrambe in območja za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter območja za zaščito in reševanje |
|
4.3 Usmeritve za
prostorski razvoj občine: za določitev namenske rabe zemljišč |
|
4.4 Usmeritve za
prostorski razvoj občine: za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
B Izvedbeni del
vsebuje grafične prikaze: |
|
1 Pregledni prikaz
občine z razdelitvijo na liste v merilu 1:50000 |
|
2 Pregledni prikaz
občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske
javne infrastrukture v merilu 1:5000 |
|
3 Prikaz osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, območij enot urejanja
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5000 na 23 kartah
DKN z oznako od 3.1 do 3.23: |
|
3.01 - H2731
(Ruše 31) 3.13 - H2615 (Sl. Bistrica 15) |
|
3.02 - H2732
(Ruše 32) 3.14 - H2622 (Sl. Bistrica 22) |
|
3.03 - H2741
(Ruše 41) 3.15 - H2623 (Sl. Bistrica 23) |
|
3.04 - H2742
(Ruše 42) 3.16 - H2624 (Sl. Bistrica 24) |
|
3.05 - H2743
(Ruše 43) 3.17 - H2625 (Sl. Bistrica 25) |
|
3.06 - H2602
(Sl. Bistrica 2) 3.18 - H2632 (Sl. Bistrica 32) |
|
3.07 - H2603
(Sl. Bistrica 3) 3.19 - H2633 (Sl. Bistrica 33) |
|
3.08 - H2604
(Sl. Bistrica 4) 3.20 - H2634 (Sl. Bistrica 34) |
|
3.09 - H2605
(Sl. Bistrica 5) 3.21 - H2635 (Sl. Bistrica 35) |
|
3.10 - H2612
(Sl. Bistrica 12) 3.22 - H2642 (Sl. Bistrica 42) |
|
3.11 - H2613
(Sl. Bistrica 13) 3.23 - H2643 (Sl. Bistrica 43) |
|
3.12 - H2614
(Sl. Bistrica 14) |
|
4 Prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:5000 na
23 kartah DKN z oznako od 4.01 do 4.23 |
|
5 Legenda |
|
|
|
3. člen |
|
(priloge k OPN) |
|
Priloge k OPN
vsebujejo: |
|
1 Izvleček iz
Strategije prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS; Uradni list RS, št.
76/04). |
|
2 Prikaz stanja prostora, s št. proj. PSP
96/2009, z datumom oktober 2009, dopolnjeno marec 2011 in junij 2014; ki
ga je izdelalo podjetje GEOFOTO d.o.o. - podjetje za geodetske in
računalniška storitve, Slovenske Bistrica, Prikaz stanja prostora, št.
naloge 18062, september 2019, ki ga je izdelalo podjetje ZUM urbanizem,
planiranje, projektiranje d.o.o.; Prikaz stanja prostora, št. naloge
19005, julij 2020, januar 2021-dopol., ki ga je izdelalo podjetje ZUM
urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.; |
|
3 Strokovne podlage,
na katerih temeljijo rešitve v OPN in so navedene v Prilogi 1 in
Urbanistični načrt za urbano središče Zreče. |
|
4 Smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora. |
|
5 Obrazložitev in
utemeljitev OPN. |
|
6 Povzetek za javnost. |
|
7 Okoljsko poročilo za
občinski prostorski načrt občine Zreče (dopolnjeno gradivo), s št. proj.
OP_02_12, z datumom december 2011 – april 2012, dopolnitev oktober /
november 2013, dopolnitev št. 2 december 2013, ki ga je izdelalo
podjetje Matrika ZVO, Zdravje, Varnost, Okolje, d.o.o., Ljubljana. |
|
|
|
4. člen |
|
(uporaba kratic in izrazov) |
|
(1) Kratice, ki
so največkrat uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
•
DPN je državni prostorski
načrt; |
|
•
EUP je enota urejanja
prostora; |
|
•
FI je faktor izrabe (določen
je kot največja vrednost); |
|
•
FZP je faktor zelenih površin
(določen je kot najnižja vrednost); |
|
•
GJI so gradbeno inženirski
objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture; |
|
•
MOEUP je manjše območje
znotraj EUP, v grafičnem sloju namenske rabe in enot urejanja prostora
zapisana v atributu PEUP_OZN; |
|
•
ONRP je osnovna namenska raba
prostora; |
|
•
OPPN je občinski podrobni
prostorski načrt; |
|
•
PIA je veljavni prostorski
izvedbeni akt – odlok; |
|
•
PIP so prostorski izvedbeni
pogoji; |
|
•
PNRP je podrobnejša namenska
raba prostora; |
|
•
RPE je register prostorskih
enot; |
|
•
SP so strokovne podlage; |
|
•
UN je urbanistični načrt; |
|
(2) Druge uporabljene kratice so
obrazložene ob njihovi prvi uporabi v tem odloku. |
|
(3) Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo
naslednji pomen: |
|
1. Bruto tlorisna
površina (BTP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z
zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino nad 2,20 m. |
|
2. Dejavnosti
družbene infrastrukture so v skladu z veljavno standardno
klasifikacijo dejavnosti – SKD naslednje dejavnosti iz področij: O –
dejavnost javne uprave, obrambe, socialne varnosti, P – izobraževanje, Q
– zdravstvo in socialno varstvo, R – kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti ter od S – dejavnost verskih organizacij. Te se
izvajajo v s tem odlokom poimenovanih »stavbah družbene infrastrukture«,
ki jih pretežno predstavljajo stavbe, ki so v veljavnem predpisu o
razvrščanju objektov (CC-SI) razvrščene v oddelek 12. To so stavbe
splošnega družbenega pomena, poslovne in upravne stavbe, stanovanjske
stavbe za posebne družbene skupine, obredne stavbe, kulturna dediščina,
ki se ne uporablja za druge namene in druge stavbe, ki niso uvrščene
drugje. Lahko pa se izvajajo tudi v skladu z odlokom v dopustnih
stanovanjskih stavbah in v objektih za šport, rekreacijo in prosti čas. |
|
3. Delež odprtih
bivalnih površin (DOBP) so v okviru parcele namenjene gradnji zelene
ali tlakovane površine, ki so namenjene zunanjemu bivanju in ne služijo
kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (dovoz, dostop,
parkirišče, prostor za ekološki otok). Določen je kot najmanjši delež –
vrednost. |
|
4. Dopolnilne
dejavnosti na kmetiji so vse, ki so tako določene v veljavnih
predpisih o kmetijstvu in dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.
Izvajajo se lahko v različnih nestanovanjskih
stavbah razvrščenih v oddelek 12 po CC-SI. |
|
5. Druge oblike
dela na domu predstavljajo različne dejavnosti iz standardne
klasifikacije dejavnosti, ki s skupnimi PIP niso določene kot dopustne
na posamezni PNRP, kljub temu pa se lahko izvajajo, vendar samo v
obstoječih stanovanjskih stavbah ter imajo vplive v dopustnih mejah za
stanovanjsko območje. |
|
6. Enostanovanjska
stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica uporabne površine
uporablja za prebivanje v obsegu enega ali dveh stanovanj oziroma ene
ali dveh bivalnih enot. |
|
7. Faktor
zazidanosti (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov na
parceli in celotno površino parcele namenjene gradnji. Določen je kot
največji delež – vrednost. |
|
8. Gradnja
je izvedba gradbenih in drugih del,
povezanih z gradnjo objektov (tako stavb kakor GIO), ki obsega
novogradnjo (to je novo zgrajen objekt ali prizidava, ki je gradnja, pri
kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali
vertikalni smeri - v primeru GIO dograditev, nadgraditev, širitev ipd.),
rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist,
odstranitev in spremembo namembnosti; |
|
9. Malo
gospodarstvo predstavljajo s tem odlokom
določene storitvene, poslovne in proizvodne dejavnosti, ki se izvajajo
kot obrtne dejavnosti (kot so opredeljene v veljavnih predpisih, ki
urejajo obrtno dejavnost) in v različnih nestanovanjskih stavbah,
razvrščenih v oddelek 12 po CC-SI ali v delih stanovanjskih stavb, v
kolikor nimajo nedopustnih vplivov na okolje. V okviru malega
gospodarstva se lahko izvajajo tudi dejavnosti vzdrževanja in popravila
motornih in drugih vozil ter strojev in trgovina na debelo ali na
drobno, vendar le za prodajo lastnih izdelkov. |
|
10. Nezahtevni in
enostavni objekti poimenovani v tem odloku predstavljajo v skladu z
veljavno zakonodajo o urejanju prostora tudi pomožne objekte. |
|
11. Nižinska lega
objekta je lega na zemljiščih, kjer je nadmorska višina pod 800 m;
višinska lega objekta je lega na zemljiščih, kjer je nadmorska višina
nad 800 m. |
|
12. Poslovne
dejavnosti so v skladu z veljavno standardno klasifikacijo
dejavnosti – SKD dejavnosti iz področij: H – le poštna in kurirska
dejavnost (53), J-informacijske in komunikacijske dejavnosti, K –
finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – poslovanje z nepremičninami,
M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – druge raznovrstne
poslovne dejavnosti, S – druge dejavnosti ter tudi dejavnosti iz drugih
področij, ki so poimenovane z izrazom poslovanje. Izvajajo se v
nestanovanjskih stavbah razvrščenih po CC-SI v oddelek 12 ali v skladu z
odlokom v stanovanjskih stavbah. |
|
13. Pretežno v
odloku pomeni, da je določene strukture, dejavnosti ipd. več kot 50%. |
|
14. Proizvodne
dejavnosti so v skladu z veljavno standardno klasifikacijo
dejavnosti – SKD dejavnosti iz področij: B – rudarstvo, C – predelovalne
dejavnosti, D – oskrba z električno energijo, plinom, paro, E – oskrba z
vodo, ravnanje z odpadki in odplakami, saniranje okolja, F –
gradbeništvo, H – promet in skladiščenje. |
|
15. Prostostoječi
objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim
objektom. |
|
16. Različne stavbe
in objekti ali kot so v odloku različno
poimenovane ali navajane predstavljajo potrebne stavbe za izvajanje
dopustnih dejavnosti na posamezni PNRP iz oddelka 12 CC-SI in različnih
skupin. |
|
17. Spremljajoče
dejavnosti predstavljajo dejavnosti, ki so tako poimenovane v
različnih pravnih podlagah – veljavnem predpisu o klasifikaciji
dejavnosti in predpisu, ki določa način izdelave OPN in so dopustne na
posamezni PNRP poleg dejavnosti, ki opredeljuje posamezno PNRP, vendar
niso prevladujoče – pretežne (obsegajo manj kot 50% posamezne PNRP v
enoti urejanja prostora). |
|
18. Storitvene
dejavnosti so v skladu z veljavno standardno klasifikacijo
dejavnosti – SKD dejavnosti iz področij: S – druge dejavnosti (razen
azila), T – dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem,
proizvodnja za lastno potrebo ter od N – druge raznovrstne poslovne
dejavnosti le 82 – pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene
dejavnosti, vzdrževanje in popravilo motornih vozil ter tudi dejavnosti
iz drugih področij, ki so poimenovane z izrazom storitve. Izvajajo se v
nestanovanjskih stavbah razvrščenih po CC-SI v oddelek 12 ali v skladu z
odlokom v stanovanjskih stavbah. |
|
19. Strnjena
gradnja je gradnja stanovanjskih objektov v nizu ali vrsti, ki se
med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom ali pomožnim oz.
nezahtevnim in enostavnim objektom. |
|
20. Turistične
dejavnosti predstavljajo oz. so skupni imenovalec za različno
turistično ponudbo, ki obsega najmanj: gostinsko dejavnost, dejavnost
potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane
dejavnosti, dejavnost zdraviliškega in zdravstvenega turizma, dejavnost
za nego telesa, organiziranje razstav, sejmov in srečanj za dejavnosti
iz različnih področij po SKD, razvedrilne, športne, rekreacijske
dejavnosti ter druge dejavnosti za prosti čas ipd.. Izvajajo se v
ustreznih različnih nestanovanjskih stavbah razvrščenih v CC-SI v
oddelek 12 ali v delu stanovanjskih stavb v skladu s tem odlokom. |
|
21. Večstanovanjska
stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica uporabne površine
uporablja za prebivanje v obsegu treh ali več stanovanj, s skupnimi
prostori. |
|
|
|
2 Strateški del |
|
|
|
2.1 Splošne določbe |
|
|
|
5. člen |
|
(splošne določbe) |
|
Osnove za izdelavo
strateškega dela OPN so: |
|
•
Izhodišča iz do sedaj
veljavnega prostorskega plana Odloka o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za
obdobje 1986 – 2000 - dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja
Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986 – 1990 za območje
Občine Zreče (Uradni list SRS, št. 23/87, Uradni list RS, št. 29/98,
64/99, 68/03, 53/08, 97/09, 14/10, 17/11 in 34/12); v nadaljevanju VPA
2009. |
|
•
Izhodišča iz Odloka o
strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS; Uradni list RS št.
76/04, 33/07-ZPNačrt) ter iz Uredbe o prostorskem redu Slovenije (UoPRS;
Uradni list RS št. 122/04, 33/08-ZPNačrt). |
|
•
Zakon o prostorskem
načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09,
80/10
– ZUPUDPP,
43/11
– ZKZ-C,
57/12,
57/12
– ZUPUDPP-A,
(109/12),
76/14
– odl. US in
14/15
– ZUUJFO) s podzakonskimi predpisi. |
|
•
Pravilnik o vsebini, obliki
in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za
določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in
širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v nadaljevanju Pravilnik o
OPN. |
|
•
SP za OPN Zreče – analiza
stanja in razvojnih možnosti (SP-602/08-ASRM) ter SP za posege v
prostor, ki so navedene v Prilogi 1 (Pregled strokovnih podlag na
katerih temeljijo rešitve v OPN) k temu odloku. |
|
•
Upoštevanje razvojnih ciljev
občine. |
|
|
|
2.2 Izhodišča
in cilji prostorskega razvoja občine |
|
|
|
6. člen |
|
(ugotovitve iz analiz stanja, teženj in
možnosti prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Občina Zreče
je s površino 67,02 km2 in okoli 6.410 prebivalci ena od
občin širše Celjske regije. Občina leži v severovzhodnem delu Slovenije,
s širšim prostorom jo povezuje regionalna cesta Maribor-Celje, ki poteka
preko južnega dela občine. Priključek na avtocesto Maribor - Ljubljana
je v oddaljenosti okrog 7,5 km (Tepanje). Občina je od svojega nastanka
v letu 1994 vlagala predvsem v razvoj stanovanjske gradnje,
podjetništva, družbenih dejavnosti in v izgradnjo komunalne in prometne
infrastrukture ter skupaj z Uniorjem Zreče v razvoj turizma.
|
|
(2) Območje
občine obsega gornji del južnega Pohorja, vse od vrha Rogle do podnožja
Pohorja in se nadaljuje kot gričevnat svet v smeri Brinjeve gore in
Gračiča v dolino Dravinje, na drugi strani pa se vzpenja v gričevje do
Male gore. Osrednji del občine (Skomarje, Boharina, Padeški vrh) je
močno razčlenjen, severnejši del nad 1000 m nadmorske višine pa preide v
sploščeno zaobljeno gorovje. Na južni strani zapira območje občine
zahodno pobočje Konjiške gore kot del zadnjih izrastkov Karavank.
Severni del občine je pretežno gozdnat, osrednji del gozdnat prepleten s
pašniki, v gričevnatem obrobju ravnice pa se prepletajo gozdovi, pašniki
in travniki, v ravninskih delih ob reki Dravinji pa so kmetijske
površine. Občinsko središče mesto Zreče leži na terasi med reko Dravinjo
in potokom Koprivnica. Območje občine se deli na dravinjsko in savinjsko
povodje. Razgiban teren z obsežnimi gozdovi in z relativno ugodnimi
geološkimi pogoji daje prostoru pomembno ekološko kakovost, zdravo
mikroklimo, krajinsko pestrost ter sončno lego. |
|
(3) Poselitev se
je razvijala zaradi specifičnih potreb industrije ter razvoja termalnega
zdravilišča Zreče predvsem v dolinskih predelih, v občinskem središču
Zreče ter v manjšem obsegu na Stranicah. Obe naselji sta locirani na
prometno sorazmerno ugodni legi ob regionalni cesti Ljubljana – Maribor.
Glede na potrebe prebivalcev na podeželju so se širila tudi pohorska,
vaška naselja predvsem za potrebe kmečkih gospodarstev, dopolnilne
stanovanjske gradnje ter gradnje za turistične dejavnosti. Občina Zreče
je skrbela za uravnotežen prostorski razvoj ter je zagotavljala
ohranjanje števila prebivalcev predvsem v avtohtonih vaseh Gorenje,
Resnik in Skomarje. Pri razvoju naselij so bili varovani in upoštevani
obstoječi poselitveni vzorci, značilnost arhitekturnih tipov pozidave in
vključevanje novih objektov v kulturno krajino Pohorskega pogorja. |
|
(4) Razvojni
trendi v Občini Zreče so pozitivni, kar se izkazuje predvsem v ugodnem
razvoju gospodarskih dejavnosti ter v razvoju turizma, katerega nosilca
sta Terme Zreče in klimatsko turistični center KTC Rogla. Gospodarska
rast temelji na uspešnih podjetjih Unior Zreče, SwatyComet in GKN
Driveline Slovenija, ki so svoje razvojne programe nadgradila in uspešno
konkurirajo na svetovnem trgu. Razvoj gospodarstva in turizma je povečal
potrebe po stanovanjski gradnji in spremljajočih dejavnostih, kar se
odraža predvsem v mestu Zreče. |
|
(5) Občina je
precejšnjo pozornost namenila povezovanju v regiji predvsem s sosednjimi
občinami na področju turizma in razvoja podeželja. Območje KTC Rogla se
razteza na območju več občin, ki s svojimi programi usklajujejo interese
in razvojne projekte na celotnem območju. |
|
|
|
7. člen |
|
(razvojne potrebe v občini ter razvojne
potrebe države in regije) |
|
(1) V občini so
povečane potrebe po stanovanjski gradnji in spremljajočih dejavnostih.
To se odraža predvsem v mestu Zreče, kjer je potrebno zagotoviti
površine za gradnjo predvsem večstanovanjskih objektov. Potrebe po
gradnji prosto stoječih enodružinskih hiš se pojavljajo v vseh naseljih
v občini enakomerno. |
|
(2) Obstoječa
opredeljena območja za centralne dejavnosti v občinskem središču Zreče
ter na Stranicah zadoščajo za razvoj centralnih dejavnosti ob ukrepih
zgoščevanja ter aktiviranja nezadostno izkoriščenih površin.
|
|
(3) Na področju
gospodarskih dejavnosti je za nadaljnji razvoj ključnih podjetij
zagotovljen prostor v okviru proizvodne cone Unior II., od koder so tudi
dolgoročne možnosti za širitev cone v smeri proti Radani vasi. Za
omogočanje razvoja drobnega gospodarstva se kaže potreba po izgradnji
manjših proizvodno obrtnih delavnic ter urejanje parkirnih površin za
prevozniške dejavnosti posebej na predelu Stranic, ob regionalni cesti. |
|
(4) Na področju
turizma in rekreacije v naravnem okolju je potrebno uskladiti namenske
rabe zemljišč na območju KTC Rogla ter Zreč, da bo omogočen razvoj
skladno s prostorskimi načrti in programom razvoja. V Zrečah je potrebno
zagotoviti prostor za širitev obstoječega termalnega zdravilišča Zreče
na predel proti akumulaciji Koprivnice. |
|
|
|
8. člen |
|
(medsebojni vplivi in povezave z območji
sosednjih občin) |
|
Prostorski razvoj
občine Zreče se usmerja v povezavi s prostorskim razvojem sosednjih
mejnih občin na področju izgradnje GJI. Poudarjeno sodelovanje s
sosednjimi občinami poteka na področju turizma in rekreacije v naravnem
okolju, predvsem pri urejanja KTC Rogla. Razvoj se usmerja v
dopolnjevanje programov, ki niso razviti v sosednjih občinah.
|
|
|
|
9. člen |
|
(cilji prostorskega razvoja občine) |
|
(1) V OPN bo
občina določila namensko rabo zemljišč za trajnostno naravnan prostorski
razvoj, kar bo zagotovilo sožitje med interesi različnih uporabnikov
prostora. Takšna vizija razvoja izhaja tudi iz Strategije prostorskega
razvoja RS, katere eden od ključnih ciljev je upoštevanje načel varstva
okolja, naravne in kulturne dediščine kot osnove za skladen gospodarski,
socialni in kulturni razvoj. Ti cilji bodo osnovna izhodišča občine
Zreče pri načrtovanju prostorskega razvoja občine. |
|
(2) Uravnotežen
prostorski razvoj občine prispeva h krepitvi kvalitet in prepoznavnosti
slovenskega prostora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov,
razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in
naravnih kakovosti ter z upoštevanjem povezav v prostoru. |
|
(3) Ob
upoštevanju izhodišč ter ciljev nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih
dokumentov in dosedanjega razvoja, so razvojni cilji občine Zreče
sledeči: |
|
a) Racionalen in učinkovit trajnostni
prostorski razvoj: |
|
•
usmerjanje dejavnosti v prostoru na
način, da se ustvarja največje pozitivne učinke za prostorsko
uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in
kakovost naravnega in bivalnega okolja. |
|
b)
Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev: |
|
•
izboljšanje negativnih stanj v prostoru
s prostorskimi in okoljskimi ukrepi (prenova in notranji razvoj naselij,
širitev obstoječih naselij, sanacija razpršene in degradirane poselitve
z upoštevanjem avtohtonega vzorca poselitve, sanacija in dograjevanje
komunalne javne infrastrukture). |
|
c)
Kvaliteten razvoj občinskega središča Zreče in drugih naselij: |
|
•
zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja
z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo
gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter uravnotežen razvoj podeželja; |
|
•
zagotavljanje vodo oskrbe ter odvajanja
in čiščenja odplak; |
|
•
zagotavljanje varstva ljudi in
premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
d)
Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij: |
|
•
izkoriščanje prostorskega potenciala
Pohorja za razvoj raznolikih kmetijskih in turističnih dejavnosti; |
|
•
dopolnjevanje funkcij naselij in
podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti. |
|
e)
Upoštevanje prostorskih omejitev za prostorski razvoj: |
|
•
usmerjanje prostorskega razvoja izven
območij, ki jih ogrožajo naravne in druge nesreče; |
|
•
spodbujanje ohranjanja in razvoja
kulturne raznovrstnosti kot osnove za prostorsko prepoznavnost,
kvalitetno bivalno okolje in socialno varnost. |
|
f)
Preudarna raba naravnih virov: |
|
•
ohranjanje potenciala tal za kmetijsko
in gozdarsko rabo; |
|
•
uravnotežena oskrba z mineralnimi
surovinami. |
|
g)
Varstvo kulturne dediščine: |
|
•
ohranjanje območij in objektov kulturne
dediščine z vključevanjem v urejanje prostora. |
|
h)
Ohranjanje narave: |
|
•
ohranjanje biotske raznovrstnosti,
naravnih vrednot in naravnih procesov ter zagotavljanje vključevanja
biotske raznovrstnosti v urejanje prostora. |
|
i)
Varstvo okolja: |
|
•
vključevanje posameznih sestavin varstva
okolja v prostorski razvoj; |
|
•
racionalno ravnanje s komunalnimi in
drugimi odpadki. |
|
j)
Skladen razvoj območij: |
|
•
skladen razvoj občine v regiji; |
|
•
povezanost z mejnimi občinami in drugimi
urbanimi območji. |
|
k)
Usklajen razvoj turizma v občini v povezavi regijo in zavarovanimi
območji ter drugimi prepoznavnimi vrednotami. |
|
|
|
10. člen |
|
(okoljski cilji OPN) |
|
Z vključevanjem
posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje trajnostnega
prostorskega razvoja bo občina Zreče poleg ciljev prostorskega razvoja,
ki so navedeni v prejšnjem členu, upoštevala še naslednje okoljske
cilje: |
|
a) ohranjanje
kakovosti tal; |
|
b) ustrezno
čiščenje komunalnih odpadnih voda; |
|
c) dobro stanje
površinskih in podzemnih vod; |
|
d) zagotovljena
poplavna varnost; |
|
e) umeščanje
poselitvenih območij stran od virov emisij v zrak; |
|
f) zmanjšanje
emisij toplogrednih plinov; |
|
g) obremenjenost
stanovanjskih območij s hrupom pod mejnimi vrednostmi; |
|
h) upoštevanje
strateških usmeritev celostnega varstva kulturne dediščine; |
|
i) izboljšanje
krajinske podobe območja; |
|
j) ohranjanje
stopnje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem ugodnega stanja ogroženih
vrst in habitatnih tipov na območju občine; |
|
k) ohranitev
oziroma doseganje ugodnega stanja habitatov vrst in habitatnih tipov, za
katere so opredeljena območja, pomembna za ohranitev biotske
raznovrstnosti (ekološko pomembnih območij, območij Natura) na območju
občine; |
|
l) ohranitev
lastnosti, zaradi katerih so deli narave na območju občine opredeljeni
za naravno vrednoto določene zvrsti ter v največji možni meri tudi
vseh drugih lastnosti naravne vrednote; |
|
m) racionalna
raba naravnih virov; |
|
n) učinkovito
ravnanje z odpadki; |
|
o) umeščanje
območij stanovanj izven varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja
(visokofrekvenčni viri sevanja); |
|
p) zmanjšanje
rabe energije za javno razsvetljavo za 45% in optimiziranje obratovanja,
upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave. |
|
|
|
2.3 Zasnova
prostorskega razvoja občine |
|
|
|
11. člen |
|
(prednostna območja za razvoj poselitve
in razvoj dejavnosti) |
|
(1) Na osnovi analize razporeditve
dejavnosti v prostoru in stanja rabe tal, identifikacije potreb in
teženj v prostoru ter ob upoštevanju okvirnih strateških ciljev razvoja
v prostoru, ki si jih je zastavila občina Zreče, se razvojne možnosti
občine lahko uresničujejo na opredeljenih prednostnih območjih za razvoj
poselitve in razvoj dejavnosti v prostoru občine Zreče. |
|
(2) Prostor
občine Zreče omogoča nadaljnji razvoj primarnih dejavnosti gozdarstva in
kmetijstva, saj je skoraj 90% občinskega prostora namenjeno tema
osnovnima rabama prostora, predvsem gozdarstva in v manjšem obsegu
kmetijstva. Prednostna območja za razvoj gozdarstva so v okviru sedanjih
gozdnih površin s poudarjanjem in upoštevanjem funkcij gozdov (ekološke,
socialne in lesno proizvodne). Glede na reliefne razmere je prostor
občine mogoče razdeliti v dva tipa kmetijskih zemljišč. Zaključene
ravninske površine, na katerih je zaradi reliefa omogočena intenzivna
kmetijska pridelava (njivske površine) ležijo na ravninskih predelih
občine ob vodotoku Dravinja na območju Radane vasi in Gabrovelj in
manjši del ob vodotoku Tesnica; po obsegu različne zaključene površine
večjih naklonov, kjer se pojavljajo sadovnjaki, pašniki, njive in
travniki; te površine se pojavljajo razpršeno, večkrat med gozdnimi
površinami, na gričevnatih in hribovitih območjih občine do nadmorske
višine okrog 600 m, nad njo pa predvsem kot pašniške površine. |
|
(3) Bodoči razvoj poselitve sloni na
ohranjanju koncepta obstoječih naselij glede na njihovo funkcijo v
omrežju naselij in morfološke značilnosti. Na obstoječa naselja, kjer že
obstaja zgrajena GJI, je smiselno navezovati nove površine za potrebe
stanovanjske in poslovne gradnje, z zagotavljanjem zelenih in
rekreacijskih površin ter varovanjem in vključevanjem naravnih vrednot
in kulturne dediščine, ki zagotavljajo prepoznavnost prostora in
kvaliteto bivanja v občini. |
|
(4) Pred
širjenjem naselij na nova območja bo občina urejala poselitev z
notranjim razvojem naselij in racionalno rabo zemljišč; to je mogoče
realizirati z boljšo izkoriščenostjo in kvalitetnejšo rabo praznih in
neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih
objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih
površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo
degradiranih območij. |
|
(5) Naselja se
bodo širila v primerih, da v naseljih ni več primernih zemljišč za
razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih dejavnosti, za večjo
socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga
nepremičnin in za razvoj različnih proizvodnih in storitvenih
dejavnosti. |
|
(6) Možnosti za
organizirano stanovanjsko gradnjo so v okviru območja Ureditvenega
načrta Zreče (na Dobravi in pod Borkom) ter na Stranicah. Individualno
stanovanjsko gradnjo bo občina namenoma usmerjala tudi v pohorska
naselja, ki se praznijo (Skomarje, Resnik, Gorenje). Za ohranjanje
poseljenosti podeželskega prostora bo občina zagotavljala možnosti za
gradnjo stanovanjskih objektov v okviru avtohtonih kmetij, pri čemer bo
spodbujala in omogočala tudi gradnjo objektov za dodatne dejavnosti na
kmetijah. |
|
(7) Možnosti za
razvoj centralnih dejavnosti so na sedanjih lokacijah v Zrečah, na
Stranicah ter v Gorenju. |
|
(8) Dolgoročne
možnosti za širitev in krepitev gospodarskih dejavnosti, ki potrebujejo
večje proizvodne površine, so na predelu med proizvodno cono Unior II.
in naseljem Radana vas. Potencialne površine za razvoj drobnega
gospodarstva so v okviru obstoječe poselitve v vseh naseljih (Zgornje in
Spodnje Zreče), kjer lokacije zagotavljajo sprejemljive vplive
dejavnosti na okolje; za usmerjen razvoj pa so primerne lokacije ob
regionalni cesti Slovenske Konjice – Celje, na predelu Stranic in na
območju kamnoloma Stranice. |
|
(9) Na območju
Zreč je kot sestavni del naselja mogoče oblikovati zeleni sistem
naselja, v katerega se vključi zelene površine naselja, vodni in obvodni
prostor Koprivnice ob zajezitvah ter kmetijske in gozdne površine.
|
|
(10) Potencialna
območja za razvoj turizma so tisti deli občine, ki jih odlikuje
prisotnost objektov in območij kulturne dediščine ter naravnih vrednot
in kjer je mogoče brez prevelikih tveganj za naravno ravnovesje ter
okrnitev kvalitet kulturne krajine razvijati sprejemljive oblike
turistične ponudbe: širši pohorski prostor z vključno KTC Rogla kot
osrednjim generatorjem turističnega razvoja ter mesto Zreče s svojo
posebno funkcijo zdraviliško turističnega centra. |
|
|
|
12. člen |
|
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo
posameznih naselij) |
|
(1) Spodbuja se
policentrični razvoj poselitve. |
|
(2) Skladno z
ZPNačrt-om ter na osnovi Strategije RS so bila občinskemu središču Zreče
ter naseljem z razvojnimi možnostmi v občini Zreče določene funkcije in
sicer: |
|
a)
Na osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev: |
|
•
manjše mesto: Zreče; |
|
•
drugo urbano naselje:
Stranice; |
|
•
vas z jedrom: Bezovje nad
Zrečami, Bukovlje pri Stranicah, Črešnova, Dobrovlje, Gorenje pri
Zrečah, Radana vas, Resnik, Skomarje, Zlakova; |
|
b)
Na osnovi funkcij v omrežju naselij: |
|
•
pomembnejše lokalno
središče – občinsko središče: Zreče; |
|
•
lokalno središče: Stranice. |
|
(3) V
policentričnem urbanem sistemu Slovenije se mesto Zreče razvija kot
občinsko središče v povezavi z njegovo posebno funkcijo zdraviliško
turističnega centra, ki presega občinske okvire. Kot občinsko središče
zagotavlja enakomeren dostop do različnih gospodarskih, storitvenih ter
centralnih dejavnosti vključno z dejavnostmi socialnega varstva ter
nižjega in srednješolskega izobraževanja. Zaradi močne industrije so
Zreče tudi pomembno zaposlitveno središče. |
|
(4) Na občinskem
nivoju se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno
razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvija
naselje Stranice kot lokalno središče. Preostala naselja so pretežno
ruralnega značaja, kjer sta prevladujoča kmetijska funkcija in bivanje.
Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč
razvojne pobude in omejitve. |
|
(5) Posebno
vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve ima območje KTC Rogla ter
pohorska naselja Skomarje, Resnik in Gorenje, kjer se spodbuja razvoj
turističnih dejavnosti v povezavi z razvojem KTC Rogla. |
|
|
|
13. člen |
|
(temeljne smeri prometnega povezovanja
naselij v občini in regiji) |
|
(1) Občina Zreče leži v
severovzhodnem delu Republike Slovenije, v oddaljenosti 7,5 km od
avtoceste Ljubljana – Maribor, prečka pa jo tudi regionalna cesta Celje
– Maribor, ki omogoča občini povezave s sosednjimi občinami in s
celotnim slovenskim prostorom. |
|
(2) Občina bo v
največji možni meri v svojih razvojnih projektih izkoristila svojo lego
v severovzhodnem slovenskem prostoru ter posodobila prometno
infrastrukturo na celotnem območju občine, uredila kolesarske povezave
ter turistične pešpoti v navezavi s sosednjimi občinami in izvajala
aktivnosti za preusmeritev tranzitnega tovornega prometa iz lokalnih
cest in podeželja. |
|
(3) Pomembnejše regionalne ceste v
občini potekajo v smereh Maribor – Celje, Slovenske Konjice – Vitanje,
Zeče – Zreče – Pesek. |
|
(4) Dosedanji
razvoj prometnega omrežja je pokazal, da je bila ukinitev železniške
proge iz Poljčan do Zreč prehitra. Varuje se trasa proge, ki poteka od
južnega roba mesta Zreče po stari trasi ozkotirne železnice do občinske
meje z občino Slovenske Konjice. |
|
|
|
14. člen |
|
(druga za občino pomembna območja) |
|
(1) Glede na Strategijo RS leži
višinski, pohorski del občine v območju ugotovljene naravne krajine,
kjer naj se pri razvoju upošteva cilj trajnega ohranjanja kakovosti,
nižinski del občine pa leži v območju ugotovljene kulturne krajine, kjer
naj razvoj temelji na kulturni in krajinski raznolikosti ter na lokalnih
virih. |
|
(2) Prostor
občine Zreče odlikuje bogata kulturna dediščina in območje nacionalne
prepoznavnosti Južno Pohorje. Že do sedaj je občina prenavljala številne
objekte in območja kulturne dediščine (vas Skomarje, grobišče talcev na
Stranicah, sakralni objekti). Občina bo objekte kulturne dediščine še
naprej vključevala v svoje prostorske akte in jim dala novo vsebino in
prepoznavnost ter s tem možnosti za prenovo. |
|
(3) Prostor
občine Zreče bogatijo obsežna območja z naravnimi kakovostmi. Na
območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske
raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot ob upoštevanju sektorskih
zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s
prostorom. |
|
(4) V celotnem nadaljnjem prostorskem
razvoju (dejavnosti v krajini, poselitev, izgradnja infrastrukture) se
ohranjajo vsi pomembni elementi prepoznavnosti in naravnih kakovosti
prostora občine Zreče, ker poleg bivanjskih kvalitet predstavljajo tudi
osnovo in prednost za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju.
Območja prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora občine Zreče
sovpadajo z območji kulturne dediščine ter območji naravnih kakovosti. |
|
(5) Prostor
občine je bogat z mineralnimi surovinami. Za območji kamnolomov na
Stranicah in v Gračiču je občina Zreče opredelila obveznost zaključka
pridobivanja. V občini Zreče so z geološkimi raziskavami odkrita na
osmih lokacijah območja naravnega kamna v takšnem obsegu, da bodo
gospodarsko pomembna in jih je mogoče prednostno opredeliti za tovrstno
uporabo prostora. |
|
|
|
15. člen |
|
(urbano središče z UN) |
|
Za mesto Zreče se
prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.
|
|
|
|
2.4 Zasnova gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra |
|
|
|
2.4.1 Splošne določbe za GJI |
|
|
|
16. člen |
|
(splošne določbe za razvoj GJI) |
|
(1) Za
zagotavljanje enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske
opremljenosti, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe
predvidenih razvojnih programov v občini se vzpostavljajo nova ter
rekonstruirajo in dopolnjujejo obstoječa infrastrukturna omrežja.
Načrtovanje in gradnja novih ter prenova obstoječih omrežij
infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se
okoljska in energetska infrastruktura razvijata kot sanacija stanja in
opremljanje razvojnih območij. |
|
(2) Projekti, v
okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi
sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno. Za vse nove
investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto
infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša
območja. |
|
(3) Z
načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi
racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in
obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki
komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture
praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar
namenska raba ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa
vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Na ta način se zagotavlja
večnamenbnost koridorjev gospodarske javne infrastrukture in povečuje
možnosti za njihovo sprejemljivejše vključevanje v prostor. |
|
(4)
Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne
dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno pa le v primeru, če bi
podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke
dediščine. |
|
(5) Za celotno
območje občine so z Lokalnim energetskim konceptom, ki je temeljni
dokument o oskrbi z energijo (EK-1-2; 2009, Mitraka d.o.o. Maribor; v
nadaljevanju LEK) opredeljene nadaljnje aktivnosti, povezane s
povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov
energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vplivov na podnebne
spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih virov
energije. Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih
iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove potrebujejo manj
energije in ki vsaj del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz
alternativnih virov energije. |
|
|
|
2.4.2 Prometna infrastruktura |
|
|
|
17. člen |
|
(cestna infrastruktura, mirujoč promet
ter javni potniški promet) |
|
(1) Cestna infrastruktura občine
sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo državne in lokalne
ceste ter javne poti. Pomembnejše so regionalne ceste R2 430 Maribor -
Celje (Tepanje - Višnja vas), R2 431 Slovenske Konjice - Vitanje
(Zgornji Dolič - Stranice), R3 701 Zreče - Lovrenc na Pohorju (Pesek -
Rogla - Zreče). Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč,
kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem,
opremljen z ustrezno urbano opremo prostora. Lokalne ceste tvorijo
skupaj z javnimi potmi notranjo prometno omrežje v občini. Večinoma so v
asfaltni izvedbi, kar omogoča krajanom dobre povezave z lokalnih
središčem. |
|
(2) Omrežje
državnih in občinskih cest se prenavlja postopoma, skladno z
ugotovljenimi potrebami. Na območjih naselij se v njihovem okviru
gradijo povezovalne ceste, uredijo križišča ter ustrezne ureditve za
pešce in kolesarje. Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se izboljša
prometno povezanost med občinskim središčem in ostalimi naselji občine.
Zagotovi se dober dostop do območij centralnih in gospodarskih
dejavnosti, stanovanjskih območij in območij s turističnim potencialom
ali pomenom. |
|
(3) Površine za
mirujoč promet za potrebe tovornih vozil so urejene na območju Spodnjih
Stranic. Ob vseh javnih objektih, turističnih objektih ter pri
večstanovanjskih objektih (blokovna gradnja) v mestu Zreče ter v drugih
naseljih se zgradi ustrezno število javnih parkirnih mest. Urejene
parkovne površine in zelenice se načeloma ne namenjajo za urejanje
parkiranja. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini
pomembnih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven
naravnih vrednot in drugih varstvenih območij. |
|
(4) Javna
parkirišča, lahko tudi kot parkirne hiše, se prednostno zagotavljajo ob
postajališčih javnega potniškega prometa ter na vstopni delih na območje
KTC Rogla ter v mesto Zreče. |
|
(5) Javni
potniški promet se ureja na območjih obstoječih pozidav v večjih
naseljih, med večjimi naselji ter razvija na območjih novih pozidav in
širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega
omrežja. |
|
(6) Med mestom
Zreče, turističnim centrom Rogla in sosednjimi občinskimi središči
vključno z njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški
promet (prilagoditev in številčno povečanje avtobusnih prog s povezavami
na železniški promet ter z uskladitev voznih redov vlakov in avtobusov). |
|
(7) Avtobusna
postaja v Zrečah se ohranja na obstoječi lokaciji. V vseh naseljih, ki
jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo
obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con
in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne
linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike,
kar se glede na potrebe predvidi sočasno z novogradnjami in
rekonstrukcijami cest. |
|
|
|
18. člen |
|
(omrežje kolesarskih poti in
kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti) |
|
(1) Za varno
odvijanje kolesarskega in peš prometa se v naseljih uredijo ustrezne
površine. Na regionalnih in posameznih občinskih cestah se na odsekih
skozi naselja dogradijo hodniki za pešce. Obstoječe in nove kolesarske
steze in poti, pešpoti, tematske, konjeniške in podobne poti se urejajo
in povezujejo v sistem pešpoti za rekreacijske in turistične namene. |
|
(2) Vzpostavi se
daljinska kolesarska povezava ob regionalni cesti Celje – Maribor. Na
ravninskih predelih občine se uredi kolesarska prometna pot v navezavi
na kolesarsko pot iz smeri Slovenskih Konjic, kar lahko predstavlja
začetni del večjega kolesarskega omrežja, za kar se v čim večji meri
izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. |
|
(3) Omrežje kolesarskih poti in
pešpoti ter drugih rekreacijskih poti se bo na območjih ohranjanja
narave načrtovalo po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in
varstvenih usmeritev, s čimer se bo zagotavljalo ohranjanje naravnih
vrednot in biotska raznovrstnost. |
|
|
|
19. člen |
|
(železniška infrastruktura) |
|
Ohranja se rezervat za
vzpostavitev trase opuščene železniške proge Poljčane – Zreče (mestni in
medmestni promet) od južnega roba naselja Zreče do občinske meje proti
Slovenskim Konjicam. |
|
|
|
20. člen |
|
(letališče in helioporti) |
|
Občina Zreče se
pretežno nahaja pod zračnimi potmi, zato je potrebno pri graditvi,
postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo vplivati na varnost
zračne plovbe, upoštevati vse predpise s področja zračne plovbe. |
|
|
|
21. člen |
|
(omrežje žičnic) |
|
Na območju rekreacijsko turističnega centra
Rogla je za potrebe zimskega turizma zgrajenih več smučarskih žičnic in
sedežnic. Nadaljnja gradnja smučarskih
žičnic in sedežnic na območju rekreacijsko turističnega centra Rogla se
izvaja ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev, s čimer se bo
zagotavljalo ohranjanje naravnih vrednot in biotska raznovrstnost. |
|
|
|
2.4.3 Elektronska komunikacijska
infrastruktura |
|
|
|
22. člen |
|
(komunikacijsko omrežje) |
|
(1) V obstoječem
(podzemnem in nadzemnem) telefonskem omrežju niso predvidene večje
spremembe; v prostoru občine obstajajo telefonske centrale tipa LC
(lokalni koncentratorji) v Zrečah, Boharini, Gorenju in na Rogli,
telekomunikacijsko medkrajevno omrežje simetričnih in optičnih
telekomunikacijskih kablov ter RR zvez. Na območju občine se bodo
izvajale rekonstrukcije obstoječega TK omrežja ter izgradnja novega
skladno s potrebami. |
|
(2) Zagotovita
se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se
več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje
lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile osnovo za
vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko
prerazporeditev dela. |
|
(3) Vzpostavi se
učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih
povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za
zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi
povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi
nadaljnjo povezanost sistemov. |
|
(4) Za
zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih
operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se nadgradi
s sistemom UMTS, omogoči pa se tudi vpeljava prihajajočih tehnologij.
Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor
ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih
izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.
Umestitev baznih postaj na objektih in območjih, ki so varovani kot
kulturni spomenik, ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani
kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev baznih
postaj dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar
je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
|
(1) V strnjenih
naseljih se vzpodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov
brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo
komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij
in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj,
širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v
sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja
tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve
omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. |
|
|
|
2.4.4 Energetika, skladno z lokalnim
energetskim konceptom |
|
|
|
23. člen |
|
(oskrba z energijo - splošno) |
|
(1) Na celotnem
območju občine se zagotavlja dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo
iz raznovrstnih virov, pri čemer se za vsa območja občine spodbuja
povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov ter učinkovita in
racionalna raba energije. |
|
(2) Zasnova
oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja
občine in LEK-u. Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost
sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti
toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije. |
|
(3)
Pri načrtovanju poteka novih vodov se
posebno pozornost nameni rešitvam v območjih naravnih kakovosti in
prepoznavnosti prostora, pri prečkanju reliefno izpostavljenih območij
ter pri prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje
naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000) in
objektov ter območij, ki so varovana kot kulturna dediščina. Objekti
in naprave (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije
merilno-regulacijskih postaj) se načrtujejo tako, da se v največji možni
meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko podobo, naravne kakovosti,
prepoznavnost prostora in bivalno okolje. |
|
(4) Spodbuja se
izraba lesne biomase predvsem za manjše, individualne sisteme ogrevanja
in za skupinske sisteme v naseljih, kjer ni zagotovljena oskrba z
drugimi energenti. Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične
energije. |
|
|
|
24. člen |
|
(elektroenergetska oskrba, plin, naftni
derivati) |
|
(1) Preko
južnega dela občine poteka trasa DV 2 x 110 kV Slovenske Konjice -
Trnovlje – Selce. |
|
(2) Občina se
pretežno napaja iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV v
Slovenskih Konjicah. Za razdeljevanje električne energije na manjših
razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV,
transformatorske postaje 20/0,4 kV ter pripadajoče nizkonapetostno
omrežje. Kabelsko omrežje se pojavlja v območju mesta Zreče in na
predelu Rogle. |
|
(3) Zasnova
elektroprenosnega omrežja temelji na razvojnih planih elektroenergetske
infrastrukture v občini Zreče, kjer se vključuje gradnja
elektroenergetskih objektov na demografsko ogroženih območjih občine
Zreče. Realizacija elektroenergetskih objektov se bo časovno prilagajala
predvsem letnim planom občine. |
|
(4) Potencialni
energetski vir predstavljajo Dravinja s hudourniškimi pritoki, kar je
delno izkoriščeno (tri male hidroelektrarne). Na osnovi strokovnega
gradiva (Vodnogospodarski biro Maribor - januar 1997) je za gradnjo MHE
opredeljenih še sedem možnih lokacij. Morebitne gradnje vodnih elektrarn
je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani
strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne
ureditve in omilitvene ukrepe. |
|
(5)
Hidroenergetska raba vode se izvaja ob upoštevanju varstvenih usmeritev,
s čimer se zagotavlja ohranjanje lastnosti zaradi katerih je Dravinja s
pritoki opredeljena za naravo vrednoto in območje Natura 2000. Gradnja
MHE na vodotokih, ki imajo naravovarstveni status, se izvaja le v
primeru zagotavljanja ohranjanje lastnosti zaradi katerih imajo poseben
status ter ob pogoju zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka v
strugi in pretoka, ki bo omogočal naravo hidrodinamiko.
|
|
(6) Preko občine Zreče
poteka prenosni plinovod P142, od R14 v km 16+605 do MRP Zreče, ki je v
upravljanju sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Prenosni plinovod
poteka iz smeri Slovenske Bistrice in preko MRP Zreče napaja obrate
SwatyComet in Unior. Prav tako je na MRP Zreče priključeno
distribucijsko omrežje, v upravljanju lokalnega distributerja, preko
katerega se oskrbuje široka potrošnja. |
|
(7) Vzporedno z obstoječim
prenosnim plinovodom P142 poteka trasa načrtovanega
prenosnega plinovoda R21AZ, za katerega je sprejeta Uredba o državnem
prostorskem načrtu za prenosne plinovodne zanke do Zreč (Uradni list RS,
št. 15/14). |
|
(8)
Na območju občine Zreče ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in
njenih derivatov. |
|
|
|
2.4.5 Infrastruktura komunalnega in
vodnega gospodarstvo ter varstva okolja |
|
|
|
25. člen |
|
(vodni viri in oskrba s pitno vodo) |
|
(1) Spodbuja se
varčna in smotrna raba pitne vode. |
|
(2) Zagotovi se
stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in
potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih
delov vodovodnega sistema. Obseg aktivnosti za izboljšanje kvalitete
vodooskrbe in zagotovitev nadomestnih vodnih virov, ki ne bodo
izpostavljeni vplivom kaljenja in intenzivnega kmetijstva, se povečuje.
Obstoječa vodovodna omrežja se povezuje v enotni sistem vodooskrbe za
celotno občino skladno z načrtovano porabo vode. |
|
(3) Obstoječe
vodne vire (Loška gora I, II, Dobrava I, II, Fijavž, Zg. Zreče I,
Jamnik) in nove vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Na
vodovarstvenih območjih ter na območjih potencialnih vodnih virov se
zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov dejavnosti umešča na
območja najmanjše ranljivosti, raba pa se tehnološko prilagodi tako, da
se ohranjata tako kvaliteta kot tudi količina podzemnih voda. Dokončna
sanacija vodnih virov in okolja se zagotovi z izgradnjo čistilnih naprav
za čiščenje odpadne vode z vodovarstvenih območij. Potencialne nove
vodne vire se razišče in ustrezno zavaruje. |
|
(4) Varovanje
vodnih virov z ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi
varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov se usklajujejo
s sosednjimi občinami. |
|
(5) Za
zmanjšanje porabe pitne vode se spodbuja izkoriščanje čiste padavinske
vode za sanitarne namene, na glede na priključek na javno vodovodno
omrežje. |
|
|
|
26. člen |
|
(odvajanje, čiščenje odpadne vode in
odvajanje čistih in odpadnih padavinskih voda ) |
|
(1) Občina Zreče
ima delno zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih vod v
Zreče ter delno na območju KTC Rogla, v drugih naseljih prevladujejo
greznice s ponikovalnicami in nekaj manjših čistilnih naprav. Urejeno
čiščenje odplak je v skladu s sanacijskimi programi podjetij Unior
Zreče, SwatyComet in GKN Driveline Slovenija na proizvodnih območjih (v
Zrečah ter v industrijski coni Unior II.) |
|
(2) Izgradnja
čistilnih naprav v občini že poteka skladno z občinskim Operativnim
programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod (oznaka 12/07, marec 2008,
Limnos, d.o.o. Ljubljana), v katerem so glede na državna izhodišča
določena območja naselij ali delov naselij na območju občine Zreče, ki
morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in za katera je treba
načrtovati in izvesti investicije ali investicijsko vzdrževanje objektov
javne kanalizacije, kar je tudi opredeljeno z najkasnejšimi roki.
|
|
(3) Na območjih brez
kanalizacijskega omrežja je obvezna lokalna uporaba ustreznih,
nepretočnih grezničnih sistemov ali drugih malih komunalnih čistilnih
naprav, prioritetno zlasti na vodovarstvenih in občutljivih območjih.
|
|
(4) Vsi objekti morajo imeti
zagotovljen odvod padavinskih vod tako, da odvodnjavanje ne povzroča
škode na sosednjih zemljiščih in napravah. Padavinske vode iz območij
poselitve je treba, če ni možnosti priključitve na javno kanalizacijo,
prioritetno ponikati, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven
vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje na terenu ni
možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode
speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu.
Odvajanje padavinskih voda z okvirnih
območij naselij mora biti načrtovana in izvedena tako, da bo v
čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin,
kar pomeni, da je potrebno predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred končnim iztokom v kanalizacijo oziroma
površinske odvodnike. |
|
(5)
Ureditev odvodnje na hribovitih terenih mora biti načrtovana tako, da
bodo padavinske vode speljane izven plazovitih in erozijsko ogroženih
območij; v primeru, da to ni mogoče, mora biti odvodnja po erozijsko
nestabilni, plazoviti ali ogroženi brežini načrtovana in izvedena s
kanaletami ali drugače utrjenimi muldami. |
|
|
|
27. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Občina Zreče
ima izbranega koncesionarja za oddajo koncesije za izvajanje obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih
odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
|
(2) Spodbuja se
zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter
se vzpostavi tak sistem ravnanja z
odpadki na vseh potrebnih ravneh, da bo odstranjevanju namenjena le
minimalna količina že sortiranih odpadkov. |
|
(3) V občini je potrebno
zagotoviti varno ravnanje z odpadki vseh vrst z uvedbo 5-stopenjske
hierarhije ravnanja z odpadki, ki se upošteva kot prednostni vrstni red
pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi. Hkrati je potrebno
preprečiti njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru, dosledno
ohranjati in dograjevati sistem odlaganja pogojno neuporabnih
industrijskih odpadkov, regijsko urediti problematiko ravnanja z
nevarnimi odpadki, preprečiti vsakršno divje odlaganje odpadkov v
prostoru ter prostor ustrezno sanirati. |
|
(4) Evidentirajo
in sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski
načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi.
|
|
(5) Lokacije za
predelavo in ravnanje z drugimi odpadki (gradbeni, odpadne surovine,
odslužena vozila, inertni odpadki) se lahko določijo na podlagi posebne
prostorske in okoljske preveritve v postopku sprememb OPN ter priprave
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Pri ureditvah se
upoštevajo predpisi s področja varstva okolja ter se zagotavljajo
rešitve, ki ne bodo razvrednotile kakovosti bivalnega ali naravnega
okolja. |
|
|
|
2.4.6 Druga
področja GJI |
|
|
|
28. člen |
|
(ogrevanje) |
|
Nekateri elementi toplovodnega ogrevanja
obstajajo v mestu Zreče, kjer so iz centralne kotlovnice ogrevani deli
mesta (blokovna gradnja). Omrežje cevovodov za toplovodno ogrevanje je
omejeno na mestni prostor. |
|
|
|
29. člen |
|
(pokopališča) |
|
(1) V občini je
pet pokopališč: v Zrečah staro opuščeno ter novo na lokaciji proti
Križevcu, v Skomarju, na Stranicah ter v Gorenju. Predvidene so širitve
pokopališč v Zrečah, na Stranicah ter v Gorenju okviru obstoječih
stavbnih zemljišč naselij. |
|
(2) Na območju
občine imajo Strokovne službe Ministrstva za delo, družino in socialne
zadeve v svojih evidencah lokacije
enajstih vojnih grobišč, in sicer: tri lokacije v Zrečah, po dve
lokaciji na Resniku in v Bukovljah ter po eno lokacijo v Lukanji, na
Skomarju, v Gorenju pri Zrečah in na Stranicah. V prej navedenih
evidencah so na območju občine tudi tri lokacije prikritih vojnih
grobišč: dve lokaciji na Polajni ter ena na Stranicah. Pri posegih na
lokacijah grobišč, ki so opredeljena v izvedbenem delu tega odloka,
je potrebno upoštevati zakonodajo s področja vojnih grobišč.
|
|
|
|
2.5 Okvirna območja naselij, vključno
z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana |
|
|
|
30. člen |
|
(kontinuiteta prostorskega urejanja) |
|
(1) Pri
usmerjanju prostorskega razvoja je občina Zreče že v preteklih obdobjih
upoštevala težnjo po zagotavljanju ohranjanja narave, ob dograjevanju
prostorske prepoznavnosti in varovanju kulturne dediščine. Pri tem je
občina upoštevala varstvo in izboljševanje bivalnega in delovnega
okolja. Prednostna naloga je bila predvsem zagotavljanje uravnoteženega
razvoja za posamezne dejavnosti in zagotavljanje njihovih prostorskih
potreb ter ustvarjanje pogojev za nove posege v prostor v smislu
vzdržnega razvoja. Pri opredeljevanju razvojnih usmeritev je bilo
upoštevano usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter
dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje v skladu z državnimi
usmeritvami. |
|
(2) Občina Zreče
je do sprejetja tega odloka o OPN svoje težnje po prostorskem razvoju
zagotavljala z VPA 2009, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega
razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot
ureditvena območja naselij, ki se jih ohranja. Skladno z ZPNačrt-om se
kot okvirna območja naselij v tem OPN upoštevajo vsa ureditvena območja
naselij. |
|
(3) Po RPE
pokriva celotno ozemlje občine Zreče (šifra občine 144) 27 naselij.
Naselja po ZPNačrt-u v tem OPN niso identična naseljem po RPE. V
nadaljevanju odloka se pojem naselja nanaša na okvirno območje naselja
kot ga definira ZPNačrt. V primeru, da se pojem nanaša na naselje po RPE
je to posebej navedeno. |
|
|
|
31. člen |
|
(območja naselij po RPE) |
|
(1) Območja
naselij po RPE v občini Zreče so prikazana v grafičnih prikazih
strateškega dela tega odloka. |
|
(2) Naselja po
RPE so glede na tipologijo naselja, število prebivalcev in funkcijo v
omrežju naselij občine Zreče razporejena: |
|
•
središče občinskega pomena,
ki ne presega 5000 prebivalcev: Zreče; |
|
•
lokalno središče, ki ne
presega 500 prebivalcev: Stranice; |
|
•
skupina razloženih naselij z
mešano kmetijskimi gospodarstvi, stanovanjskimi objekti ter nekaterimi
objekti centralnih dejavnosti ter turizma in s prepoznavnim jedrom
naselja, ki ne presegajo 300 prebivalcev (4): Bukovlje, razloženo
naselje Križevec, Dobrovlje, Skomarje; |
|
•
skupina razloženih naselij z
mešano kmetijskimi gospodarstvi, stanovanjskimi objekti ter nekaterimi
objekti centralnih dejavnosti ter turizma in s prepoznavnim jedrom
naselja, ki ne presegajo 150 prebivalcev (6 naselij): Črešnova, Gorenje,
Resnik (z Roglo), Radana vas, Zlakova; |
|
•
skupina razloženih naselij s
pretežno kmetijskimi gospodarstvi, ki ne presegajo 300 prebivalcev (4):
Boharina, Spodnje Stranice, Loška gora pri Zrečah, Planina na Pohorju; |
|
•
skupina razloženih naselij s
pretežno kmetijskimi gospodarstvi, ki ne presegajo 150 prebivalcev (11):
Bezovje nad Zrečami, Čretvež, Gračič, Gornja vas, Koroška vas na
Pohorju, Lipa, Mala gora, Osredek, Padeški vrh, Polajna, Zabork. |
|
|
|
32. člen |
|
(okvirna območja naselij) |
|
(1) V občini Zreče je določenih 38
okvirnih območij naselij; od tega je 5 okvirnih območij naselij
določenih kot posledica sanacije razpršene gradnje, na podlagi določil
29. člena Pravilnika o OPN (območje sanacije razpršene gradnje, ki se
opredeli kot novo naselje). |
|
(2) Okvirna območja naselij v
občini Zreče so prikazana v grafičnih prikazih strateškega dela tega
odloka, v grafičnih prikazih izvedbenega dela pa so določena z manjšimi
območji znotraj enot urejanja prostora. Pregled okvirnih območij
naselij je razviden iz Priloge 2 (Pregled okvirnih območij naselij v
OPN) k temu odloku. |
|
|
|
2.6 Okvirna območja razpršene
poselitve |
|
|
|
33. člen |
|
(okvirna območja razpršene poselitve) |
|
Na območju občine so
kot območja z avtohtonim poselitvenim vzorcem razpoznavna naslednja
območja: |
|
•
Hribovito območje avtohtone
poselitve, ki obsega predele občine nad višinsko mejo okrog 500 m
nadmorske višine do okrog 1000 m nadmorske višine, ki ga predstavljata
dve prostorsko zaključeni območji: po obsegu manjši predel pod Konjiško
goro in večji pohorski del vključno z vzhodnim delom Loške gore. |
|
•
Razpršena poselitev izven
naselij, ki jo predstavljajo površine razpršene poselitve (oznaka
stavbnih zemljišč A). |
|
|
|
2.7 Usmeritve za prostorski razvoj
občine |
|
|
|
2.7.1 Usmeritve za razvoj poselitve
in celovito prenovo |
|
|
|
2.7.1.1 Razvoj naselij in dejavnosti
po naseljih |
|
|
|
34. člen |
|
(splošne določbe za razvoj, prenovo in
širitev naselij) |
|
(1) Razvoj
naselij v občini Zreče bo potekal v skladu z njihovo vlogo in pomenom v
omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kvalitet pozidane in
nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v
prostoru. |
|
(2) V občini
Zreče obstajata dve območji, naselje Zreče in območje KTC Rogla, kjer
poteka razvoj poselitve hitreje in tako blagodejno vpliva na gospodarski
razcvet občine. |
|
(3) V naseljih
ali primernih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za
stanovanjsko gradnjo, za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport
in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob
turistično zanimivih lokacijah. |
|
(4) Naselja se
praviloma razvijajo znotraj okvira določenih stavbnih zemljišč, s
pozidavo še nepozidanih površin, ki jih po urbanistični in krajinski
presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih ali kot dele zelenih sistemov
naselij. |
|
(5) Ohranjajo in
prenavljajo se jedra naselij in drugi prostorsko ter programsko
pomembnejši predeli naselij, ki so degradirani in moteči za druge
dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe
in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev.
Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve,
gradovi, ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge
prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo.
|
|
(6) Širitve
naselij ali nova naselja se načrtujejo praviloma kot območja za
kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo
pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev. Naseljem se
zapolnijo, povežejo in zaokrožijo obstoječa stavbna zemljišča, na
podeželju pa se razvoj ohranja tudi kot posamična stavbna zemljišča,
katerim se zagotovi zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč. |
|
(7) Gradnja
počitniških objektov se lahko izvaja kot prenova prostih površin v
naseljih ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij. Površine za
izključno počitniško gradnjo so opredeljene v naseljih Bukovlje – 3,
Resnik – Nune, Padeški vrh – 1, Padeški vrh – 2, Planina – Ostruh,
Skomarje – vikendi, Stranice – Rozman in Rogla. |
|
|
|
35. člen |
|
(notranji razvoj naselij, zgostitve in
prenova naselij) |
|
(1) Naselja se
prednostno razvijajo v okviru sedanjih stavbnih zemljišč. Za pozidavo se
izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge
proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih
preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo (območja stanovanjske
pozidave na Dobravi v Zrečah ter na Stranicah; območje proizvodnih
dejavnosti Unior II., območja centralnih dejavnosti v Zrečah). Obstoječi
opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo
z ustreznejšimi ob upoštevanju namembnosti in oblikovnih značilnosti
okoliškega prostora. |
|
(2) Pri
načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi
izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in
dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja dopolnilnih dejavnosti
turizma in podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne
dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Razpoložljiva stavbna
zemljišča se prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in
polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti vključno s
turistično ponudbo. |
|
(3) Prenove in
novogradnje na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo se
urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu
zagotavljanja tipološke enotnosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih
arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških
značilnosti naselij in arhitekture objektov. |
|
(4) Prenova
naselij lahko vključuje prenovo celega naselja ali le nekaterih delov
naselja. Cilji prenove so v izkoristku notranje prostorske rezerve
naselja ter v izboljšanju kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim
urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih (staro jedro
naselja Zreče, šolsko območje v Zrečah). Pri načrtovanju prenove se
upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške
krajine. |
|
(5) Dolgoročno
se zagotovi prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine
opredeljena kot zavarovana naselbinska dediščina (vas Skomarje). Prenova
se načrtuje na podlagi konservatorskih programov pristojnih institucij s
ciljem zagotavljanja kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.
Prenova se zagotovi tudi na degradiranih območjih naselij, kjer se
prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene
površine (staro območje industrije Unior v Zrečah). |
|
(6) V občinskem
središču Zreče, kjer zaradi prostorskih omejitev ter morebitne
nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam,
se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega,
krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij na
lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj
kmetije. |
|
(7) Pri
načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se mora
izboljševati raven opremljenosti z GJI. Povečevati se mora obseg
grajenega javnega dobra (prometne površine, trgi, igrišča, parki,
zelenice, prostori za druženje in počitek, ipd.) z vključevanjem teh
površin v strukture naselij. Prebivalcem naselij se omogoča čim večja
dostopnost do zelenih in drugih javnih odprtih površin, ki naj bodo
raznolike glede na vlogo, uporabnost in pomen za prepoznavnost naselja.
V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne,
družbene, storitvene) v povezavi s stanovanjskimi, zelenimi ter drugimi
odprtimi javnimi površinami. |
|
(8) Vodni in
obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine
biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot sestavni
del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih
sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih
površin in obvodnih prostorov. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med
grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.
Zagotavljajo se primerne gostote pozidave na predelih obstoječih
naselij, kjer so predvidena zgoščevanja ter na načrtovanih širitvah
naselij. |
|
(9) Območja
naselij, ki so razvrednotena, se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab
in dejavnosti, čemur se prilagaja tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo
se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali
opuščenih objektov. |
|
(10) Naselja
brez sprememb obsega stavbnih zemljišč, v katerih poteka predvsem
notranji razvoj kot zgoščevanje obstoječe zazidane strukture, so
navedena v Prilogi 2 (Pregled okvirnih območij naselij v OPN) k temu
odloku. |
|
|
|
36. člen |
|
(zmanjšanja, zaokrožitve in širitve
naselij ter nova naselja) |
|
(1) Površine za
stanovanja in razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami in
zaokrožitvami okvirnih območij naselij. Pregled sprememb okvirnih
območij naselij je razviden v Prilogi 2 (Pregled okvirnih območij
naselij v OPN) k temu odloku. Nova območja za pozidavo se načrtujejo
tako, da bodo zagotovljeni dostopnost, organizirana infrastrukturna
ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora
ter varstvo okolja. |
|
(2) Naselja, v katerih so načrtovane
manjše širitve v smislu zaokrožitve zazidljivih površin so naslednja:
Resnik – Nune, Črešnova, Zreče – Loška gora, Zlakova, Zreče, Stranice –
Rozman in Dobrava – 2. |
|
(3) V naselju Rogla – KTC so
načrtovane širitve zaradi uskladitve namenske rabe zemljišč skladno s
prostorskimi načrti in programom razvoja. |
|
(4) Nova naselja se oblikujejo tam,
kjer gre za sanacijo razpršene gradnje s povezavo obstoječih stavbnih
zemljišč. Tako določena nova naselja so: Zlakova – 2, Zlakova – 3,
Gračič, Dobrovlje – 1 in Sp. Stranice – 1. |
|
|
|
37. člen |
|
(razvoj dejavnosti po naseljih) |
|
(1) Različne
dejavnosti se umeščajo v naselja tako, da se dosega prepletanje funkcij
bivanja in dela, kar zmanjšuje število in razdalje voženj. Rabe urbanih
površin in dopustne dejavnosti se določajo tako, da so medsebojno
združljive in ne motijo druga druge. |
|
(2) Stanovanja
in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno
namenjena za stanovanja, spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na
območja centralnih dejavnosti. V mestu Zreče so stanovanjske površine
prednostno namenjene različnim oblikam gradnje (večstanovanjski bloki,
vrstne hiše, atrijske, prosto stoječe hiše, ipd.), v preostalih naseljih
občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike bivanja v
individualnih stanovanjskih objektih v okviru stavbnih zemljišč ter na
domačijah kmetij. Med posebne oblike stanovanjske gradnje se uvrščajo
domovi za starejše. Gradnja varovanih stanovanj se lahko umešča v
naselja, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter imajo dober
dostop do zdravstvene oskrbe. |
|
(3) Oskrbne,
storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo predvsem v občinsko
središče Zreče ter v lokalno središče Stranice, kjer se jim zagotovi
možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost prednostno z javnim
potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi. Po potrebi se lahko
oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti umeščajo tudi v druga
naselja. |
|
(4) Industrijske
in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe in
predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine,
izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema,
hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.
Nove gospodarske cone se oblikujejo predvsem v navezavi na dobro
prometno dostopnost (ob regionalni cesti Slovenske Konjice – Celje) na
površinah, ki so degradirane zaradi vplivov prometa na kmetijska
zemljišča. Na območja gospodarskih con se lahko umeščajo različne,
vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V manjše
gospodarske cone (Spodnje Stranice) se lahko umeščajo le okoljsko in
bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti
ter manjša proizvodnja. |
|
(5) Poudarjen
razvoj turističnih dejavnosti poteka v okviru klimatsko turističnega
centra Rogla, kjer so razmeščene površine skladno z veljavnim
prostorskim aktom. Na KTC Roglo se navezuje razvoj turističnih
dejavnosti širšega prostora s hribovskimi območji bližnjih vasi
(Skomarje, Resnik, Gorenje). |
|
(6) V
podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno
namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za
razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Dopustne
so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi
v kmetijstvu ter s stanovanjskimi nameni. |
|
(7) V podeželska
naselja se lahko umeščajo tudi druge dejavnosti, za katere se na osnovi
prostorske in urbanistične preveritve ugotovi, da niso moteče za
kmetijstvo in bivanje ter je zanje možno urediti dostop in komunalno
opremo. Dopuščen je razvoj centralnih dejavnosti, ki se načrtujejo
predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti, turističnih dejavnosti v
navezavi na celovito ponudbo naselja in okolice (npr. apartmaji kot
objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt
in storitve, ki ne obremenjujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih
dejavnosti v bivalnem okolju. |
|
(8) Dejavnosti,
ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi dejavnostmi na
podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja lesenih izdelkov,
vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in lahko pomenijo motnjo
za bivalno okolje, se lahko po prehodni prostorski in okoljski
preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju, da imajo
zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost za
komunalno opremljanje. |
|
|
|
2.7.1.2 Sanacija in prenova razpršene
gradnje |
|
|
|
38. člen |
|
(sanacija razpršene gradnje) |
|
(1) Razpršena gradnja je v OPN
prikazana kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč.
Razpršena gradnja se lahko oblikovno in komunalno sanira. Pogoji
sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji skladno z
usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta. |
|
(2) Novo opredeljena naselja, ki
predstavljajo območje sanacije razpršene gradnje, so naslednja: Zlakova
– 2, Zlakova – 3, Gračič, Dobrovlje – 1 in Sp. Stranice – 1. |
|
(3) Sanacija razpršene gradnje se
bo izvajala na način, da bo zagotovljeno ohranjanje zavarovanih območij
narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti ter značilnih
elementov krajine (travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in skupine,
grmišča, živice in drugo) in ohranjanje zavarovanih objektov in območij
kulturne dediščine. |
|
|
|
2.7.1.3 Ohranjanje poselitve na
območjih razpršene poselitve |
|
|
|
39. člen |
|
(razvoj na območjih razpršene
poselitve) |
|
(1) Na območjih,
kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni
vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno
nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z
enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in
programske značilnosti območja razpršene poselitve. Pri načrtovanju
objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov,
velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino. |
|
(2) Pri gradnji
objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti,
upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij,
pridobivanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja
drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja,
obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne
infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja,
obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se
ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo
prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj
izpostavljene površine. |
|
(3) Gradnja
objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih
virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo
(kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, pridobivanje mineralnih
surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in
kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti
vidnega razvrednotenja prostora. |
|
(4) Dopolnilna
stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna na
območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave. |
|
(5) Izven
naselij ali na robovih se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki
jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v
naseljih in ob pogoju, da gre za celovito urejanje prostora. |
|
(6) Izven
naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij
ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij s tehnološkim
razvojem, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali
moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih
zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu
pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti
in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma
posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne
dejavnosti tako, da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih
površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do
gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno
infrastrukturo. |
|
(7) Vse
umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove
programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa
naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z
vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev ter se
določijo omilitveni ukrepi. |
|
|
|
2.7.1.4 Urbanistično oblikovanje
naselij |
|
|
|
40. člen |
|
(oblikovna podoba naselij) |
|
(1) Ohranja se
prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se
prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi
z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih
tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih
načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem
se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim
zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem
javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z
ureditvami za racionalno rabo energije. |
|
(2) Pri urejanju
podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih
kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot
delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih
objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu
vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali
turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti. |
|
(3) Zaradi
varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del
naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz.
Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko
kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne
dediščine. |
|
(4) Razvoj
naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim
prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na
ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo tako, da se ohrani vizualna
podoba s tipologijo strnjenih vasi. |
|
|
|
2.7.1.5 Koncepti prostorskega razvoja
urbanega središča, za katerega je izdelan urbanistični načrt
|
|
|
|
41. člen |
|
(koncept razvoja mesta Zreče) |
|
(1) Vloga
naselja v urbanem sistemu: Mesto Zreče se razvija kot središče
občinskega ob vzporedni krepitvi vloge naselja kot zdraviliško
turistično rekreacijskega in industrijskega območja s poudarjenim
razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in turističnih dejavnosti
znotraj obstoječega ureditvenega območja in predvidenih širitev.
|
|
(2) Območje UN: |
|
Območja urbanističnega
načrta naselja Zreče zajema strnjeno območje sedanje pozidave mesta
Zreče in predlagane širitve vključno s primestnim prostorom, ki se
razteza ob mestnih površinah. V urbanistični načrt so vključene zelene,
pretežno kmetijske in deloma gozdne površine, obvodni prostor Dravinje
ter akumulacije potoka Koprivnica. Vse te površine predstavljajo mestu
pripadajoče zelene površine, potrebne za kvalitetno in zdravo bivanje.
Območje UN Zreče je določeno tako, da so vanj vključena stavbna
zemljišča, ki so že sedaj funkcionalno povezane z mestom in ki so
opredeljena kot primestna avtohtona poselitev (A). Izven mestni prostor
urbanističnega načrta predstavlja potencialne, prednostne površine za
razvoj različnih dejavnosti naselja (predvsem turistično rekreacijskih,
stanovanjskih in gospodarskih), ki bodo aktivirane dolgoročno, na osnovi
kasneje definiranih razvojnih programov. |
|
(3) V razvoju
mesta Zreče se upošteva koncept in cilje razvoja: |
|
a Pozitivna rast
števila prebivalcev: Ohranjati je potrebno pozitivno rast števila
prebivalcev, ki se za mesto Zreče za obdobje od leta 1999 do leta 2007
izkazuje z indeksom 102 in označuje Zreče kot privlačno naselje tudi za
doseljevanje. |
|
b Krepitev vloge
mesta Zreče v omrežju naselij. |
|
c Racionalna,
vendar razvojno usmerjena raba prostora: znotraj mestnega tkiva kot tudi
v primestnem prostoru Zreč s prenovo posameznih območij, dopolnilno
gradnjo znotraj še nezazidanih območij ter delno širitvijo površin za
poselitev. Racionalna raba mestnega prostora z notranjim razvojem
posameznih območij (prenova, sanacija in zgoščevanje ekstenzivno
izrabljenih območij). |
|
(4) Razporeditev
dejavnosti: |
|
a) Stanovanjska
gradnja za potrebe enostanovanjske in večstanovanjske gradnje se
načrtuje kot prenova in sanacija predvsem na območjih večstanovanjske
gradnje v naselju Zreče. Prav tako se v smislu aktiviranja ekstenzivno
izrabljenih stavbnih zemljišč enostanovanjska gradnja usmerja na območja
Dobrave, večstanovanjska gradnja pa na območje južno od osrednjega dela
naselja. Širitev površin naselja za potrebe usmerjene stanovanjske
gradnje se načrtuje na vznožju Borka na S strani naselja. |
|
b) Oskrbne,
storitvene in družbene dejavnosti se razvijajo v okviru obstoječih
območij za centralne dejavnosti znotraj območja UN Zreče. |
|
c) Območja
industrijskih in proizvodnih dejavnosti se načrtujejo kot širitev
obstoječe gospodarske cone tovarne Unior II v smeri proti Radani vasi,
ki leži ob spodnji povezovalni cesti, ki je namenjena predvsem za
potrebe proizvodnih dejavnosti in tranzita tako, da se s prometom ne
obremenjuje stanovanjski in zdraviliško turistični del naselja. Za
potrebe tovarne SwatyComet in drugih proizvodnih dejavnosti je
predvidena širitev proti severu. |
|
d) Na področju turizma in rekreacije
v naravnem okolju bo najpomembnejša lokacija zdraviliški kompleks v
Zrečah. Načrtuje se širitev obstoječega termalnega zdravilišča Zreče na
predel proti akumulaciji Koprivnice ter z aktiviranjem še neizkoriščenih
površin znotraj naselja ob zdraviliškem predelu. Dolgoročno je možna
širitev v smeri proti jugozahodu (kmetija Jurak). |
|
e) Dolgoročno se načrtuje širitev
območij za šport ob obstoječem stadionu v smeri proti SV in JZ in
širitev območij zelenih sistemov naselja od akumulacije Koprivnice proti
jugu. |
|
f) Na območju občinskega središča
Zreče je že izoblikovan zeleni sistem naselja, v katerega so vključene
zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor Dravinje in Koprivnice
ter kmetijske in gozdne površine. Zelene površine z vegetacijskimi
členitvami, zlasti pa gozdnimi, kmetijskimi ali drugimi zelenimi
površinami preprečujejo zlivanje posamičnih zaokroženih grajenih površin
v monotona poselitvena območja. |
|
g) Prednostne funkcije gozdnih
površin v območju UN (in širše v bližini Zreč) so predvsem ekološke
(hidrološka in klimatska) in socialne (rekreacijska, turistična,
higiensko – zdravstvena, estetska in poučna). Ekološka funkcija je
pomembna tam, kjer so prisotne posebne vrednote okolja ali tudi ekološko
zahtevnejše razmere (območje stanovanjske gradnje na Dobravi, območje
rekreacijskih površin ob zajezitvah in potoku Koprivnica), socialna
funkcija pa povsod, kjer so prisotni ljudje, bodisi v okolici njihovih
bivališč, kot tudi v predelih, ki so zanimivi za rekreacijo in turizem.
|
|
h) Pri določanju meje območja UN
Zreče so bile v območje vključene nekatere zaključene ravninske površine
z intenzivno kmetijsko pridelavo. Večje ravninske površine na obeh
straneh Dravinje v smeri proti Radani vasi predstavljajo dolgoročno
edino možno smer razvoja proizvodnih dejavnosti za Unior in GKN
Driveline. Slovenija in ostalih potencialnih investitorjev, še posebej
ob upoštevanju cilja, da se proizvodne dejavnosti usmerjajo iz mesta
Zreče proti jugu. Manjša območja kmetijskih zemljišč na obrobjih mesta
so v območje UN vključena kot zaokrožitev funkcionalnih površin mesta;
te površine so dolgoročno pomembne za razvoj turističnih dejavnosti,
stanovanjske in obrtno poslovne gradnje, saj že sedaj predstavljajo
prehodni prostor med mestom in odprtim prostorom ter so funkcionalno
povezane z zdraviliškim delom Zreč. Kmetijske površine znotraj območja
UN ohranjajo svojo primarno funkcijo (najboljša in druga kmetijska
zemljišča), ki pa se prepleta z zdraviliško in turistično rekreacijskimi
dejavnostmi. |
|
i) Kmetije se iz območja mesta Zreče
postopno preselijo na ustreznejše površine ali pa svojo dejavnost
prilagodijo drugim dejavnostim in omejitvam. |
|
(5) Prometna
infrastruktura in javni potniški promet: |
|
a) Glavno cestno prometno žilo
znotraj mesta Zreče predstavlja regionalna cesta R3 701 Zreče - Lovrenc
na Pohorju (Pesek - Rogla - Zreče), ki razdeli mestni prostor, saj
poteka v smeri jugovzhod - severozahod preko osrednjega dela naselja.
Obstoječe cestno omrežje, ki ga poleg regionalne ceste tvorijo še
lokalne ceste, zadovoljivo povezuje najbližja naselja z mestom.
|
|
b) Notranja
mreža lokalnih cest in javnih poti je bila grajena na osnovi usmeritev
iz zazidalnih in drugih prostorskih načrtov. Sestavni del prometne
zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje osebnih avtomobilov. |
|
c) Znotraj
naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča,
priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne
ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa. |
|
d) V
urbanističnem načrtu mesta Zreče je evidentirana trasa za ponovno
vzpostavitev železniške proge Poljčane - Zreče, katere koridor poteka po
vzhodnem delu urbanističnega načrta in se konča ob tovarni Unior. V
primeru aktiviranja železniške proge bo potrebno poiskati nadomestno
traso. |
|
e) Javni
potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri
potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega
prometa. V centru Zreč (ob veleblagovnici) je osrednja avtobusna
postaja. |
|
f) Da bi v
največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega
prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik
nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet). |
|
g) Po skoraj
celotni dolžini območja urbanističnega načrta Zreče je predvidena
kolesarska steza, ki poteka od Radane vasi ob lokalnih in regionalni
cesti do Loške gore. |
|
(6) Temeljne
strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe
naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja: |
|
a) Razvoj mesta se prilagaja
historični in naravni prostorski zgradbi, tako da se smiselno prilagaja
osnovni urbanistični zasnovi mesta Zreče. Ohranja se območje ob cerkvi
sv. Egidija in kakovostne mestne nepozidane prostore (zeleni robovi
terase med Dravinjo in Koprivnico, pasovi gozdov kot ločitev
stanovanjskih območij, območje športno rekreacijskega centra ob
Dravinji, prehodna ožina med Zrečami in Loško goro, obrobne kmetijske
površine kot prehod v odprt, obvodni prostor ob Dravinji). Poselitev
novejših delov naselja se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto
in z ustreznimi dimenzijami objektov. |
|
b) Spoštuje se ugotovljene
značilnosti podobe mesta kot so: vredno grajeno okolje (osnovna
urbanistična zasnova), vredno manjše grajeno okolje (območje cerkve sv.
Egidija, staro pokopališče), oblikovno pomembni obstoječi objekti
(stanovanjski bloki v okviru osnovne urbanistične zasnove, hotelski
kompleks, območje osnovne šole), oblikovno pomembni vidni poudarki
(cerkvi sv. Martine in sv. Neže), oblikovno pomembne zelene površine,
vidne poti, vozlišča in vstopi v naselje. |
|
c) Zagotovi se postopna prenova in
sanacija vidno močno razvrednotenih površin in robov (gričevje pod
Brinjevo goro / razpršena gradnja z ostanki vinogradov, območje Zg. Zreč
in Loške gore, staro industrijsko območje / Unior, SwatyComet, območje
novih turistično poslovnih objektov na robu terase) ter oblikovno
motečega vidnega poudarka (industrijski dimnik). |
|
(7) Kulturna dediščine in naravne
vrednote: Za vse posege v območjih naravnih vrednot in kulturne
dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega
ministrstva za ohranjanje narave ter za varstvo kulturne dediščine.
|
|
(8) Prostorske
ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja: Upoštevajo se določila vseh
členov tega odloka, ki se nanašajo na varstvo okolja. |
|
(9) Koncept
opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski
koncept: Upoštevajo se določila vseh členov tega odloka, ki se nanašajo
GJI. |
|
|
|
2.7.2 Usmeritve za razvoj v krajini |
|
|
|
2.7.2.1 Razvojna območja za
dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
|
|
42. člen |
|
(kmetijstvo) |
|
(1) Kmetijske
površine predstavljajo okrog 29% oziroma 1.953,69 ha občinskega
prostora. V svojih prostorskih odločitvah namerava Občina Zreče na
področju kmetijstva uresničevati predvsem naslednje strateške cilje: |
|
•
Najboljša kmetijska zemljišča
se bodo ohranjala za kmetijsko obdelavo. |
|
•
V skladu s programom o
razvoju podeželja se bo vzpodbujal razvoj specializiranih kmetijskih
dejavnosti in prepoznavnih kmetijskih proizvodov, zdrava pridelava
kmetijskih pridelkov ter kmečki turizem v povezavi s kulturno krajino. |
|
•
V razvoj podeželja aktivno
vključiti turizem, rekreacijo, kmečki turizem. |
|
•
Povezovanje kmetijskih
dejavnosti v regiji. |
|
(2) Na območju
občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem državnih
kmetijsko okoljskih programov. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se
preprečuje s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja, zlasti
na pohorskih območjih kulturne krajine oziroma na območjih ugotovljene
avtohtone poselitve. Za ohranjanje poseljenosti podeželskega prostora se
na kmetijah ter na območjih ugotovljene avtohtone poselitve omogoča
izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. |
|
(3) Ohranjajo se
kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za
izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč
za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Spodbuja se ohranitev
poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje
primernega dohodka za kmetije. Razvoj kmetijstva v občini se prilagaja
naravnim razmeram ob sočasnem razvijanju novih, tržno zanimivih oblik
pridelovanja hrane. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge
(živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in
zelenjadarstvo), specializirane kmetijske dejavnosti (zeliščarstvo,
cvetličarstvo, prepoznavni kmetijski proizvodi, zdrava pridelava
kmetijskih pridelkov) in čebelarstvo. |
|
(4) Na območjih za poljedelstvo,
zlasti na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč
lahko pa tudi na vinogradniških območjih, se lahko hkrati z
melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer je
potrebno ohranjati značilnosti krajinske strukture. Agromelioracije se
lahko izvajajo z upoštevanjem usmeritev za ohranjanje narave, kulturne
dediščine in prepoznavnosti krajine ter načrtovanih infrastrukturnih
koridorjev. |
|
(5) Na vinogradniških območjih se
vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe
iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi
ureditve vinograda ali sadovnjaka razen tam, kjer ima gozd varovalno
funkcijo. Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih
ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja. |
|
(6) Za potrebe namakanja kmetijskih
površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma
zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera
bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v
kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se
urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s
ciljem, da se omogoči večnamenbnost novega vodnega in obvodnega
prostora. Na drugih kmetijskih površinah se za potrebe kmetijstva
urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo. |
|
(7) Na območjih varstva vodnih virov
se kmetijska dejavnost omejuje ali tehnološko prilagaja pogojem varstva. |
|
(8) Za vitalne kmetije so dopustne
preselitve kmetij izven strnjenih območij naselij, če se zanje ugotovi
prostorska utesnjenost ali oviran dostop. |
|
(9) Spodbuja se razvoj dopolnilnih
dejavnosti, vezanih na kmetijsko pridelavo. Omogočijo se nove dodatne
dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa
omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva.
Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih
objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Za
izgradnjo ali povečanje turističnih zmogljivosti se najprej izkoristijo
obstoječi objekti na kmetiji. Kmetijam se zagotovijo ustrezne prostorske
možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe na osnovi presoje
in utemeljitve z urbanističnega vidika. |
|
(10) Zagotovi se gospodarno ravnanje
s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški
rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč
oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin. |
|
(11) Na površinah v zaraščanju in na
degradiranih območjih se omogoča vzpostavljanje kmetijskih zemljišč. |
|
|
|
43. člen |
|
(gozdarstvo) |
|
(1) Gozdovi v
občini predstavljajo okrog 62% zemljišč oziroma 4.149,03 ha in se
pojavljajo kot tri oblike krajin, kmetijsko – primestna krajina,
gozdnata krajina ter gozdna krajina. Geomorfološko so razlike med
krajinami velike, najbolj je razgibana gozdnata krajina z globokimi
dolinami, stisnjenimi naselji na dnu in posameznimi kmetijami po
pobočju. V gozdnati in gozdni krajini se pojavljajo manjše površine v
zaraščanju, neprimerne za kmetijsko rabo. Usmerjanja razvoja gozdov v
skladu z njihovimi funkcijami je potrebno za vse gozdne površine.
Upošteva se poudarjenost posameznih splošno koristnih funkcij gozdov. |
|
(2) Gozdove se
kot naravni vir in naravno bogastvo ohranja ob hkratnem upoštevanju
razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu
oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Prostorski razvoj v občini se
usmerja ob upoštevanju ciljev razvoja gozdarske dejavnosti: |
|
•
Zaradi težjega usklajenega
gospodarjenja v primeru razdrobljene posesti je potrebno preprečevati
nadaljnje drobljenje posesti na območju gozdov. |
|
•
Zagotavljati je potrebno
vsestransko (biološko in mehansko) stabilnost in odpornost gozdov v
primeru naravnih ujm. Stabilnost se zagotavlja z izogibanjem posegom v
gozd, zlasti na njegov rob. Omogočati je potrebno večfunkcionalnost
gozdov. |
|
•
Pri umeščanju novih gozdnih
in javnih cest ter infrastrukturnih objektov je potrebno upoštevati
reliefne značilnosti terena, zagotoviti sprotno sanacijo poškodovanih
površin in možne vplive na okolje omejiti ne minimum. |
|
•
Dosledno in v največji možni
meri je potrebno uveljaviti varstvo gozda kot varstvo naravnega vira. V
primeru umeščanja novih dejavnosti v prostor je potrebno izdelati
študijo ranljivosti. |
|
(3) V občini
Zreče so opredeljene naslednje kategorije gozdov: kategorija 1: strogo
varovana območja, kategorija 2: druga območja gozdov in gozdnega
prostora s poudarjenimi ekološkimi in okolje ohranjajočimi socialnimi
funkcijami, kategorija 3: sklenjena območja gozdov in kategorija 4:
območja gozdov in gozdnega prostora s širšim večnamenskim značajem. V
kategoriji 1: strogo varovana območja gozdov je potrebno: |
|
•
Dosledno ohranjati in
varovati obstoječe naravne in ustvarjene sestavine krajine, ter tiste
njihove lastnosti, ki jim dajejo posebno vrednost. |
|
•
Skladno s predpisanimi režimi
varovati zakonsko zavarovana območja. Režim in stopnja varovanja sta
določena glede na vrsto funkcij. |
|
•
Dopustni so le
gozdnogospodarski ukrepi in posegi, ki so opredeljeni v aktih o
zavarovanju oziroma veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti in
zagotavljajo večnamensko vlogo gozdov. Gozdnogospodarsko izkoriščanje je
omejeno. |
|
|
|
44. člen |
|
(upravljanje z vodami) |
|
(1) V občini
Zreče poteka razvodnica med dvema povodjema: večji severovzhodni del
občine predstavlja povodje Dravinje, povodje Savinje pa predstavlja
manjši jugozahodni del občinskega prostora; občina leži tako v dveh
vodnogospodarskih območjih. Ločnica med njima poteka med straniško
planoto na JZ strani ter podoljem Dravinje na SV strani. Vode
dravinjskega povodja so Dravinja, Srednja Dravinja (Ločnica), Gradiški
graben, Sopočnica (Boharinščica), Ločnica in Koprivnica; Vode
savinjskega povodja so Prevalski potok in Tesnica. Akumulacije -
zadrževalniki na Koprivnici so povzročili povečanje obsega površin voda.
|
|
(2) Vodno zemljišče tekočih voda
obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite
geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno
stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja.
Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih
voda še občasno poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je voda
poplavila zaradi posega v prostor. Površinske vode se razvrščajo v 1. in
2. red. Voda Dravinja je opredeljena kot voda 1. reda; vode Srednja
Dravinja (Ločnica), Gradiški graben, Sopočnica (Boharinščica), Ločnica,
Koprivnica, Prevalski potok in Tesnica so opredeljene kot vode 2. reda. |
|
(3) Zemljišče, ki neposredno meji na
vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja
priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (reka Dravinja) 15 m od meje
vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča.
Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij
naselij sega najmanj 40 m od vodnega zemljišča. |
|
(4) Zagotavlja
se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi
vodami, pri tem pa se uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se
naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retencijske površine in
mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu. |
|
(5) Na območjih
ohranjanja narave v katera so vključene vode s priobalnim prostorom se
upoštevajo ukrepi za zagotavljanje varstva naravnih vrednot in
ohranjanja biotske raznovrstnosti: |
|
•
Raba vode se izvaja le ob
zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi katerih so vodotoki
opredeljeni za naravne vrednote ter ob zagotavljanju takega pretoka v
strugi, ki bo ekološko sprejemljiv in bo omogočal hidrodinamiko
vodotokov. |
|
•
Omogoča se delovanje naravnih
procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali
vzpostavitev naravne rečne dinamike. |
|
•
Izboljša se hidromorfološko
stanje reguliranih vodotokov. |
|
•
Upošteva se ekološke zahteve
kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov,
obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov,
tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu. |
|
|
|
45. člen |
|
(vodni viri) |
|
Obstoječe vodne vire
(Loška gora I, II, Dobrava I, II, Fijavž, Zg. Zreče I, Jamnik) in nove
vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Osnovno varstvo
vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi
režimi, kjer se upoštevajo naslednje usmeritve: |
|
•
Odpadne vode se čistijo v
okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. |
|
•
Odpadne vode iz objektov, ki
jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje, se čistijo z
individualnimi čistilnimi sistemi (vodotesne nepretočne greznice,
rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave). |
|
•
Gnojnične jame in gnojišča za
živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se
ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se
odvaža na za to primerne površine. |
|
•
Vsi lokalni vodni viri
(opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma
očistijo in ustrezno vzdržujejo. |
|
|
|
46. člen |
|
(turizem in rekreacija v naravnem
okolju) |
|
(1) Turistične
in rekreacijske dejavnosti v naravnem okolju se razvijajo kot eno
temeljnih strateških usmeritev za uveljavitev vloge občine Zreče kot
prepoznavno turistično območje v slovenskem prostoru. Razvoj turizma
temelji na odlikah prostora občine Zreče kot so krajinska raznolikost in
kvaliteta ter bogatost naravne in kulturne dediščine. Na tej osnovi ter
ob nastavkih že obstoječih oblikovanih območij s programi za razvoj
turizma in rekreacije se realizira ena najpomembnejših razvojnih
usmeritev občine Zreče. Spodbuja se povečanje raznolikosti turistične
ponudbe vsebinsko in po obsegu, vendar ob upoštevanju sprejemljivosti
prostora. |
|
(2)
Najpomembnejše območje za turizem v povezavi s športnimi in
rekreacijskimi površinami predstavlja območje klimatsko turističnega
centra Unior Rogla (KTC Rogla), ki posega delno tudi v območja drugih
občin in predstavlja pomemben zimski smučarski in poletni rekreativni
center v zaledju Pohorskih gozdov. V OPN se na osnovi veljavnega ZN
določa podrobna namenska raba za to območje, da bo omogočen razvoj
skladno s prostorskimi načrti in programom razvoja (stadion, golf
igrišče, planinski tabor – šotorišče, dodatna smučišča, območje za
sankanje, smučarska pot, dodatne žičnice, parkirišča, čistilna naprava).
Potencialna območja za razvoj turizma in rekreacije so na širšem
prostoru hribovskih območji bližnjih vasi (Skomarje, Resnik, Gorenje) in
gozdov Pohorja. |
|
(3) Drugo
najpomembnejše območje za zdraviliški turizem je v Zrečah - termalno
zdravilišče Terme Zreče, ki ima možnosti širitve le izven mej naselja
Zreče (v smeri proti Križevcu). |
|
(4) Zaradi
ugodnega turističnega razvoja občine – predvsem klimatsko turističnega
centra Rogla, je območje občine Zreče zanimivo tudi za gradnjo
počitniški objektov, ki jih je občina omogočila na nekaj izbranih manj
izpostavljenih lokacijah. |
|
(5) Pri urejanju
prostora za razvoj turizma in rekreacije se upoštevajo naslednja
izhodišča: |
|
•
Podeželje se vključuje v turizem v naravnem
okolju ter kmečki turizem. Omogočajo se možnosti za širjenje športnih in
rekreacijskih dejavnosti v odprtem prostoru. Kvalitetne zelene površine
se zavarujejo pred interesi po pozidavi. |
|
•
Elemente odprtega prostora
kot proste površine, zelena obrežna območja, površine za organizirano
rekreacijo in fizično kulturo ter hribovska območja se ureja za potrebe
aktivne in pasivne rekreacije. Za rekreacijo in oblikovalsko funkcijo
teh elementov se s posebno skrbjo urejajo mejna območja odprtega
prostora, kot so gozdni robovi, obrežja vodnih površin, značilnosti
reliefa, objekti kulturno zgodovinskih in naravnih značilnosti z
značilnim rastlinjem in živalstvom, geološke posebnosti in podobno. |
|
•
Nasprotja med turistično -
rekreacijsko in gozdno ter kmetijsko rabo je potrebno reševati
selektivno glede na gospodarski učinek, prvobitnosti krajine in ekološko
zmogljivost okolja. Območja za rekreacijo se urejajo v predelih, kjer je
potrebnih najmanj novih posegov v pokrajino, kjer obstajajo naravni in
zgodovinski potenciali in je omogočena dostopnost z že obstoječo
infrastrukturo. |
|
•
Območja počitniških naselij
se urejajo v zaključenih prostorskih celotah, ki upoštevajo pokrajinske
značilnosti okolja. |
|
|
|
47. člen |
|
(pridobivanje mineralnih surovin) |
|
(1) Zagotavlja
se uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini, pri čemer se
upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva
prepoznavnosti prostora. |
|
(2) V občini
Zreče sta dva pridobivalna prostora, za katera je država podelila
rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine (v Loški
gori ter na Stranicah). Kamnolom na Stranicah je presegel meje
pridobivalnega prostora ter skoraj tudi raziskovalnega prostora. Zanj je
občina Zreče opredelila obveznost zaključka pridobivanja ter sanacijo na
osnovi ureditvenega načrta, bodoča namenska raba na platoju kamnoloma pa
je opredeljena kot območje za obrtno proizvodne dejavnosti za dolgoročne
potrebe razvoja Občine Zreče. |
|
Nelegalni kopi v
občini Zreče, ki nimajo ustreznih dovoljenj, se sanirajo. |
|
(3) V občini Zreče so
s posebnimi geološkimi raziskavami odkrita območja rudnin (vrste
naravnega kamna) v takšnem obsegu, ki bi lahko bila gospodarsko pomembna
in sicer na lokacijah: Preskar ali Boharina- Francuz, Gorenje –
Črešnova, Bork – Trunkl, Stranice – Kralj, Grače pri Bukovljah, Lipa in
Polajna. |
|
V primeru, da se
vzpostavi interes za njihovo izkoriščanje, se ta ob upoštevanju
veljavnih predpisov, ki urejajo področje rudarstva, ustrezno opredelijo
tudi v prostorskih aktih. |
|
|
|
48. člen |
|
(degradirana območja v krajini) |
|
Neurejene in nelegalne
deponije zemeljskega in gradbenega materiala ter drugih materialov se
sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, z rekultivacijo in
vzpostavitvijo prejšnje rabe ali s prepuščanjem naravnim procesom. Način
oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in
prostorskih, predvsem krajinskih preveritev. Urejanje degradiranih
območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravi ustrezne
programe in prostorsko dokumentacijo. |
|
|
|
2.7.2.2 Usmeritve za prostorski
razvoj na posebnih območjih |
|
|
|
49. člen |
|
(ohranjanje prepoznavnosti) |
|
(1) Pri
usmerjanje razvoja ter urejanje prostora v občini Zreče se spoštuje in
ohranja vse elemente prepoznavnosti prostora. V območja pomembna za
prepoznavnost prostora se ne vnaša novih dejavnosti ali prostorskih
ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko negativno vplivale na
elemente prepoznavnosti. |
|
(2) Na območjih
prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja
krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske
prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter
objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.
|
|
|
|
50. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine)
|
|
(1) Zagotavlja
se celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v
skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem
obravnavanje dediščine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot
razvojnega dejavnika in prostorski potencial. |
|
(2) Dediščina se
varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana in sakralna,
memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede
na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in
preostala dediščina). |
|
(3) Varstvo na
večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina,
arheološka dediščina) se zagotavlja v
sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega
prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom
gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in
drugi). |
|
(4) Poleg
objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske
integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja
dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz
zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja
prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se
varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja
poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in
ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem
območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vidno
izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.
|
|
(5) Območja
naselbinske dediščine, stavbne sakralne dediščine, vključno z njihovim
okoljem, profane stavbne dediščine, memorialne dediščine (predvsem
vezane na dogodke med 2. svetovno vojno) in arheološke dediščine se
praviloma varujejo in situ. |
|
(6) Ohranja se
etnološka dediščina (stare kmečke hiše, domačije ter posamične kašče,
sušilnice, zidanice itd.) ter se jo v večji meri poveže s turističnimi
razvojnimi možnostmi, kar velja tudi za grajske stavbe. |
|
(7) Kulturna
dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v
katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne
dediščine. |
|
(8) Pri varovanju arheološke
dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v
obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij (prezentacija in
situ). Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem načeloma
izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih
območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na
osnovi rezultatov arheoloških raziskav. |
|
(9) Na območju
stavne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in
izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne
umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v
primeru oboroženega spopada. |
|
(10) Sestavni del OPN so objekti
in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne
dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna
dediščina, vplivna območja dediščine. Objekti in območja kulturne
dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob
uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna
priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine
(aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi
za posege v posamezno EUP, če je tako določeno posebnimi prostorsko
izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
|
|
(11) Če se upravičeno domneva, da
je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in
obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno
poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas
predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo
raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali
območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja,
ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo
dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali
spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje
objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi
v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka
OPN ali drugih predpisov. |
|
Na objektih in območjih kulturne
dediščine nista dovoljeni: |
|
•
gradnja novega objekta,
vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno
spremeni zunanji izgled objekta, in |
|
•
rekonstrukcija objekta, na
način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne
dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot. |
|
(12) Na objektih in območjih
kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor
prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V
primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji
celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Objekte in območja kulturne
dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med
gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati
gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne
ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd. |
|
|
|
51. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti
se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih
ohranjanja narave. |
|
(2)
Kakršnihkoli posegov in dejavnosti na območjih naravnih vrednot,
ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območjih
Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le – teh,
naj se ne načrtuje ali izvaja. |
|
(3) Na ekološko pomembnih območjih
se posegi in dejavnosti načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri
ohranja razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in
živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov
populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim
posegom prekinjena. |
|
(4) Na posebnih varstvenih
območjih (Natura 2000) se posegi in dejavnosti načrtujejo tako, da se v
čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih
tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, da se ohranja
ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov,
njihove specifične strukture, naravne procese ali ustrezno rabo ter da
se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih
vrst, zlasti bistvenih za najpomembnejše življenjske faze. |
|
(5)
Na posebnih varstvenih območjih (Natura 2000) se pri izvajanju posegov
in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s varstvenimi usmeritvami za
posebna varstvena območja, izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi,
da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter
drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in
rastlin tako, da se: |
|
•
živalim prilagodi tako, da poseganje
oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri, sovpada z
obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času
razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali
slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja; |
|
•
rastlinam prilagodi tako, da se omogoči
semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. |
|
(6) Na območjih Natura 2000 se ne
vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih
organizmov. Posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na
pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst,
zaradi katerih je določeno območje Natura 2000 (npr. drstišča,
gnezdišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno
prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja. |
|
(7) Naravne vrednote se varujejo v
skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot.
Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih
prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje
dejavnosti. |
|
(8) Na območjih pričakovanih
naravnih vrednot pristojne ustanove spremljajo (odkrivanje novih
tovrstnih naravnih vrednot, zagotavljanje njihovega dokumentiranja,
vrednotenje in ohranjanje) posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri
katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot,
predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. |
|
(9)
Habitatni tipi in značilni elementi krajine so pomembni za ohranjanje
biotske raznovrstnosti. Na območju občine Zreče ni bilo izvedeno
kartiranje habitatnih tipov, zato je pred odločitvijo o prostorskih
ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi
spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru,
treba ugotoviti prisotnost habitatnih tipov na teh območjih in njihovo
stanje ohranjenosti. Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako,
da se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov
neugoden vpliv čim manjši. |
|
(10)
Ohranjajo in ponovno se vzpostavljajo tiste značilnosti krajine, ki so
pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju občine Zreče
se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni
travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v
odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah. |
|
|
|
2.7.2.3 Usmeritve za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja |
|
|
|
52. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, zaščita in reševanje) |
|
(1) V prostoru
občine Zreče so kot ogrožena območja evidentirana potresna, poplavna in
erozijska območja. |
|
(2) Območje
občine leži v 7. stopnji (coni) potresne ogroženosti (vir:
ARSO http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/), zato je
potrebno predvideti potresno varen način gradnje objektov. |
|
(3) V planskih aktih občine Zreče
je načrtovana protierozijska zaščita hudourniških potokov, preprečitev
nastanka erozijskih žarišč, priprava strokovnih podlag za določitev
varnostnih pasov vodnih virov, raba vode za druge namene – ribogojnice
in male hidroelektrarne ter program izgradnje fekalnih kolektorjev in
čistilnih naprav. Občina Zreče pristopa k navedenim programom postopoma
in v skladu z občinskimi plani ter razpoložljivimi sredstvi. |
|
(4) Cilj
urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo
izven poplavno ogroženih območij. Ohranjanje poselitve ter v izjemnih
primerih morebitna nova poselitev na teh poplavno ogroženih površinah
sta mogoči na osnovi predhodno izvedenih protipoplavnih ukrepih. Pred
podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi
strokovno preveritev in določitev območij visokih voda, pri čemer se
upošteva prepoved gradnje na poplavnih območjih ter na drugih površinah
v 5 m širokem pasu ob vodotokih in območjih njihovih visokih voda.
Izjema so rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi
za preprečevanje poplav (ekstenzivni travniki, rekreacijske površine
ipd.). |
|
(5) Na območjih,
ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih
snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza
nevarnih snovi na cestnem omrežju, je potrebno razvoj naselij načrtovati
in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri
načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so
potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč.
|
|
(6) Na
potencialno ogroženih območjih se z uveljavljanjem prostorskih,
urbanističnih, gradbenih, arhitekturnih in drugih tehničnih ukrepov
preprečuje in zmanjšuje morebitne posledice ter omogočajo zaščita,
reševanje in pomoč. Na obstoječih območjih strnjene poselitve, ki so
obenem ogrožena območja, se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih
ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah. |
|
(7) Za primer
naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega
števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Gradbeni in drugi
odpadki se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi
določijo dodatne površine, vendar le te
ne smejo biti na poplavnih območjih. Ob množičnem poginu živali se
določi lokacija za odlaganje kadavrov. |
|
|
|
2.7.2.4
Usmeritve za obrambne potrebe |
|
|
|
53. člen |
|
(obramba) |
|
Na območju občine se upošteva območje
možne izključne rabe (Stolpnik). Območja možne izključne rabe prostora
za potrebe obrambe so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v
primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe
ter v miru za usposabljanje vojske oziroma so za potrebe obrambe v
souporabi. Ureditve za obrambne dejavnosti morajo na teh lokacijah
upoštevati veljavno zakonodajo s področja vplivov na okolje.
|
|
|
|
2.7.3 Usmeritve za določitev namenske
rabe zemljišč |
|
|
|
54. člen |
|
(usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč) |
|
(1) V strateškem
delu OPN so določena območja osnovne namenske rabe prostora (ONRP):
stavbna, kmetijska in gozdna zemljišča, vode ter druga zemljišča. Na
osnovi ONRP iz strateškega dela so v izvedbenem delu OPN določena
območja in površine podrobnejše namenske rabe prostora (PNRP). |
|
(2) Stavbna
zemljišča so določena na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. člena
tega odloka ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene
potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova
lokacija. PNRP v okviru stavbnih zemljišč je določena na prej navedenih
osnovah, ter na osnovi VPA 2009 iz 5. člena tega odloka in veljavnih
prostorskih izvedbenih aktov občine Zreče. |
|
(3) Kmetijska in
gozdna zemljišča so določena na podlagi prikaza stanja prostora iz 3.
člena tega odloka. Ločitev kmetijskih zemljišč na najboljša in druga
kmetijska zemljišča je določena na osnovi VPA 2009 iz 5. člena tega
odloka ob upoštevanju širitev oziroma zmanjšanja obsega stavbnih
zemljišč. |
|
(4) Vodna zemljišča se
v OPN opredelijo kot območja voda oziroma z ustrezno podrobnejšo
namensko rabo prostora upoštevajoč dejansko stanje. Kjer to ni možno ali
smiselno se na območju opredeli pretežna namenska raba prostora, pri
čemer se pri načrtovanju posegov in ureditev upošteva dejansko stanje na
terenu in takšna zemljišča obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi
priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s
področja voda. |
|
(5) Druga zemljišča in
površine regionalnih cest so določena na podlagi prikaza stanja prostora
iz 3. člena tega odloka. |
|
(6) Bilanca zemljišč
glede na ONRP ter PNRP je razvidna iz Priloge 4 (Bilance površin v OPN)
k temu odloku. |
|
|
|
2.7.4 Usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev |
|
|
|
55. člen |
|
(oblikovanje enot urejanja kot
prostorski okvir razvoja) |
|
(1) V strateškem
delu OPN je glede na geografske značilnosti, rabo zemljišč, prometne
povezave ter dosedanji razvoj poselitve, ter na osnovi opredelitev
razpršene poselitve kot avtohtonega vzorca poselitve v Analizi stanja in
razvojnih možnosti, celoten prostor občine Zreče deljen na pet območij s
podobnimi skupnimi značilnostmi: |
|
a) Območje
občinskega središča Zreče, ki predstavlja prostor intenzivne poselitve
in razvoja centralnih dejavnosti, turistično rekreacijskih v povezavi z
zdraviliškimi dejavnostmi in gospodarskih dejavnosti v občinskim
središču in se ureja na osnovi urbanističnega načrta Zreče (UN). |
|
b) Območje
klimatsko turističnega centra Rogla (KTC), ki posega delno tudi v
območja drugih občin in predstavlja pomemben zimski smučarski in poletni
rekreativni center v zaledju Pohorskih gozdov (RO). |
|
c) Višinski
predel nad poselitveno mejo, ki obsega prostor občine nad višinsko mejo
okrog 1000 m nadmorske višine, ki predstavlja tudi mejo poselitve (VP).
|
|
d) Hribovito
območje avtohtone poselitve, ki obsega predele občine nad višinsko mejo
okrog 500 m nadmorske višine do okrog 1000 m nadmorske višine (AP).
|
|
e) Območje
odprtega prostora, pod nadmorsko mejo okrog 500 m, kjer prevladujeta
kmetijska in gozdarska raba prostora, vmes pa so praviloma tudi manjša
naselja (OP). |
|
(2) Na osnovi
zgoraj navedenih skupnih značilnosti prostora, ob upoštevanju lege
posameznih značilnih območij ter ob upoštevanju trase prenosnega
plinovoda R21AZ, ki razdeli severni del območja odprtega prostora, je za
prostor občine Zreče določenih enajst enot urejanja prostora. Znotraj
EUP so zajeta glede na osnovno namensko rabo prostora (ONRP) zemljišča:
stavbna zemljišča (okvirna območja naselij ter stavbna zemljišča izven
naselij in regionalne ceste), kmetijska zemljišča, gozdovi in vodne
površine. |
|
(3) Za stavbna
zemljišča v vseh okvirnih območjih naselij, ki ležijo znotraj EUP, so
določena manjša območja znotraj enote urejanja prostora (MOEUP) glede na
podrobno namensko rabo prostora (PNRP) ter s skupnimi značilnostmi glede
namena stavb, površin, oblikovnih in drugih značilnosti ter pogojev za
urejanje. Okvirna območja naselij so lahko sestavljena iz več ali samo
ene MOEUP. Pregled naselij, njihovih MOEUP ter njihova lega v EUP je
razviden iz Priloge 3 (Pregled MOEUP glede na PNRP, načine urejanja in
okvirna območja naselij) k temu odloku. |
|
(4) PIP določajo
vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter
dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in
oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo,
merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna
merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje
narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov
zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo OPPN. |
|
|
|
3. Izvedbeni
del |
|
|
|
56. člen |
|
(razmerje med skupnimi in podrobnimi
PIP) |
|
(1) Skupni
prostorski izvedbeni pogoji so določeni in veljajo za ves prostor občine
Zreče oziroma za vse enote urejanja prostora (EUP), ki so navedene v 57.
členu tega odloka. |
|
(2) Podrobni
prostorski izvedbeni pogoji so določeni na osnovi posebnosti, ki so
značilne za posamezne EUP oziroma njihova manjša območja znotraj enot
urejanja prostora (MOEUP). Kadar se določila v podrobnih PIP razlikujejo
od določil v skupnih PIP, se upoštevajo določila v podrobnih PIP. |
|
|
|
3.1 Skupni prostorski izvedbeni
pogoji za enote urejanja prostora |
|
|
|
3.1.1 Enote urejanja prostora |
|
|
|
57. člen |
|
(enote urejanja prostora) |
|
Prostor občine Zreče je v izvedbenem delu
razdeljen na enajst enot urejanja prostora (EUP): |
|
UN1: za mesto Zreče; |
|
RO2: za območje klimatsko turističnega
centra Rogla (KTC); |
|
VP3: za višinski, južni predel občine nad
poselitveno mejo; |
|
VP4: za višinski večji severovzhodni predel
občine nad poselitveno mejo; |
|
AP5: za območje avtohtone razpršene
poselitve pod Konjiško goro; |
|
AP6: za območje avtohtone razpršene
poselitve na Pohorju in na vzhodnem delom Loške gore; |
|
OP7: za območje jugozahodnega dela odprtega
prostora občine; |
|
OP8: za območje severovzhodnega dela
odprtega prostora občine; |
|
OP9: za območje severozahodnega dela
odprtega prostora občine; |
|
PP10: za območje trase prenosnega
plinovoda R21AZ; |
|
VP11: za višinski manjši severozahodni
predel občine nad poselitveno mejo. |
|
|
|
58. člen |
|
(manjša območja znotraj enot urejanja
prostora) |
|
Znotraj območij EUP z
oznakami UN1, RO2, VP3, AP6, OP7 in OP8 so na nekaterih območjih
določena manjša območja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). EUP VP4,
AP5, OP9, PP10 in VP11 nimajo določenih MOEUP. MOEUP so določena glede
na osnovno namensko rabo na območjih stavbnih zemljišč in na območjih
drugih zemljišč ter ob upoštevanju skupnih značilnosti glede namenske
rabe prostora in stavb, oblikovnih in drugih značilnosti ter pogojev za
urejanje. Pregled EUP in MOEUP glede na PNRP in lego v okvirnih območjih
naselij ter izven njih v OPN je razviden iz Priloge 3 tega odloka. |
|
|
|
3.1.2
Namenska raba prostora |
|
|
|
59. člen |
|
(območja osnovne namenske rabe
prostora) |
|
V prostoru občine Zreče so zemljišča, glede
na osnovno namensko rabo razdeljena na: |
|
•
I. območja stavbnih zemljišč, |
|
•
II. območja kmetijskih
zemljišč, |
|
•
III. območja gozdnih
zemljišč, |
|
•
IV. vode, |
|
•
V. druga zemljišča. |
|
|
|
60. člen |
|
(območja podrobne namenske rabe
prostora) |
|
(1) Zemljišča osnovne namenske rabe
iz prejšnjega člena so deljena na zaključena območja podrobne namenske
rabe, na katerih je dovoljena naslednja pretežna raba: |
|
oz. |
Ime |
pretežna raba |
|
Območja stavbnih zemljišč |
|
SS |
stanovanjske površine |
stanovanjske površine, ki so
namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi |
|
SB |
stanovanjske površine za posebne
namene |
stanovanjske površine za posebne
namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih
skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih
socialnih skupin) |
|
SK |
površine podeželskega namena |
površine podeželskega naselja, ki
so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanju |
|
SP |
površine počitniških hiš |
površine počitniških hiš, ki so
namenjene za počitek |
|
CU |
osrednja območja centralnih
dejavnosti |
osrednja območja centralnih
dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer
gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih,
upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih,
kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje
|
|
IP |
površine za industrijo |
površine za industrijo, ki so
namenjene industrijskim dejavnostim, prometnim dejavnostim,
gradbeništvu, skladiščenju ipd. |
|
IG |
gospodarske cone |
gospodarske cone, ki so namenjene
obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, in
proizvodnim dejavnostim |
|
IK |
površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno
pridelavo rastlin ali rejo živali ter drugim dejavnostim
povezanih s kmetijstvom |
|
BT |
površine za turizem |
površine za turizem, ki so
namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično
ponudbo in nastanitev |
|
BC |
športni centri |
športni centri so športne površine
in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim
prireditvam |
|
ZS |
površine za oddih, šport in
rekreacijo |
površine za oddih, šport in
rekreacijo, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na
prostem |
|
ZP |
parki |
parki kot urejena območja odprtega
prostora v naselju |
|
ZD |
druge urejene zelene površine |
druge urejene zelene površine, kot
zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo |
|
ZK |
pokopališča |
pokopališča, ki so namenjena
površinam za pokop in spominu na umrle |
|
PC |
površine cest |
površine cest, ki so namenjene za
izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa |
|
PO |
ostale prometne površine |
površine namenjene objektoma
transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje
prometa (mejni prehodi, prometni terminali, večja postajališča
avtobusnega in železniškega prometa) |
|
E |
območja energetske infrastrukture |
območja energetske infrastrukture,
ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja energetike |
|
O |
območja okoljske infrastrukture |
območja okoljske infrastrukture, ki
so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z
odpadki |
|
A |
površine razpršene poselitve |
kmetijska dejavnost in njene
dopolnilne dejavnosti, gozdarstvo, turistična in športno
rekreativna dejavnost, malo gospodarstvo in druge oblike dela na
domu ter bivanje |
|
Območja kmetijskih zemljišč |
|
K1 |
najboljša kmetijska zemljišča |
kmetijska dejavnost in dopolnilne
dejavnosti na kmetiji |
|
K2 |
druga kmetijska zemljišča |
kmetijska dejavnost in dopolnilne
dejavnosti na kmetiji |
|
Območja gozdnih zemljišč |
|
G |
gozdna zemljišča |
zemljišča porasla z gozdnim
drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju
gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o
gozdovih določena kot gozd |
|
Območja voda |
|
VC |
celinske vode |
območja površinskih voda, ki so
namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda |
|
Območja drugih zemljišč |
|
LN |
površine nadzemnega pridobivalnega
prostora |
območja mineralnih surovin, ki so
namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja
mineralnih surovin |
|
|
(2) V nadaljevanju besedila tega
odloka se za pretežno rabo posameznih območij lahko navajajo tudi
kratice pretežne rabe. |
|
|
|
3.1.3
Dopustna izraba prostora |
|
|
|
61. člen |
|
(dopustna izraba prostora) |
|
(1) Dopustna izraba prostora se
določi na podlagi stavbne tipologije, kot faktor izrabe na območju
posamezne MOEUP ali kot zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali
drugih površin le na območjih urejanja z OPPN. |
|
(2) Na pretežno pozidanih območjih, kjer so
možne le dopolnilne gradnje, se vzpostavljena povprečna izraba ohranja s
podrobneje določenimi PIP glede stopnje izkoriščenosti posameznega
zemljišča, namenjenega gradnji oziroma drugimi PIP. |
|
|
|
3.1.4
Namembnost in vrste posegov v prostor |
|
|
|
62. člen |
|
(vrste posegov na vseh namenskih rabah) |
|
(1) Na celem območju občine so v skladu z
ostalimi določili tega odloka na površinah vseh namenskih rab dopustni: |
|
•
začasne ureditve za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
•
ureditve, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda ter
na renaturacijo vodotokov, na kmetijskih zemljiščih le ob predhodnem
soglasju pristojnega NUP, |
|
•
dela, s katerimi se v skladu
s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost, postavijo geodetska
izmeritvena znamenja za označitev točk geodetskih mrež in geodetske
oznake na geodetskih izmeritvenih znamenjih; |
|
•
raziskave nahajališč
mineralnih surovin, geotermičnega energetskega vira in podzemnih vod pod
pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega
stanja na površini in podtalju in da se zemljišča po raziskovanju vrnejo
v prvotno stanje; |
|
•
začasne rabe opredeljene na
osnovi lokacijskih preveritev, |
|
•
nezahtevni in enostavni
objekti v skladu z določeno ONRP oziroma PNRP, na kmetijskih zemljiščih
le v skladu s 70. členom tega odloka, |
|
•
od drugih gradbenih posegov:
|
|
•
nasipi, izkopi in odkopi,
utrjene brežine, razen na kmetijskih zemljiščih, |
|
•
nepokrita prezentirana
arheološka najdišča in ruševine, |
|
•
merilna mesta za opazovanje
naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja, |
|
•
vzdrževanje objektov ter
vzdrževalna dela v javno korist, |
|
•
gradnja, rekonstrukcija in
vzdrževanje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture
(komunalne, energetske, elektronsko komunikacijske), |
|
•
rekonstrukcije in vzdrževanje
objektov in naprav prometne infrastrukture (pri čemer se npr. šteje tudi
izvedba hodnikov za pešce ob obstoječih trasah, avtobusnih postajališč,
parkirnih prostorov ter drugih objektov prometne infrastrukture), na
kmetijskih zemljiščih le v skladu s 70. členom tega odloka, |
|
•
rekonstrukcije obstoječih
legalno zgrajenih objektov, |
|
•
odstranitve – rušitve
obstoječih objektov. |
|
(2) Vsi predhodno navedeni in v odloku
določeni drugi dopustni posegi in gradnje v primeru lege na območjih in
objektih z varstvenimi režimi ter v varovalnih pasovih se izvajajo v
skladu s pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora. Območja in
pripadajoči objekti z varstvenimi režimi so prikazani v prikazu stanja
prostora kot obvezni prilogi k OPN. |
|
|
|
63. člen |
|
(vrste gradenj in posegov na stavbnih
zemljiščih) |
|
(1) Na stavbnih zemljiščih na celem območju
občine so v skladu z določili tega odloka ali če drugi predpisi ali
veljavni podrobnejši prostorski akti ne določajo drugače, dopustne še
naslednje gradnje in posegi: |
|
•
gradnja novega objekta
vključno s prizidavami, |
|
•
rekonstrukcija legalno
zgrajenega objekta, |
|
•
sprememba namembnosti
objekta, |
|
•
drugi gradbeni posegi.
|
|
(2) Dopustna je tudi gradnja novega objekta
na mestu poprej odstranjenega objekta kot nadomestna gradnja legalno
zgrajenih objektov tako, da ta glede lege, gabaritov, oblike,
namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa od obstoječega
objekta. |
|
|
|
64. člen |
|
(prizidave, rekonstrukcije in spremembe
namembnosti) |
|
(1) Za prizidave in rekonstrukcije veljajo
enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot so določeni za novo zgrajen
objekt, v kolikor ostala določila odloka ne določajo drugače. |
|
(2) Prizidave in rekonstrukcije obstoječih
legalno zgrajenih objektov, v katerih se izvaja dejavnost, ki ni
dopustna s tem odlokom na podrobnejši namenski rabi prostora, kjer
takšen objekt leži, so ne glede na ostala določila odloka dopustne le v
okviru obstoječe gradbene parcele in pod pogojem, da vplivi na okolje ne
presegajo dovoljenih vrednosti določenih za območje namenske rabe. Na
območju mesta je pri predhodno navedenih objektih dovoljena le
rekonstrukcija objektov. |
|
(3) Spremembe namembnosti obstoječih
legalno zgrajenih objektov so možne na vseh stavbnih zemljiščih
različnih PNRP v okviru dopustnih dejavnosti in objektov na njih ter v
skladu z drugimi pogoji odloka. |
|
(4) Ne glede na prvi odstavek so dopustne
spremembe namembnosti obstoječih stavb z bruto tlorisno površino nad 400
m2 na PNRP: SS, SK in CU tudi v večstanovanjske stavbe ob upoštevanju
FZ, DOBP in števila parkirnih mest določenih v tem odloku za
večstanovanjske stavbe. Pri izračunu površine se ustrezno upošteva tudi
neizkoriščeno podstrešje. |
|
(5) S spremembo namembnosti objektov se ne
sme presegati določenih stopenj obremenjevanja okolja za posamezno
območje. |
|
|
|
65. člen |
|
(vzdrževanje objektov) |
|
(1) Objekte se
vzdržuje v stanju, da ne ogrožajo življenja in
zdravja ljudi in ne vplivajo negativno na rabo objekta, sosednjih
objektov ter zunanjo podobo območja. |
|
(2) Tudi v primeru
nelegalnega objekta, ki predstavlja nevarno gradnjo, so ne glede na
določila odloka dopustna nujna vzdrževalna dela za zaščito objekta, s
katerimi se prepreči negativne posledice nevarne gradnje na okolico. |
|
(3) Pri vzdrževanju
objektov in energetskih sanacijah obstoječih večstanovanjskih stavb ali
skupine oz. niza, ki tvori zaključeno celoto, ki se izvajajo na ovoju
stavbe, se zagotavlja oblikovanje vseh fasadnih površin po enotnem
načrtu (enako stavbno pohištvo, enaki detajli izvedbe balkonov, logg,
zasteklitev, ograj ipd.), v kolikor je še 70 % posameznih fasadnih
površin v prvotni obliki oz. izvorno oblikovanih. V tem načrtu se določi
tudi, katera dela morajo biti izvedena kot enoten gradbeni poseg za
posamezno stavbo ali skupino oz. niz, ki tvori zaključeno celoto, in
katera dela je mogoče izvajati individualno in v skladu z enotno
rešitvijo. |
|
Barve fasad obstoječih
večstanovanjskih stavb morajo biti izbrane v skladu s strokovno podlago:
»Nova barvna shema blokovskih naselij v Zrečah, Avtor: Uroš Špile,
mag.inž.arh., april 2017«. Signalne in fluorescentne barve fasadnih
površin niso dopustne. |
|
(4) Naprave in instalacije se na večstanovanjske
stavbe namešča na strehe in skrite dele fasad (terase, zastrti deli
balkona). Izjemoma so lahko vidne na fasadi na osnovi enotnega načrta za
celo stavbo. Načrt pa ni potreben, v primeru, da so naprave in
instalacije nameščene že na fasadah za več kakor 30% stanovanj.
|
|
Pri objektih
centralnih dejavnosti morajo biti nameščene vizualno zakrito ali na
stranskih fasadah in dvoriščno stran ali kot sestavina oblikovanja.
|
|
Naprave in instalacije
ne smejo imeti nedovoljenih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na
okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje. |
|
(5) Namestitev
fotovoltaike je dopustna na strehah in na fasadah objektov kot del
oblikovanja fasad. Višina elementov fotovoltaike ne sme presegati
dopustne višine objekta kot je določena s tem odlokom. Pri
večstanovanjskih stavbah je namestitev fotovoltaike na fasadah dopustna
pod enakimi pogoji kot so določeni v predhodnem odstavku za naprave in
inštalacije. Na območjih s PNRP IP, IG in IK način postavitve elementov
fotovoltaike ni določen. |
|
|
|
66. člen |
|
(pogoji za dopustne nezahtevne in
enostavne objekte) |
|
(1) Umeščanje nezahtevnih in
enostavnih objektov iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost je
dovoljeno ob upoštevanju naslednjih pogojev: |
|
a) Namembnost objekta mora biti
skladna z osnovno oziroma podrobno namensko rabo (PNRP), ki je na osnovi
60. člena tega odloka določena za zemljišče na katerega se umešča
objekt. PNRP je razvidna iz grafičnih prikazov izvedbenega dela OPN.
|
|
b) Namembnost objekta mora biti
skladna z vrsto dodatno dovoljenih dejavnosti, v kolikor so te določena
za zemljišče na katerega se umešča objekt. Dodatno dovoljene dejavnosti
so navedene v poglavju 3.2. (Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
posamezne enote urejanja) tega odloka. |
|
c) Zaradi umestitve objekta ne sme
biti presežen faktor dopustne zazidanosti parcele namenjene gradnji, v
kolikor je ta določen za zemljišče na katerega se umešča objekt. |
|
d) Pri umeščanju objekta morajo biti
upoštevani pogoji za izkoriščenost parcel namenjenih gradnji glede na
PNRP, v kolikor so ti določeni za zemljišče na katerega se umešča
objekt. |
|
e) Pri umeščanju objekta v prostor
morajo biti upoštevani pogoji za odmike objektov, ki so navedeni v
poglavju 3.1.5 (Lega objektov) tega odloka, ki se nanašajo na nezahtevne
in enostavne objekte ter še naslednji: |
|
•
Nezahtevni in enostavni
objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni del
objekta). Izjema je rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, ki
mora biti od meje sosednjih zemljišč odmaknjen najmanj toliko, kot to
določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in
pline. Če je odmik nezahtevnega in enostavnega objekta manjši od 1,5 m,
je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje
lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za utekočinjeni
naftni plin ali nafto pa tudi zgraditi ustrezen požarni zid. |
|
•
Odmik ograje od meje s
sosednjim zemljiščem je najmanj 0,30 m, če je odmik manjši oziroma je
ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje
pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je
sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje
ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti
soglasje upravljavca javne ceste. |
|
•
Oporni zidovi so od meje s
sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 1,0 m. Za manjši odmik je treba
pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob
zidu oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno
pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. V primeru pogojno stabilnega
terena je potrebno za temeljenje pridobiti pogoje geomehanika. |
|
f)
Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
veljajo naslednji pogoji: |
|
•
upoštevajo se pogoji iz
veljavnega predpisa o vrstah objektov glede na zahtevnost, v kolikor
niso v nasprotju z ostalimi določili tega odloka; |
|
•
upoštevajo se enaka merila in
pogoji oblikovanja kot za novogradnje, ne glede na to ali se gradijo kot
prizidki k stanovanjskim oziroma gospodarskim objektom ali kot
samostojni objekti; gradnja nezahtevnih objektov, ki predstavljajo
funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih
poslopij, kot samostojnih objektov je dovoljena le v primerih, kadar v
sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih
potreb. |
|
(2) Postavljanje premičnih oziroma
začasnih objektov (kontejnerjev, bivalnih prikolic, šotorov in podobno)
je dovoljeno le na za to določenih in označenih mestih, ki jih določi
Občina Zreče s svojim predpisom. |
|
(3) V
primeru neskladja določb tega člena z varstvenimi režimi kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine in
obvezna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne
službe. |
|
(4)
Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 70. člena tega odloka. |
|
|
|
67. člen |
|
(vrste dopustnih
dejavnosti) |
|
(1) Dopustne dejavnosti so na posameznem
območju namenske rabe prostora določene in poimenovane pretežno v skladu
s standardno klasifikacijo dejavnosti ali so poimenovane opisno v skladu
s četrtim členom tega odloka z novim izrazom za posamezno dejavnost ali
za skupino dejavnosti. V kolikor so določene v skladu s SKD in če ni
določeno drugače v podrobnejših PIP velja, da so dopustne vse
dejavnosti, ki so znotraj posamezne ravni in hierarhično pod njo. |
|
(2) Na posameznem območju namenske rabe
prostora se dopustne dejavnosti lahko locirajo v samostojnih stavbah na
lastnem zemljišču, na zemljišču drugih stavb ob upoštevanju določil
odloka ali v delu - prostorih drugih dopustnih stavb. |
|
(3) Obstoječe dejavnosti v legalno
zgrajenih objektih, ki niso dopustne na posamezni osnovni oz.
podrobnejši namenski rabi, se lahko izvajajo in širijo v okviru
pripadajoče gradbene parcele v skladu z določili tega odloka. |
|
(4) Dopustne dejavnosti in objekti na
posameznem območju namenske rabe prostora ne smejo presegati stopenj
vplivov na okolje, kot so zanje določene v različnih predpisih, ki se
nanašajo na varstvo okolja. |
|
|
|
68. člen |
|
(vrste dopustnih
objektov) |
|
(1) Dopustni objekti so v OPN določeni
glede na dopustne dejavnosti na posamezni PNRP in ONRP. Pretežno so
poimenovani v skladu z veljavnim predpisom, ki določa klasifikacijo vrst
objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov ali so poimenovani z
novim izrazom za posamezni objekt ali za skupino objektov določenim v
četrtem členu tega odloka. V kolikor so poimenovani glede na namen
uporabe v skladu z veljavnim predpisom ali poimenovani z novim izrazom,
ki predstavlja različne vrste objektov iz veljavnega predpisa in če ni
določeno drugače s podrobnejšim PIP ali drugimi členi odloka velja, da
so dopustne vse vrste objektov, ki so po namenu določeni znotraj
posamezne klasifikacijske ravni in tudi hierarhično pod njo. |
|
(2) Dopustne so večnamenske stavbe, ki se
opredelijo glede na pretežno dejavnost v njih. |
|
(3) Gradbeno inženirski objekti dopustni na
vseh območjih osnovnih in podrobnejših namenskih rabah oziroma kot je v
nadaljevanju določeno in ne glede na določila podrobnejših PIP so: |
|
•
ceste le na stavbnih
zemljiščih, na kmetijskih zemljiščih le v skladu s 70. čl. tega odloka,
na gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih izjemoma le v soglasju s
pristojnim NUP, |
|
•
mostovi, viadukti, predori in
podhodi, na kmetijskih zemljiščih le v skladu s 70. členom tega odloka, |
|
•
daljinski in lokalni
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti, priključki ter napravami oz. infrastrukturnimi
elementi (npr. vključno tudi z baznimi postajami), |
|
•
objekti za zadrževanje
plazov, za zaščito pred skalnimi podori in snežnimi plazovi ter drugi
stabilizacijski objekti, razen na kmetijskih zemljiščih, |
|
•
objekti za zaščito rečnih
bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito oz.
varstvo pred poplavami, razen na kmetijskih zemljiščih. |
|
|
|
69. člen |
|
(dopustne
dejavnosti in objekti na stavbnih zemljiščih glede na PNRP) |
|
V tabeli v
nadaljevanju so za PNRP na stavbnih zemljiščih, poleg že v predhodnih
členih dopustnih posegov in gradenj za posamezne dejavnosti in objekte,
v skladu z ostalimi PIP dopustne tudi še naslednje dejavnosti in objekti
ne glede na njihovo razvrstitev glede zahtevnosti po predpisih, ki
urejajo gradnjo: |
|
|
|
(1) SS - stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
−
bivanje;
−
trgovina na drobno, vzdrževanje in popravila motornih vozil,
posredništvo;
−
dejavnosti družbene infrastrukture;
−
gostinska dejavnost, na območju UN le: oddajanje zasebnih sob
gostom, druge nastanitve za krajši čas, dejavnost okrepčevalnic
in podobnih obratov, slaščičarn in kavarn, priložnostna priprava
in dostava jedi ter druga oskrba z jedmi;
−
storitvena dejavnost;
−
poslovna dejavnost;
−
kmetijska dejavnost in njene dopolnilne le v okviru obstoječih
kmetij,
−
druge dejavnosti malega gospodarstva: pod pogojem, da so v
skladu z drugimi določili odloka, da ne potrebujejo stacionarnih
parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene
stroje na predmetnih površinah, da imajo vplive omejene na
dopustno raven za stanovanjsko območje |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
−
stanovanjske stavbe,
−
stavbe družbene infrastrukture,
−
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, gostinske
stavbe (za kratkotrajno nastanitev oz.: le penzion, gostišče,
prenočišče, oddajanje zasebnih sob gostom in stavbe za dejavnost
strežbe in pijač oz. gostilne, restavracije in točilnice ter
druge; od stavb za dejavnost strežbe in pijač na območju UN le:
okrepčevalnice in podobni obrati, slaščičarne in kavarne, stavbe
za priložnostno pripravo in dostavo jedi ter drugo oskrbo z
jedmi), poslovne in upravne stavbe ter druge različne 12
nestanovanjske stavbe po CC-SI za potrebe malega gospodarstva,
−
garažne stavbe,
−
nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru obstoječih kmetij,
−
stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturni spomeniki -
dediščina,
−
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
|
Velikosti stavb in gradbene parcele |
−
enostanovanjske ali dvostanovanjske prostostoječe: FZ 0,4, DOBP
30%; enostanovanjske ali dvostanovanjske strnjene: FZ 0,5, DOBP
25%;
−
stavbe družbene infrastrukture: FZ 0,8 , FZP 20%,
−
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen
oskrbnih postaj – bencinskega servisa), gostinske, poslovne in
upravne, različne stavbe za malo gospodarstvo: BTP do 400 m2 ,
višino enako kot je določeno za enostanovanjske stavbe, FZ 0,5 ,
FZP 25%, gradbena parcela največ 1.500 m2,
−
garažne stavbe so pritlične, za nestanovanjske stavbe so
dopustne največ P+1,
−
nestanovanjske kmetijske stavbe: veljajo velikosti kot so
določene za stavbe na površinah SK. |
|
(2) SK - površine podeželskega naselja |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
−
bivanje,
−
trgovina; vzdrževanje in popravilo motornih vozil,
−
malo gospodarstvo,
−
gostinstvo,
−
dejavnosti družbene infrastrukture,
−
kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lov, gozdarstvo,
ribištvo. |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
− stanovanjske stavbe,
− nestanovanjske kmetijske stavbe
in drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti,
− garažne stavbe,
− različne vrste nestanovanjskih
stavb po CC-SI razvrščenih v oddelek 12 in objektov za potrebe
izvajanja dopustnih dejavnosti in za opravljanje dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji, |
|
Velikosti stavb in gradbene par cele |
−
enostanovanjske ali dvostanovanjske prostostoječe: FZ 0,4, DOBP
30%; enostanovanjske ali dvostanovanjske strnjene: FZ 0,5, DOBP
25%;
−
različne stavbe za kmetijsko dejavnost in različne stavbe za
dopolnilne dejavnosti na kmetiji: etažnost P - pritlična, FZ
0,8; FZP 20 %,
−
garažne stavbe: pritlične, razen za dejavnosti družbene
infrastrukture
−
različne vrste nestanovanjskih stavb potrebnih za druge dopustne
dejavnosti razen za stavbe družbene infrastrukture in oskrbne
postaje – bencinski servis: največ
BTP 400 m2, višino enako kot je
določeno za enostanovanjske stavbe, FZ 0,5; FZP 25%, gradbena
parcela največ 1.500 m2. |
|
(3) SB – stanovanjske površine za posebne namene |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
−
bivanje ostareli in drugih socialnih skupin,
−
spremljajoče dejavnosti: dejavnosti družbene
infrastrukture, gostinstvo, trgovina, poslovne dejavnosti,
storitvene dejavnosti. |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
−
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
−
stavbe za šport, za potrebe izvajanja dopustnih
dejavnosti. |
|
DRUGI POGOJI |
Dopustne
spremljajoče dejavnosti se umeščajo v dopustne objekte in
obsegajo največ 20 % bruto tlorisnih površin dopustnega objekta. |
|
(4) SP- površine počitniških hiš |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
−
občasno bivanje,
−
športne in druge dejavnosti za prosti čas. |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
−
enostanovanjske stavbe: le počitniške hišice,
−
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
|
Velikosti stavb in gradbene parcele |
− počitniške hišice: tloris največ
60 m2 , višina največ P+M oz. 8 m, FZ 0,5, FZP 40%,
gradbena parcela največ 500 m2. |
|
(5) CU - osrednja območja centralnih dejavnosti |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
−
dejavnosti družbene infrastrukture,
−
poslovne dejavnosti,
−
trgovina; vzdrževanje in popravilo motornih vozil,
−
gostinska dejavnost,
−
storitvene dejavnosti,
−
bivanje,
−
kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi samo kot obstoječe. |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
−
stanovanjske stavbe različnih tipologij,
−
stavbe družbene infrastrukture,
−
gostinske stavbe,
−
poslovne in upravne stavbe,
−
trgovske stavbe,
−
stavbe za storitvene dejavnosti,
−
garažne stavbe,
−
nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru obstoječih kmetij,
−
stavbe za opravljanje verskih obredov,
−
objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas
(samo nogomet, tenis, košarka, ipd., otroška in druga javna
igrišča, javni vrtovi, parki ipd.); |
|
Velikosti stavb in gradbene parcele |
−
eno in dvostanovanjske stavbe prostostoječe ali strnjene kot so
dopustne na SS, večstanovanjske stavbe: FI 1,2, DOBP 30%,
−
stavbe družbene infrastrukture: višina največ 16 m, FZ 0,8, FZP
10%,
−
gostinske stavbe: višina največ 16 m, FZ 0,7, FZP 25%,
−
poslovne in upravne stavbe: višina največ 16 m , FZ 0,7, FZP
20%,
−
trgovske stavbe: tloris največ 2000 m2, višina največ 14 m, FZ
0,7; FZP 20%,
−
stavbe za storitvene dejavnosti: višina največ 14 m, FZ 0,7; FZP
20%,
−
bencinski servisi in parkirne površine: FZP 30%,
−
garažne stavbe na samostojni parceli: višina največ P+1, FZ 0,8;
FZP 10%,
−
nestanovanjske kmetijske stavbe samo v okviru obstoječih kmetij:
veljajo pogoji kot so določeni na SK, stavbe za opravljanje
verskih obredov: FZ 0,7; FZP 25%. |
|
(6) BT - površine za turizem |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
−
turistične dejavnosti,
−
gostinske, poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti ter
družbene infrastrukture v povezavi s turistično dejavnostjo,
− športne, rekreacijske in druge
dejavnosti za prosti čas. |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
−
gostinske stavbe,
−
stavbe za šport,
−
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
−
različne stavbe in gradbeno inženirski objekti ter drugi
gradbeni posegi za izvajanje
dopustnih dejavnosti,
−
garažne stavbe,
−
parkirišče. |
|
Velikosti stavb in gradbene parcele |
−
gostinske stavbe: FZ 0,6, FZP 30%,
−
stavbe za druge dopustne dejavnosti: tloris največ 400
m2, FZ 0,4, FZP 40%,
−
parkirišče na samostojni gradbeni parceli FZP 30%, parkirišče na
gradbeni parceli stavbe: zasajena morajo biti tri drevesa na 1
PM. |
|
(7) BC – športni centri |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
− športne dejavnosti,
− spremljajoče storitvene
dejavnosti v kopenskem prometu (npr.: dejavnost parkiranja
ipd.),
− druge dopustne dejavnosti v
okviru športne dejavnosti: gostinstvo, turizem, trgovska,
storitvena, zdravstvena, poslovna dejavnost. |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
− stavbe in objekti za šport,
− gostinske stavbe. |
|
drugi pogoji |
−
stavbe FI 1,2, FZ 0,6
− gostinske stavbe se kot
samostojne lahko gradijo le sočasno ali po izgradnji ali
ureditvi športnih objektov in stavb za šport,
− prostori za druge dopustne
dejavnosti se uredijo le v dopustnih stavbah in objektih. |
|
(8) IP - površine za industrijo |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
−
proizvodne dejavnosti,
−
trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil,
−
poslovne dejavnosti,
−
gostinska dejavnost – le dejavnost strežbe jedi in pijač,
−
storitvene dejavnosti. |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
− industrijske stavbe in
skladiščne stavbe,
− industrijski gradbeni kompleksi,
− stavbe za promet in stavbe za
izvajanje komunikacij,
− poslovne in upravne stavbe,
− stavbe za storitvene dejavnosti,
− trgovske stavbe,
− gostilne, restavracije in
točilnice (ki služijo temu območju),
− garažne stavbe in parkirne
površine za različna vozila,
− drugi gradbeni inženirski
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo za potrebe
EUP),
− odlagališča odpadkov (zbirni
center za odpadke). |
|
Velikosti stavb in gradbene parcele |
− industrijske stavbe, skladišča,
upravne in pisarniške stavbe, trgovske stavbe, gostilne,
restavracije in točilnice (ki služijo temu območju), garažne
stavbe in parkirne površine za različna vozila ter druge
dopustne stavbe: FZ 0,8, FZP 10%,
− odlagališča odpadkov (zbirni
center za odpadke): FZP 20%. |
|
(9) IG - gospodarske cone |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
− proizvodne dejavnosti,
− trgovina; vzdrževanje in
popravila motornih vozil,
− dejavnost strežbe jedi in pijač,
− poslovne dejavnosti,
− storitvene dejavnosti. |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
− industrijske in skladiščne
stavbe,
− stavbe za promet in stavbe za
izvajanje komunikacijstavbe za storitvene dejavnosti,
− poslovne in upravne stavbe,
− trgovske stavbe,
− gostilne, restavracije in
točilnice (ki služijo temu območju),
− garažne stavbe,
− drugi gradbeni inženirski objekti
za šport, rekreacijo in prosti čas (samo za potrebe EUP),
− odlagališča odpadkov (zbirni
center za odpadke). |
|
Velikosti stavb in gradbene parcele |
− industrijske stavbe, skladišča,
stavbe za storitvene dejavnosti, upravne in pisarniške stavbe,
trgovske, gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu
območju), garažne stavbe in parkirne površine za različna vozila
ter druge dopustne stavbe : višina največ 10 m, FZ 0,8, FZP 10%,
− odlagališča odpadkov (zbirni
center za odpadke): FZP 20%. |
|
Drugi pogoji |
Na območjih proizvodnih dejavnosti
(gospodarske cone - IG), ki mejijo neposredno na stanovanjska
območja je za vsako dejavnost, ki se na novo umešča v prostor
ali za pomembno spremembo obstoječih dejavnosti oziroma naprav,
potrebno pridobiti:
− strokovno mnenje
inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje
celotne obremenitve zunanjega zraka; velja za posege, za katere
presoja vplivov na okolje po zakonodaji ni potrebna;
− strokovno mnenje
inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje hrupa
v okolju, pri čemer je potrebno smiselno upoštevati določila
Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. |
|
(10) IK – površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
− kmetijska proizvodnja,
− druge dopustne dejavnosti v
okviru kmetijske proizvodnje (npr.: predelovalne, trgovina,
ipd.). |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
− različne nestanovanjske stavbe za
potrebe kmetijske proizvodnje oz. v povezavi z njo (npr.:
industrijske stavbe in skladišča, trgovske, garažne ipd.). |
|
(11) ZS - območja zelenih
površin - površine za oddih, rekreacijo in šport |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
− športne in druge dejavnosti za
prosti čas. |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
− objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas,
− stavbe za funkcionalne potrebe
izvajanja športnih dejavnosti. |
|
Velikosti stavb in gradbene parcele |
− stavbe za funkcionalne potrebe
izvajanja športnih dejavnosti (garderobe, sanitarije, za
shranjevanje opreme ipd.): pritlične. |
|
(12) ZK - pokopališča |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
− dejavnost verskih organizacij in
pogrebna dejavnost ter storitvene in trgovske, ki služijo tem
območjem oz. kot sestavni del pokopališke dejavnosti. |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
− pokopališča,
− stavbe za opravljanje verskih
obredov,
− pokopališke stavbe,
− stavbe za storitvene dejavnosti,
− trgovske stavbe. |
|
Velikosti stavb in gradbene parcele |
− stavbe storitvene in trgovske
dejavnosti: BTP do 100 m2. |
|
(13) ZP - parki |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
– dejavnosti za prosti čas in
rekreacijo,
– gostinstvo |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
– športna igrišča,
– drugi gradbeno inženirski objekti
za šport rekreacijo in prosti čas,
– druge stavbe, ki niso uvrščene
drugje: sanitarni prostori ipd., ki služijo za potrebe parka,
– gostinske. |
|
Velikosti stavb in gradbene parcele |
– stavbe so pritlične, BTP največ
100m2, FZ 0,3, FZP 50%. |
|
(14) ZD - druge urejene zelene
površine |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
– urejanje in vzdrževanje zelenih
površin. |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
– kot so dopustno določeni na vseh
območjih osnovnih in podrobnejših namenskih rabah |
|
(15) PC - površine cest |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
– cestni promet,
– cevovodni transport |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
– stavbe za promet in izvajanje
elektronskih komunikacij,
– ceste,
– mostovi, viadukti in brvi,
predori in podhodi,
– oskrbne postaje - bencinski
servisi,
– prenosna komunikacijska omrežja,
– parkirišče in garaže za vse vrste
vozil. |
|
Velikosti stavb in gradbene parcele |
– parkirišče in garaže: FZP 20%. |
|
(16) PO – ostale prometne
površine |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
− dejavnosti s področja prometa,
− druge dejavnosti: trgovske,
gostinske in storitvene dejavnosti ter druge dejavnosti, vezane
na blagovni promet in promet potnikov. |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
− stavbe za promet in stavbe za
izvajanje komunikacij,
− različni objekti namenjeni
izvajanju dejavnosti s področja prometa (npr. P+R ipd.) |
|
DRUGI POGOJI |
Prostori za dopustne dejavnosti se
lahko uredijo v dopustnih stavbah in objektih. |
|
(17) O - območja okoljske
infrastrukture |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
– oskrba z vodo,
– ravnanje z odplakami in odpadki,
– saniranje okolja ter druge
dejavnosti s področja okoljske infrastrukture |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
– industrijske stavbe, rezervoarji,
silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z odpadki),
– distribucijski cevovodi za pitno
in tehnološko vodo,
– vodni stolpi, vodnjaki in
hidranti,
– cevovodi za odpadno vodo,
čistilne naprave,
– objekti za ravnanje z odpadki:
odlagališča za nenevarne odpadke in inertne odpadke
– energetski objekti (za potrebe
ravnanja z odpadki ali lastno oskrbo z električno energijo). |
|
Velikosti stavb in gradbene parcele |
– objekti : FZ 0,5, FZP 20%. |
|
(18) E – območja energetske
infrastrukture |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
– dejavnosti gospodarskih služb s
področja energetike |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
– objekti in naprave za izvajanje
dopustnih dejavnosti |
|
(19) A - površine razpršene
poselitve |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
– bivanje,
– kmetijstvo in dopolnilne
dejavnosti na kmetiji, lov, gozdarstvo, ribištvo,
– turizem,
– malo gospodarstvo,
– trgovina; vzdrževanje in
popravila motornih vozil,
– druge oblike dela na domu. |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
– eno in dvostanovanjske stavbe,
večstanovanjske stavbe,
– nestanovanjske kmetijske stavbe
in drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti,
– različne nestanovanjske stavbe
(po CC-SI iz oddeleka 12) in objekti potrebni za opravljanje
dopustnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, za turizem, malo
gospodarstvo in trgovino na drobno ter vzdrževanje in popravilo
motornih vozil,
– garažne stavbe za potrebe
kmetijske dejavnosti, bivanja in drugih dopustnih dejavnosti,
– otroška in druga igrišča,
zelenice in druge urejene zelene površine, igrišča za športe na
prostem razen površin za avtomobilske, motociklistične,
kolesarske ali konjske dirke, agility poligonov, adrenalinskih
in plezalnih parkov. |
|
Velikosti stavb in gradbene parcele |
– eno in dvostanovanjske stavbe
prostostoječe: FZ 0,4; DOBP 30%;
– večstanovanjske stavbe: največ 6
stanovanj, višina največ K+P+1+M, FZ in DOBP kot je določeno za
eno in dvostanovanjske stavbe,
– nestanovanjske kmetijske stavbe
ter druge stavbe in objekti potrebni za opravljanje dopustnih
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji: FZ je 0,7, FZP 20 %,
– stavbe za turistične dejavnosti
in malo gospodarstvo: BTP do 400 m2, višino enako kot je
določeno za enostanovanjske stavbe, FZ 0,5, FZP 25%, gradbena
parcela največ 2.000 m2.
– prostori za druge oblike dela na
domu v stanovanjski stavbi: površina manj kot 50% površine
stanovanjske stavbe,
– garažne stavbe: pritlične,
največ v dveh etažah le za turistične dejavnosti. |
|
(20) T – območja komunikacijske
infrastrukture |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
– dejavnosti gospodarskih služb s
področja komunikacijske infrastrukture |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
– objekti in naprave za izvajanje
dopustnih dejavnosti |
|
|
70. člen |
|
(namembnost in vrste posegov na
kmetijskih zemljiščih – K1 in K2) |
|
(1) Na kmetijskih zemljiščih je
dopustna dejavnost kmetijstva in lova. |
|
(2) Na območju
namenske rabe kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe
namenske rabe načrtujejo naslednji objekti in posegi: |
|
a) čebelnjak, namenjen gojenju čebel, kot
lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, tlorisne
površine do vključno 40 m2. Čebelnjake kot nezahtevne objekte je
dopustno postavljati: |
|
•
v medsebojni oddaljenosti
najmanj 2,8 km, |
|
•
v oddaljenosti najmanj 20 m
od sosednjih zemljišč in vsaj 50 m od javnih stavb, poti in igrišč, |
|
•
lokacijsko tako, da območje
preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje, |
|
•
na podlagi pozitivnega mnenja
čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na
katerem bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo
čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in
čebelarski pašni red in da je investitor vpisan v priznano rejsko
organizacijo za kranjsko čebelo. |
|
b) rastlinjaki, kot nezahtevni in enostavni
objekti, razen na območju EUP UN1, kjer so dopustni le kot enostavni
objekti; |
|
c) drugi objekti in posegi: |
|
•
ureditve dostopov do
objektov, skladnih s tem odlokom, če gre za objekt, ki ga je dopustno
graditi na kmetijskih zemljiščih ali je prepoznan kot razpršena gradnja
ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; |
|
•
agrarne operacije in vodni
zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; |
|
•
rekonstrukcija obstoječih
legalno zgrajenih objektov; |
|
•
gradnja kmetijskih objektov
ob predhodno sprejetem OPPN v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska
zemljišča; |
|
•
pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; |
|
•
opazovalnica
kot netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja
opazovalnica); |
|
•
začasni objekti in začasni
posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: |
|
•
oder z nadstreškom,
sestavljen iz montažnih elementov, |
|
•
cirkus, če so šotor in drugi
objekti montažni, |
|
•
začasna tribuna za gledalce
na prostem, |
|
•
premični objekti za rejo
živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak,
premični zajčnik ipd.) ki se jih po prenehanju rabe odstrani in s
pogojem, da se po odstranitvi objektov vzpostavi prvotno stanje na
zemljišču; |
|
•
gradbeno inženirski objekti,
ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst
objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: |
|
•
daljinski cevovodi, daljinska
(hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni)
elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in |
|
•
lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; |
|
•
rekonstrukcije občinskih in
državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi
objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita
čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni
zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni
objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki
jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi
rekonstrukcije ceste; |
|
•
majhna stavba kot dopolnitev
obstoječe pozidave na zemljišču, določenem kot pripadajoče funkcionalno
zemljišče k objektu razpršene gradnje oziroma v oddaljenosti največ 15
metrov od legalno zgrajenega stanovanjskega objekta razpršene gradnje.
Oddaljenost se meri kot najmanjša razdalja skrajnih točk obeh objektov. |
|
(3) Na območju
namenske rabe kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe namenske rabe
načrtujejo še: |
|
a) za potrebe kmetijskega gospodarstva: |
|
•
enostavni in nezahtevni
pomožni kmetijsko gozdarski objekti v skladu s predpisom, ki ureja vrste
objektov glede na zahtevnost, razen
kleti in vinske kleti; |
|
•
objekti, ki so proizvod, dan na trg v
skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in
ugotavljanje skladnosti, in se v skladu s predpisom, ki ureja vrste
objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti in vinske kleti, po velikosti
pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki
lahko presega velikost nezahtevnih objektov, razen na območju EUP
UN1, kjer so dopustni le kot enostavni objekti; |
|
•
staja kot lesen enoetažni pritlični
objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši,
tlorisne površine do vključno 100 m2; |
|
•
pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr.
brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči,
opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter
opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični
tunel in nadkritje, zaščitna mreža); |
|
b) za
potrebe investitorjev, ki imajo v lasti oziroma zakupu najmanj 1
ha zemljišč (ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med
njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske
površine) ali najmanj 5.000 m2 zemljišč (ki so glede na evidenco
dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade)se
lahko, ne glede na zakon, ki ureja
graditev objektov, gradijo staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte,
ki so po uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Ur.
L. RS, št. 18/13 in 26/13) nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje
za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade
in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov. |
|
(4) Ob načrtovanju in izvajanju
posameznih gradenj je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih
kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih
poteh in cestah oziroma urediti prehodno nadomestne poljske poti. |
|
(5)
Vse zemljiške operacije na območju celotne občine se urejajo in izvajajo
skladno z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oz. se nanašajo na
kmetijska zemljišča. |
|
(6) Za potrebe legalno zgrajenih obstoječih
objektov, ki ne izpolnjujejo pogojev pod točko a) in b) tretjega
odstavka tega člena odloka, se lahko enostavne pomožno kmetijsko –
gozdarske objekte, razen rastlinjake, umešča le v oddaljenosti od njih
20 m. |
|
|
|
71. člen |
|
(namembnost in vrste posegov na gozdnih
zemljiščih - G) |
|
(1) Območja namenske rabe gozdnih
zemljišč se urejajo z določili zakona o gozdovih, z gozdnogospodarskimi
načrti in skladno z določili tega odloka. Za vse posege v območju gozdov
je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije,
Območna enota Celje. |
|
(2) Na območjih namenske rabe gozdnih
zemljišč je dovoljeno: |
|
•
izvajanje gozdarsko -
investicijskih del skladno z zakonom o gozdovih in gozdnogospodarskimi
načrti; |
|
•
krčenje gozda v kmetijske
namene, če je osnovna namenska raba zemljišča kmetijsko zemljišče
oziroma krčitve do največ 0,5 ha, če je osnovna raba zemljišča gozd in
če krčitev ne bo ogrozila evidentiranih funkcij gozda; |
|
•
sanacije peskokopov,
kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja in
širitve; |
|
•
urejanje hudournikov in druge
vodnogospodarske ureditve. |
|
(3) Na območjih gozdnih zemljišč je
dovoljena izvedba le nekaterih enostavnih objektov iz Uredbe o vrstah
objektov glede na zahtevnost, in sicer: |
|
•
ograje za pašo živine nižje
od 1,5 m oziroma obore za živino v skladu s soglasjem Zavoda za gozdove
Slovenije; |
|
•
ograje za zaščito mladja pred
divjadjo ali varstva gozdov oziroma ograje, potrebne zaradi zaščite
vodnih zajetij, naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi
predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali
znanstveno-raziskovalnih proučevanj; |
|
•
pomožni objekti v javni rabi:
le spominsko obeležje in pomožni cestni objekti; |
|
•
mala komunalna čistilna
naprava, nepretočna greznica in rezervoar, če jih ni mogoče umestiti
drugje; |
|
•
priključki na objekte
gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja; |
|
•
pomožni kmetijsko - gozdarski
objekti: gozdne prometnice, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, krmišče
za potrebe lovstva, opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija
(npr. lovska preža, ptičja opazovalnica ipd.); |
|
•
pomožni komunalni objekti;
|
|
•
kolesarska pot, pešpot,
gozdna pot in podobne; |
|
•
vodno zajetje in objekti za
akumulacijo vode in namakanje; |
|
•
pomožni objekti namenjeni
obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni
objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
|
(4) Pri gradnji
se mora ohranjati gozdni rob, v primeru poškodb pa ga je potrebno
ustrezno sanirati oziroma ponovno vzpostaviti. |
|
(5) Za transport
lesa naj se na problematičnih območjih (erozija, pomembni habitati
oziroma rastišča, ipd.) se uporabijo začasne žičnice. |
|
(6) Ob
načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti
neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po
obstoječih poljskih in gozdnih poteh oziroma urediti prehodno ustrezne
nadomestne poti. |
|
(7) Krčitve se smejo izvajati le v
primeru spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru tras
koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri
takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih
območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine krčitve niso dovoljene.
Za vse predvidene krčitve gozdov, ki so namenjene povečavi kmetijskih
zemljišč, je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo kmetijskih
zemljišč. |
|
(8) Melioracije gozdnih zemljišč se
naj na opredeljenih območjih izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi
načrti. Pogozdovanje naj praviloma upošteva vegetacijo, ki je primerna
rastišču glede na naravno sestavo drevesnih vrst oziroma ugotovljeno
gozdno združbo na tem rastišču. Še posebej to velja na opredeljenih
območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine. |
|
(9) V okviru gozdnih zemljišč so
posebej opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom,
kjer je omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. V teh gozdovih so
prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le tista dela, ki so
opredeljena z gozdnogospodarskimi načrti. |
|
|
|
72. člen |
|
(namembnost in vrste posegov na vodnih
zemljiščih - VC) |
|
(1) Za vsak poseg na vodnem ali
priobalnem zemljišču oziroma ki bi lahko trajno ali začasno vplival na
vodni režim ali stanje voda je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga
izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda ter soglasje, ki ga
z vidika pogojev za varnost plovbe izda Uprava Republike Slovenije za
pomorstvo. |
|
(2) Na območjih
vodnih zemljišč, ki so opredeljena v 44. členu tega odloka, se
prostorske ureditve in dejavnosti načrtujejo ob upoštevanju naslednjih
pogojev: |
|
a) Ureditve in
dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umeščajo izven območij voda z
ustreznim odmikom, ki na priobalnem zemljišču ohranja nepozidanost in
javno dostopnost. |
|
b) Premostitve
voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako,
da je zagotovljena poplavna varnost. Z ureditvami se ne sme poslabšati
stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi. |
|
c) Ohranjajo se
retencijske sposobnosti območij in se zagotavlja njihova ponovna
vzpostavitev. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega
režima je možno le v javnem interesu ob ustrezni nadomestitvi teh
površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. |
|
d) Zagotavlja se
dostop do vodnega dobra in dopušča se splošna raba vodnega dobra, razen
v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o
vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati
objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem
dobru. |
|
e) Dejavnosti in
posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih
zemljišč, zmanjšali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali
normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in
razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov niso dopustni. |
|
f) Odlaganje in
pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih
podobnih snovi ter odlaganje odpadkov na vodnem in priobalnem zemljišču
ni dopustno. |
|
(3) Na poplavnih
in erozijskih območjih je potrebno prostorske ureditve in dejavnosti
izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo
poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno
vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi
sonaravnih ureditev in obnovitev obrežij ter vodnih objektov (jezovi,
pragovi in drugi objekti). V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se
varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski
vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati,
se vzpostavijo nadomestni habitati. |
|
(4) Pri urejanju
vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na
Dravinji in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za
zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se ustrezni režimi
rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Dravinje ter pritokov, vzdržujejo
se vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov se prioritetno izvaja
na vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov kritičen nizek
vodostaj in je zato ogroženo življenje v vodi. Pri morebitnih zajezitvah
vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka vode zagotavljati
primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov.
Izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in
povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko
povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej. |
|
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču
ni dovoljeno posegati v prostor razen za izjeme: |
|
•
gradnjo objektov GJI; |
|
•
gradnjo objektov javnega
dobra; |
|
•
ukrepe, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; |
|
•
ukrepe, ki se nanašajo na
ohranjanje narave; |
|
•
gradnjo objektov potrebnih za
rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem
oziroma priobalnem zemljišču, za zagotovitev varnosti plovbe in za
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; |
|
•
gradnji objektov namenjenih
varstvu voda pred onesnaženjem; |
|
•
gradnji objektov, namenjenih
obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije. |
|
(6) Za obstoječe objekte in naprave,
ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču velja, da je na teh
objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali
nadomestna gradnja če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska
nevarnost oziroma ogroženost; se ne poslabšuje stanje voda; je omogočeno
izvajanje javnih služb; se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda;
to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo
ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne
zmanjšuje. |
|
(7) Dopustne so
obnove in prenovitve starih objektov, ki so vezani na vodo (žage, mlini,
jezovne zgradbe). Objekti se lahko namenijo tudi novim rabam, če to
zagotavlja njihov dolgoročni obstoj in ni v nasprotju z režimi varstva. |
|
(8) Z vsako rabo vodnega dobra, ki
presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je
potrebno pridobiti vodno pravico. Pred vsakim posegom v vodno ali
priobalno zemljišče je potrebno preveriti ali na območju posega obstaja
že pridobljena pravica, ki bi ovirala izvedbo posega. |
|
(9)
Na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1.
reda in 5 m od meje brega voda 2. reda, je prepovedano gnojenje in
uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
|
(10)
Prepovedano je posegati oziramo vznemirjati ribe na drstiščih rib in v
varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni
režim se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki
poseljujejo vodni prostor. Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) in
drugi posegi v drstišča so prepovedani. |
|
|
|
73. člen |
|
(namembnost in vrste posegov na drugih
zemljiščih / pridobivalni prostori – LN) |
|
(1) Za območja
vseh delujočih kamnolomov morajo biti opredeljeni načini ter trajanje
pridobivanja mineralnih surovin z obveznostjo sprotne in rokom končne
sanacije prostora, ki je bil degradiran zaradi delovanja kamnoloma. |
|
(2) Do sprejetja
OPPN so na območjih predvidenih za sanacijo ali za pridobivanje rudnin
dovoljena prehodna raziskovalna dela ter ukrepi, ki služijo varovanju in
zaščiti pred negativnimi vplivi na okolje. |
|
(3) Na območjih LN, kjer ni bila
izdana koncesija oziroma ustrezno dovoljenje za pridobivanje, je
dovoljena le sanacija kopa, ki naj se prepusti naravni poti. V primeru,
da bi se pristopilo k sanaciji kopa je potrebno upoštevati naslednje
omilitvene ukrepe: |
|
•
prehodi bočnih brežin v
okoliški teren naj bodo mehki in postopni, brez novo izdelanih ovir v
prostoru, oziroma čim bolj prilagojeni reliefu sosednjega pobočja; |
|
•
za preprečitev erozije na
pobočjih je potrebno urediti ustrezno odvodnjavanje; |
|
•
ohraniti se mora gozdna raba
zemljišč. |
|
(4) V času opuščanja izrabe kamnolomov ni
možno pridobiti gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt ali postaviti
enostavni objekt, če le-ta ni skladen oziroma dopusten v projektu
opustitve izkoriščanja. |
|
|
|
74. člen |
|
(namembnost in vrste posegov na
obstoječih objektih razpršene gradnje izven stavbnih zemljišč) |
|
(1) Obstoječi objekti razpršene
gradnje izven stavbnih zemljišč, so v grafičnih prikazih osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora prikazani z grafičnim znakom kot
zemljišče pod objektom izven območij stavbnih zemljišč. Če zakonito
zgrajen obstoječi objekt ni vrisan v grafičnih prikazih osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora, zanj veljajo enake določbe kot za
vrisane objekte. |
|
(2) Za obstoječe zakonito zgrajene
objekte se kot parcela namenjena gradnji upošteva gradbena parcela, če
je bila določena z gradbenim dovoljenjem (gradbena parcela, funkcionalno
zemljišče). Če gradbena parcela k objektu ni bila določena, se za
parcelo namenjeno gradnji šteje tisti del površine zemljiške parcele, na
kateri stoji objekt (stavbišče), pomnožen s faktorjem 1,5. Kot sestavni
del parcele namenjene gradnji se upoštevajo tudi zemljišča, ki so kot
stavbišče ali dvorišče vpisana v zemljiško knjigo. |
|
(3) Na zakonito zgrajenih obstoječih
objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena stanovanjska
namembnost, so dovoljeni posegi le v primeru, če gre za izboljšanje
bivalnega standarda v objektih. Dodajanje novih bivalnih enot ni
dovoljeno. |
|
(4) Ob zakonito zgrajenih obstoječih
objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena stanovanjska
namembnost, so v okviru parcele namenjene gradnji dovoljeni tudi
nezahtevni in enostavni objekti iz 70.
člena tega odloka, objekti za lastne potrebe le kot enostavni in
nezahtevni objekti, ograje kot enostavni objekt, oporni zidovi in drugi
gradbeni posegi, ki jih pogojuje izvedba dopustnih gradenj in posegov iz
petega odstavka tega člena. |
|
(5) Na zakonito zgrajenih obstoječih
objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena stanovanjska
namembnost, so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje
vrste gradenj in posegov: |
|
•
gradnja novega objekta kot
dozidava k obstoječemu objektu, pri čemer ne sme biti presežen faktor
izrabe parcele 0,4, ki velja za obstoječi in prizidani del skupaj; |
|
•
gradnja novega objekta kot
nadzidava obstoječega objekta, pri čemer ne sme biti presežena višina
objekta, ki je določena za stanovanjske objekte v PIP za velikost in
oblikovanje; |
|
•
rekonstrukcija objekta; |
|
•
odstranitev objekta; |
|
•
vzdrževanje objekta.; |
|
•
nadomestna gradnja objekta kot gradnja novega
objekta na mestu poprej odstranjenega objekta tako, da ta glede
lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne
odstopa od obstoječega objekta. |
|
(6) Na zakonito zgrajenih obstoječih
objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena namembnost
nestanovanjska stavba kmetijske narave so v okviru parcele namenjene
gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov: |
|
•
gradnja novega objekta na
mestu poprej odstranjenega objekta; nov objekt ima lahko po velikosti
lahko do 20% večji tloris od obstoječega objekta, po namembnosti pa mora
biti nestanovanjska stavba kmetijske narave; |
|
•
gradnja novega objekta kot
dozidava k obstoječemu objektu, pri čemer lahko tlorisna velikost
prizidanega dela doseže do 30% tlorisne velikosti obstoječega dela
objekta; |
|
•
gradnja novega objekta kot
nadzidava obstoječega objekta, pri čemer ne sme biti presežena višina
objekta, ki je določena za nestanovanjske stavbe kmetijske narave v
podrobnih PIP za EUP v kateri se nahaja obstoječ objekt iz katastra; |
|
•
rekonstrukcija objekta; |
|
•
odstranitev objekta; |
|
•
vzdrževanje objekta. |
|
(7) Na zakonito zgrajenih obstoječih
objektih, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena druga
nestanovanjska namembnost so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne
naslednje vrste gradenj in posegov: |
|
•
rekonstrukcija objekta; |
|
•
odstranitev objekta; |
|
•
vzdrževanje objekta.; |
|
•
prizidave; |
|
•
nadomestne gradnje
kot so določene v petem odstavku tega člena. |
|
(8) Ob zakonito zgrajenih obstoječih
objektih iz šestega in sedmega odstavka tega člena so v okviru parcele
namenjene gradnji dovoljeni objekti za
lastne potrebe le kot enostavni in nezahtevni objekti, ograje, oporni
zidovi in drugi gradbeni posegi, ki jih pogojuje izvedba dopustnih
gradenj in posegov navedenih v teh odstavkih. |
|
|
|
3.1.5 Lega objektov |
|
|
|
3.1.5.1 Lega objektov na parceli
namenjeni gradnji |
|
|
|
75. člen |
|
(pogoji glede lege objektov na parceli
namenjeni gradnji) |
|
(1) Odmiki novih objektov, to so
novogradnje objektov, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, se
določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida objekta s
pogojem, da napušč pri morebitno predvideni izvedbi strehe ne presega 80
cm. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne meje
tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in
naprav ter, da so upoštevani varstveni pogoji. |
|
(2) Novogradnja mora biti oddaljena
najmanj 4 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele.
Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje
meje, vendar ne manj kot 1,5 m. V tem primeru je potrebno pridobiti
soglasje lastnika sosednje parcele za odmik. Objekti, ki nimajo
kriterija višine (npr. GJI) in zunanje ureditve
objektov (npr. robniki internega dovoza do objekta, zunanjih utrjenih
manipulativnih površin, parkirnih površin, zunanjih utrjenih pohodnih
površin, ipd.) morajo biti oddaljeni najmanj 1 m od najbližje točke
parcelne meje sosednje parcele. Odmik je lahko manjši, če s tem soglaša
lastnik ali upravljavec sosednje parcele. |
|
(3) Odmik novega
objekta ali naprave od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši
odmiki so dovoljeni v primerih, ko so zagotovljeni požarnovarstveni ter
sanitarni pogoji in če s takim odmikom soglaša lastnik sosednjega
objekta. V primeru načrtovanega objekta višjega od 10 m je odmik med
objekti enaki višini od terena do kapi višjega objekta, razen ko je še
nezgrajen objekt predviden južno, jugovzhodno ali jugozahodno od
obstoječega objekta in mora biti odmik enak 1,5 višine kapi predvidenega
objekta. |
|
(4) Če gradbene
linije v grafičnih prikazih OPN niso določene, je gradbena meja, do
katere lahko segajo objekti, pogojena s potekom cest in komunalnih vodov
oziroma z naslednjimi odmiki: |
|
•
vsaj 6 m od roba cestišča
lokalne ceste; |
|
•
vsaj 4 m od roba javne poti; |
|
|
|
3.1.5.2 Odmiki objektov |
|
|
|
76. člen |
|
(splošni pogoji glede odmikov objektov
od tras GJI) |
|
(1) Odmiki novih objektov od tras
javne gospodarske infrastrukture morajo biti v skladu s predpisi in
tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezno vrsto infrastrukture.
Pogoje za odmike novih objektov in drugih posegov v prostor gospodarske
javne infrastrukture in varovanih koridorjih GJI določijo upravljavci v
okviru projektnih pogojev in mnenj k posegu. |
|
(2) Lokalne vodovode in cevovode za
odpadno vodo je dovoljeno graditi do parcelne meje. |
|
|
|
77. člen |
|
(pogoji glede odmikov objektov od tras
prometne infrastrukture) |
|
(1) Varovalni pas državne ceste se
meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi,
pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj
izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša pri regionalnih
cestah 15 m, pri državnih kolesarskih poteh 5 m. V varovalnih pasovih
državnih cest je raba prostora omejena ob upoštevanju pogojev: |
|
a) Vsak poseg v varovalni pas državne
ceste je pogojen s prehodno pridobitvijo soglasja upravljavca ceste. |
|
b) Posegi v varovalni pas državne
ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti
interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene bodoče širitve
zaradi razvoja prometa ter varovanje njenega videza. |
|
c) V varovalnem pasu državne ceste je
dopustno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na
cesto oziroma dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč
(obremenitve s hrupom zaradi prometa). |
|
(2) Odmiki od nekategoriziranih cest
in gozdnih prometnic praviloma ne smejo biti manjši od 4 m. V naseljih,
kjer se je potrebno prilagajati obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko
manjši, za kar pa je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste. |
|
|
|
78. člen |
|
(pogoji glede odmikov objektov od tras
energetske infrastrukture) |
|
(1) Varovalni pas
elektroenergetskega omrežja za 110kV napetostni nivo znaša 30 m, 15 m
levo in 15 m desno od osi daljnovoda. Varovalni pas za daljnovode 20 kV
in pripadajoče transformatorske postaje znaša 20 m, 10 levo in 10 desno
od osi daljnovoda, oziroma pripadajoče transformatorske postaje. Vsi
posegi v varovalni pas so možni le ob izdanih pogojih in soglasju
ELES-a, za vsak poseg v elektroenergetski koridor je potrebno izdelati
ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja.
Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj varovalnega pasu:
območje brez stanovanjskih stavb, brez športnih, zdravstvenih,
izobraževalnih, ipd. objektov, namenjena je le industrijski,
transportni, skladiščni ali drugi podobni dejavnosti. Za vse objekte
skladno s prilogo tabela 1 in 2 Pravilnika o pogojih in omejitvah
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij označene z »-« prepovedana
gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov. |
|
(2) Varovalni pasovi za
prenosni sistem zemeljskega plina znašajo za prenosni plinovod 130m, 65
m levo in 65 m desno od osi; za MRP (merilno regulacijske postaje) 65 m
od ograje; za kompresorsko postajo 100 m od ograje. Vsi posegi v
varovalni pas so možni le ob izdanih pogojih in soglasju, oziroma mnenju
upravljavca prenosnega plinovoda. |
|
(3) Za določitev varnostnih
odmikov objektov, naprav in napeljav in drugih ureditev od prenosnega
omrežja zemeljskega plina je potrebno upoštevati zakonske in podzakonske
akte (Energetski zakon, Sistemska obratovalna navodila za prenosni
sistem zemeljskega plina, Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrievanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter
o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov), ki natančneje
opredeljujejo postopke in dovoljene posege v varovalnem (2x65m) oziroma
varnostnem pasu (2x5m) prenosnega plinovodnega omrežja. |
|
|
|
79. člen |
|
(pogoji glede odmikov objektov od robov
območij, ki po rabi niso stavbna zemljišča ) |
|
(1) Ob
načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj in posegov v prostor je
potrebno zagotoviti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma
gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih
in gozdnih poteh in cestah oziroma urediti predhodno nadomestne poljske
poti. |
|
(2) Novi objekti morajo biti
odmaknjeni od gozdnega roba najmanj za eno sestojno višino odraslega
gozdnega drevja. Višino odraslega gozdnega drevja na lokaciji določi
Zavod za gozdove Slovenije v okviru izdaje projektnih pogojev k posegu.
V primeru, da predpisanega odmika od gozdnega roba ni mogoče zagotoviti
mora investitor skleniti z lastnikom mejne gozdne površine pisni dogovor
o ukrepanju in odgovornostih v primeru ogrožanja novega objekta. Krčitev
mejne gozdne površine zaradi izgradnje novega objekta načeloma ni
dovoljena, če se s krčitvijo zagotavlja doseganje zahtevanega odmika. |
|
(3) Pri načrtovanju in izvajanju
posameznih gradenj in posegov v prostor je potrebno upoštevati odmike od
vodotokov, ki so določeni od vrha neurejene brežine struge: |
|
•
vodotoka 1. reda v naselju
vsaj 15 m, zunaj naselja pa vsaj 40 m; |
|
•
pri vseh ostalih vodotokih
vsaj 5 m, v konkavah pa vsaj 10 m. |
|
V pasovih ob vodotokih, ki jih določajo
navedeni odmiki, niso dovoljene gradnje in posegi v prostor ter
postavljanje začasnih objektov ali deponiranje materiala. Navedeni
pasovi morajo biti stalno prehodni za vzdrževanje vodotoka. |
|
|
|
3.1.6 Velikost in oblikovanje
objektov in posegov v prostor |
|
|
|
80. člen |
|
(kriteriji za velikost in oblikovanje) |
|
Kriteriji za velikost in oblikovanje
objektov izhajajo tudi iz pomena nekaterih v nadaljevanju uporabljenih
izrazov in kratic, ki so obrazloženi v 4. členu odloka. |
|
|
|
81. člen |
|
(splošni pogoji za velikost in
oblikovanje) |
|
Novogradnje, dozidave in nadzidave vseh
vrst objektov se morajo prilagajati okoliškim objektom po naslednjih
elementih, kadar so le-ti v prostoru ugotovljeni kot značilnost: |
|
•
gradbenih linijah in
gradbenih mejah; |
|
•
zasnovi izrabe zemljišč; |
|
•
višini; |
|
•
obliki streh; |
|
•
videzu gradbenih materialov,
ki so uporabljeni za strehe. |
|
Okoliške objekte iz
predhodnega stavka predstavljajo le objekti, ki so oddaljeni največ 50 m
od parcelne meje načrtovane novogradnje, elemente, ki predstavljajo
značilnost v prostoru pa mora imeti pretežni del le-teh. |
|
|
|
82. člen |
|
(pogoji za izkoriščenost parcel
namenjenih gradnji glede na PNRP) |
|
Pri načrtovanju objektov in posegov v
prostor je za določanje velikosti objektov in prostorskih ureditev na
parceli namenjeni gradnji potrebno upoštevati faktor izrabe, faktor
zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin, ter faktor zelenih
površin v dopustnem razponu in kompatibilno kot so za območja PNRP
različno določeni v 69. členu za posamezno vrsto objektov, v
podrobnejših PIP za posamezno EUP in v usmeritvah za izdelavo OPPN. |
|
|
|
83. člen |
|
(pogoji za enostanovanjske stavbe) |
|
(1) Za velikost in oblikovanje novih
samostojnih enostanovanjskih stavb, ki so namenjeni stalnemu bivanju, je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
•
Tloris: podolgovat (razmerje
stranic najmanj 1:1,2); na strmejših legah mora biti daljša stranica
vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo
presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta, ter ne smejo bistveno
porušiti ostalih razmerij na fasadah. |
|
•
Višinski gabarit: klet,
pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma prilagojeno višinskim
gabaritom na sosednjih objektih z enako namembnostjo; pri podkletenih
objektih je klet lahko vkopana v celoti (okna opremljena s svetlobniki
za zagotovitev prezračevanja in delne osvetlitve) ali le delno vkopana
(okna nad terenom); na strmejših legah je običajno ena daljša stranica
kleti v celoti vkopana v strmino. |
|
•
Fasade: oblikovanje odprtin
na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se
prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve na fasadah v svetlih
in nevsiljivih tonih. |
|
•
Streha: priporočena
simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30O do 45O
oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora
biti vzporedna z daljšo stranico objekta; dovoljena je izvedba
zaključkov streh s čopi in izvedba frčad tam, kjer je to značilnost na
strehah obstoječih sosednjih objektov; strehe nad izzidki morajo biti
oblikovane enako kot nad osnovnim delom objekta, pri tem pa niso
dovoljene stožčaste oblike streh; strešna kritina je v nižinskih legah
opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru drugega materiala), z
barvo in materialom se mora prilagajati sosednjim obstoječim objektom, v
višinskih legah pa temno rjave, rdeče do temno sive barve
pri tem pa ni dovoljena salonitna kritina v svetlo sivi barvi. |
|
(2) Za velikost in oblikovanje
dozidav k samostojnim enostanovanjskim objektom, ki so namenjeni
stalnemu bivanju, je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
•
prizidani del mora biti
funkcionalno povezan z obstoječo hišo, lahko tudi kot zaključena
stanovanjska enota s svojim vhodom; |
|
•
tlorisna velikost dozidanega
dela objekta se določi ob upoštevanju razmerja med pozidano in
nepozidano površino parcele namenjene gradnji tako, skupni tloris
obstoječega in zazidanega dela objekta ne presega 40% površine parcele
namenjene gradnji, istočasno pa mora biti s tlorisnim gabaritom
prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost; |
|
•
višinski gabarit je lahko le
enak osnovnemu objektu ali nižji; |
|
•
streha: naklon in kritina
usklajena s streho osnovnega objekta. |
|
(3) Za velikost in oblikovanje
nadzidav samostojnih enostanovanjskih objektov, ki so namenjeni stalnemu
bivanju, je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
•
nadzidava je mogoča, če novi
gabarit ne bo presegal višin sosednjih najvišjih stanovanjskih objektov; |
|
•
v oblikovanju se mora
podrejati obstoječi zazidavi. |
|
|
|
83.a člen |
|
(pogoji glede oblikovanja
večstanovanjskih stavb in strnjene gradnje) |
|
(1) Za oblikovanje večstanovanjskih
objektov veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za samostojne
enostanovanjske objekte s tem, da se upoštevajo posebni pogoji glede
višinskega gabarita, ki obsega praviloma klet, pritličje, dve do štiri
etaže in izkoriščeno podstrešje oziroma naj bo višinski gabarit
prilagojen višinskim gabaritom na sosednjih objektih z enako
namembnostjo. |
|
(2) Za velikost in oblikovanje
stanovanjskih objektov, ki se gradijo kot strnjena gradnja, je potrebno
upoštevati naslednje pogoje: |
|
•
zazidalna zasnova: strnjena
gradnja objektov je lahko zasnovana horizontalno (vrstne hiše) na ravnih
terenih ali vertikalno (terasne hiše) na strmih terenih, pri čemer se
hiša smatra kot en objekt oziroma stanovanjska enota. Strnjena gradnja
ne sme presegati števila štirih hiš, oziroma skupne horizontalne dolžine
vrstnih hiš do 30 m ali vertikalnega gabarita terasnih hiš do 15 m; |
|
•
višinski gabarit: pri vrstnih
hišah praviloma klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje; pri terasnih
hišah: stanovanjske enote zasedajo eno etažo; |
|
•
projektna dokumentacija:
strnjena gradnja objektov se po tem odloku šteje kot gradnja enega
objekta, zato je potrebno projektno dokumentacijo izdelati za vse
stanovanjske enote hkrati, prav tako je potrebno zgraditi vse
stanovanjske enote hkrati. Za strnjeno gradnjo veljajo tudi možnosti in
pogoji iz prejšnjega člena tega odloka. |
|
|
|
84. člen |
|
(enostanovanjske stavbe na območjih PNRP
z oznako SP) |
|
Za velikost in oblikovanje novih
enostanovanjskih stavb ter njihovih dozidav in nadzidav na območjih,
kjer je določena PNRP z oznako SP (površine počitniških hiš), se
upoštevajo določila iz prejšnjega člena s pogojem, da je lahko zazidana
površina objekta največ 60 m2. |
|
|
|
85. člen |
|
(pogoji za nestanovanjske stavbe
kmetijske narave) |
|
(1) Gospodarski objekti za potrebe
kmetijstva so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim
ali gospodarskim poslopjem. Lahko so grajeni objekti ali so proizvodi,
dani kot celota na trg. |
|
(2) Gospodarski
objekti (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope, in
podobno) grajeni kot osnovni objekti so praviloma podolgovatega tlorisa,
skupna dolžina objekta ne presega 30 m. Izjemoma lahko skupna dolžina
objekta presega 30 m v kolikor se izkaže, da je večja skupna dolžina
objekta potrebna zaradi zagotavljanja tehnoloških potreb kmetovanja. V
tem primeru je maksimalno dovoljena dolžina objekta 50 m. Objekti so
lahko enoetažni z možnostjo izvedbe izkoriščenega podstrešja, pri čemer
višina slemena ne sme presegati 12 m od najnižje točke na terenu oziroma
mersko ne sme presegati širine objekta. Objekti so lahko tudi podkleteni
v kolikor to pogojuje teren. Streha mora biti simetrična dvokapnica z
naklonom strešin 30° do 45° ter kritino v temnordeči, opečni barvi (v
nižinskih legah) ali v temno rjavi, rdeči do temno sivi barvi (v
višinskih legah). Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena izvedba
nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi prilagojeni podobnim
bližnjim obstoječim objektom. Izjema so
rastlinjaki oz. stavbe za rastlinsko pridelavo, ki so le pritlične in
lahko odstopajo od predhodno navedenih velikosti, oblike tlorisa in
strehe, kritine idr. ter kmetijsko gozdarski objekti, ki se gradijo kot
enostavni ali nezahtevni. Zanje ni obvezno oblikovanje strehe kot
dvokapnice. |
|
(3) Za velikost in oblikovanje
zidanic ali vinskih kleti veljajo naslednji pogoji: |
|
•
Tloris: praviloma podolgovata
tlorisna zasnova z zazidano površino največ 42 m2; za
investitorje, ki jim velikost intenzivnega nasada presega 20 arov, se
velikost objekta določi po potrebi glede na pridelavo, vendar maksimalne
velikosti do 80 m2; daljša stranica je praviloma vzporedna s
terenskimi plastnicami. |
|
•
Višinski gabarit: klet in
izkoriščeno podstrešje. |
|
•
Fasade: oblikovanje odprtin
na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se
prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve na fasadah v svetlih
in nevsiljivih tonih. |
|
•
Streha: praviloma simetrična
dvokapnica z naklonom strešin 30o do 45o oziroma
prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti
vzporedna z daljšo stranico objekta; strešna kritina mora biti v
temnordeči, opečni barvi. |
|
(4) Gnojne jame
in gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana. |
|
(5) Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti za potrebe kmetovanja (shrambe orodja in
podobno) so praviloma v leseni izvedbi, pritlični s kapno lego do višine
največ 4 m, naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih,
kritina praviloma temnordeče, opečne barve (v nižinskih legah) ali temno
rjave, rdeče do temno sive barve (v višinskih legah). |
|
(6) Čebelnjaki
so leseni, pritlični, enoetažni, s kapno lego do višine največ 2,6 m,
naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, enako velja
za kritino, ki mora biti praviloma temnordeče, opečne barve (v nižinskih
legah) ali temno rjave, rdeče do temno sive barve (v višinskih legah). V
objektu so lahko površine panjev, čebelarska delavnica in priročna
skladišča. Objekt ne sme biti podkleten. |
|
(7) Za
oblikovanje kozolcev je potrebno upoštevati naslednje kulturnovarstvene
usmeritve: Tloris najznačilnejšega dvojnega kozolca (toplarja) mora biti
podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (npr. Kozolec na 3 okna).
Širina toplarja mora biti od 8 do 9 m. Višina kapne lege mora biti
največ 5 m, naklon dvokapne strehe pa 40° do 45° . Kozolec je
lahko opažen le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne
late. |
|
(8) Na kmetijskih zemljiščih se
lahko načrtujejo brez spremembe namenske rabe objekti in posegi iz 70.
člena tega odloka. |
|
|
|
86. člen |
|
(pogoji za druge nestanovanjske stavbe,
objekte prometne infrastrukture, industrijske gradbene komplekse in
druge gradbene inženirske komplekse) |
|
Pri oblikovanju drugih nestanovanjskih
stavb, objektov prometne infrastrukture, industrijskih gradbenih
kompleksov in drugih gradbenih inženirskih kompleksov je potrebno
upoštevati splošne pogoje za velikost in oblikovanje iz 81. člena tega
odloka, kadar to ni mogoče zaradi zahtev, ki izhajajo iz funkcij
objekta, pa naj se upoštevajo načela za določanje stavbne gmote in
fasadnih razmerij, na osnovi bodoče funkcije objekta. V primeru velikih
gradbenih mas je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase ali
ustrezno členiti fasadne elemente. |
|
|
|
87. člen |
|
(oblikovanje, dimenzioniranje in
umeščanje površin za mirujoč promet) |
|
(1) Pri novo
gradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov
morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta,
pri čemer je potrebno upoštevati namembnost objekta in PIP, ki veljajo
za območje PNRP v kateri se nahaja parcela namenjena gradnji. Parkirne
površine je potrebno zagotoviti tako za stanovalce kakor tudi za
zaposlene in obiskovalce. Parkirne površine so lahko oddaljene v radiu
največ 200 m od objekta. |
|
(2) Površine za
mirujoč promet je treba zagotoviti v okviru parcele namenjene gradnji.
Če na parceli namenjeni gradnji ni tehničnih ali prostorskih možnosti za
zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest (PM), je mogoče manjkajoče
PM zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, če
od objekta niso oddaljene več kot 200 m in če je omogočena njihova
trajna uporaba, kar je potrebno dokazati z vpisom ustrezne pravice v
zemljiški knjigi. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi
dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
|
(3) Ustrezno
število parkirnih mest za posamezne objekte in prostorske ureditve je
potrebno določiti v projektni dokumentaciji za objekt ali prostorske
ureditve skladno s predpisi oziroma normativi, ki urejajo to področje.
Ne glede na to, se za navedene vrste dejavnosti v objektih s tem odlokom
zahteva zagotovitev naslednjega števila PM: |
|
•
stanovanjski objekt: 2 PM na
stanovanje; |
|
•
več stanovanjski objekt: 1,5
PM na stanovanje, od tega polovico v kletnih etažah, razen za neprofitna
stanovanja; |
|
•
neprofitna stanovanja: 1,2 PM
na stanovanje; |
|
•
strnjena gradnja: 2 PM na
stanovanje; |
|
•
poslovni prostori / pisarne:
1 PM na 30 m2 neto površine; |
|
•
poslovni prostori z obiskom
strank: 1 PM na 20m2 meto površine; |
|
•
gostinski lokal: 1 PM na 4
sedeže in 1 PM na tekoči meter točilnega pulta vendar najmanj 5 PM; |
|
•
trgovski lokal: 1 PM na 40 m2
koristne prodajne površine vendar najmanj 2 PM od tega polovico v
kletnih etažah; |
|
•
delavnice za servis motornih
vozil: 6 PM na 1 popravljalno mesto; |
|
•
avto pralnice: 10 PM na eno
pralno mesto; |
|
•
za ostale dejavnosti se
število PM določi v skladu s predpisi. |
|
Pri določanju
parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti
zahtevano število PM za invalide. |
|
|
|
88. člen |
|
(ureditev okolice objektov) |
|
(1) Ograja naj
bo praviloma iz avtohtonega materiala, oblikovana ob upoštevanju pogojev
iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost. |
|
(2) Višinske
razlike terena morajo biti praviloma premoščene s travnatimi brežinami.
Gradnja opornega zidu višjega od 1 m je dovoljena le zaradi geotehničnih
pogojev terena. Višje oporne zidove je treba izvesti v kaskadah, če to
dopušča velikost zemljišča. V primeru postavitve opornih zidov morajo
biti le-ti obdelani z naravnimi materiali in intenzivno ozelenjeni z
avtohtono vegetacijo. |
|
(3) Dostopne
poti in zunanje površine je potrebno oblikovati tako, da se čim bolj
prilagajajo terenu. Okolica objekta oziroma zelene površine na parceli
se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo. |
|
|
|
89. člen |
|
(objekti za
oglaševanje) |
|
(1) Objekti za oglaševanje, ki so namenjeni
nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o
dogodkih, prireditvah in podobno, so: samostoječe table oziroma stenske
table, svetlobne vitrine, plakatni stebri, svetlobni prikazovalniki in
drugi, kot npr. obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparenti,
platna na slepih fasadah stavb ali na gradbenih odrih, slikovno in pisno
obdelane stene stavb ipd.. |
|
(2) Objekte in naprave
za oglaševanje je dopustno postavljati le na stavbnih zemljiščih.
|
|
(3) Objekte in naprave
za oglaševanje se na javnih površinah postavljajo v skladu z določili
akta, ki za območje občine ureja merila za določitev lokacij ter druge
pogoje za oglaševanje. Na zasebnih površinah je za lastne potrebe
oglaševanja proizvodov in storitev iz registrirane dejavnosti v skladu s
predpisi dovoljeno nameščanje objektov za oglaševanje na poslovnih
stavbah in prostorih ter na gradbenih parcelah. |
|
(4) Izjemoma so
dovoljene začasne postavitve objektov za oglaševanje v času prireditev. |
|
(5) Na območjih in
objektih z različnimi varstvenimi režimi ter v varovalnih pasovih
gospodarske javne infrastrukture je označevanje in oglaševanje dopustno
skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju s pristojnimi nosilci
urejanja prostora. |
|
(6) Plakatne stebre
kot urbano opremo je dopustno postavljati na javnih površinah.
|
|
(7) Objekti za
oglaševanje so dopustni na ograjah gradbišč v času gradnje objektov, za
katere je izdano gradbeno dovoljenje. |
|
|
|
3.1.7 Pogoji
in merila za parcelacijo |
|
|
|
90. člen |
|
(pogoji in merila za parcelacijo) |
|
(1) Pri
določanju velikosti in oblike parcel namenjenih gradnji je treba
upoštevati: |
|
•
namembnost, velikost in
zmogljivost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo
uporabo in vzdrževanje (dovoz in dostop, parkirna mesta, utrjene zunanje
bivalne površine, zelene površine, pri čemer se površine za otroška
igrišča in ozelenjena parkirišča se ne štejejo v zelene površine); |
|
•
dopustno izrabo in PIP, ki
veljajo za območje namenske rabe v katerem se nahaja parcela namenjena
gradnji; |
|
•
krajevno značilno
parcelacijo, če je to opredeljeno s posebnimi pogoji tega odloka; |
|
•
zdravstveno tehnične zahteve:
odmik od sosednjih objektov, vpliv bližnje okolice, osončenje,
prevetritev, intervencijske poti. |
|
(2) V primeru,
da velikost razpoložljivega zemljišča ne zagotavlja normalnega
funkcioniranja objekta oziroma ni omogočeno oblikovanje parcele
namenjene gradnji ob upoštevanju vseh navedenih pogojev, gradnja objekta
ni dovoljena. |
|
(3) Na stavbnih
zemljiščih je delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel
namenjenih gradnji možna, kadar se s parcelacijo lahko oblikuje več
parcel namenjenih gradnji. Pri taki delitvi zemljiških parcel je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
•
vse pogoje iz prvega odstavka
tega člena; |
|
•
v okvirnih območjih naselij,
kjer je PNRP opredeljena kot SS ali CU je najmanjša velikost novo
oblikovane gradbene parcele namenjene gradnji gradnje enodružinskih
stanovanjskih hiš najmanj 400 m2 do največ 900 m2
; |
|
•
v območjih, kjer je PNRP
določena kot SK ali A velikost novo oblikovane parcele namenjene gradnji
enodružinskih stanovanjskih hiš ne sme presegati 1000 m2 ; |
|
•
na strmejših in reliefno
zahtevnejših legah ter ob območjih gozdnih zemljišč, kjer je težje
izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko velikost parcele za
stanovanjski objekt tudi do enkrat večja; |
|
•
za namene stanovanjske
gradnje večstanovanjskih objektov in strnjene gradnje se velikost
gradbene parcele določi glede na
predvideno število
stanovanjskih enot ter ob
upoštevanju vseh drugih določil tega odloka; |
|
•
za druge objekte se velikost
gradbene parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje
namembnost objekta. |
|
(4) V tretjem
odstavku tega člena navedena določila o najmanjših velikostih parcel
namenjenih gradnji ne veljajo za že obstoječe manjše parcele. Na njih so
dopustne nadomestne gradnje, rekonstrukcije in nadzidave obstoječih
objektov ter spremembe namembnosti, prizidave v horizontalni smeri pa le
v okviru PIP kot so določeni za gradnjo novega objekta. Ne glede na
določila tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje
infrastrukture in samo za oblikovanje novih
gradbenih parcel. |
|
(5) Ne glede na
predhodna določila so večje gradbene parcele dopustne, v kolikor
preostanek zemljiške parcele ne zadošča za oblikovanje nove gradbene
parcele.«. |
|
|
|
3.1.8
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
|
|
91. člen |
|
(splošni pogoji priključevanja na GJI) |
|
(1) Vsi objekti morajo biti
priključeni na obstoječo oziroma na novo zgrajeno omrežje in naprave
gospodarske javne infrastrukture v skladu s pogoji upravljavcev.
Investitor je dolžan poskrbeti za opremljanje stavbnega zemljišča z GJI
pred začetkom gradnje objekta. |
|
(2) Območja namenjena poselitvi,
morajo biti opremljena vsaj z minimalno GJI, ki obsega cestno prometno
omrežje, kanalizacijsko omrežje s čiščenjem, omrežje in naprave za
oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo
in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov. |
|
(3) Opremljanje z GJI mora biti
izvedeno na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda,
tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom,
oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.). |
|
|
|
92. člen |
|
(promet) |
|
(1) Novo gradnja objektov, posegi na
obstoječih objektih in drugi posegi in ureditve niso možni, če ni
zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na katerem je predviden poseg.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno
omrežje praviloma s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo
graditi samo s pozitivnim mnenjem pristojne organizacije za upravljanje
cest. |
|
(2) Dovozi in
priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne
ovira ali ogroža promet, da je zagotovljena prometna varnost in da se ne
poškoduje cesta in cestni objekti. Na javno cesto naj se praviloma
priključuje več objektov skupno. |
|
(3) Slepo
zaključene priključne ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne
širine za obračanje komunalnih vozil. Vsaka parcela namenjena gradnji
mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila. V primeru
ureditve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor za to
zagotovljeno služnost. |
|
(4) Za vse nove
cestne povezave in obvoznice, katerih trase bodo potekale skozi ali ob
območjih stanovanj (SS, SK, SB) in centralnih dejavnosti (CU, CD) je
potrebno pridobiti strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo
ministrstva za ocenjevanje hrupa v okolju, pri čemer je potrebno
smiselno upoštevati določila veljavnega predpisa o ocenjevanju in
urejanju hrupa v okolju. |
|
(5) Na cestah:
RIII – odsek 701, Zreče – Loška gora pri Zrečah, Križevec – Stranice,
Zreče – Slovenske Konjice, Zreče - Gračič so evidentirani odseki preko
katerih potekajo selitve dvoživk v času razmnoževanja, zato je potrebno
v primeru rekonstrukcije teh cest oziroma pri njihovem vzdrževanju
načrtovati ustrezne rešitve in varstvene ukrepe za neoviran prehod
dvoživk na njihovi ustaljenih selitvenih poteh. |
|
|
|
93. člen |
|
(oskrba s pitno vodo) |
|
Na območju občine Zreče morajo biti vsi
objekti priključeni na javni vodovod pod pogoji, ki jih izda upravljavec
javnega vodovodnega sistema. Objekti na področjih, kjer dejanska
priključitev ni možna ali smiselna, je potrebno vodooskrbo urediti na
drugačen ustrezen način. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati
veljavni občinski odlok, ki ureja oskrbo s pitno vodo. |
|
|
|
94. člen |
|
(oskrba s požarno vodo) |
|
(1) V skladu s
predpisi je potrebno graditi in obnavljati ustrezno hidrantno omrežje za
požarno zaščito naselij. Vodovodno omrežje mora biti dimenzionirano
tako, da bo nudilo zadostno količino vode za požarno zaščito, omogočalo
neposredno priključevanje uporabnikov in zagotavljalo predpisane odmike
od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja. |
|
(2) Na območjih, kjer vodovodno
omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je
potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k
površinskim vodotokom, če pretoki dopuščajo odvzem požarne vode, ob
pogojih, ki jih določita skrbnik vodotoka in pristojna občinska služba. |
|
|
|
95. člen |
|
(zbiranje in odvajanje ter čiščenje
odpadnih vod) |
|
(1) Na območju občine Zreče morajo
biti vsi objekti priključeni na javni kanalizacijski sistem pod pogoji,
ki jih izda upravljavec javnega kanalizacijskega sistema. Objekti na
področjih, kjer ni dejanske možnosti za priključitev na javni
kanalizacijski sistem, več kot 200 m od točke priključitve je potrebno
urediti malo čistilno napravo. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati
veljavni občinski odlok, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske vode. |
|
(2) Pri
načrtovanju in gradnji malih čistilnih naprav je potrebno upoštevati
določila veljavnega predpisa o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod
iz malih komunalnih čistilnih naprav. Komunalno odpadno vodo iz male
komunalne čistilne naprave je dovoljeno odvajati posredno v podzemno
vodo, razen na območju, ki je najožje vodovarstveno območje po
predpisih, ki urejajo vode ali ožje ali širše vodovarstveno območje, če
tako odvajanje komunalne odpadne vode prepoveduje predpis, ki ureja na
teh območjih vodovarstveni režim. Pri načrtovanju komunalnih čistilnih
naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko – hidravlično analizo
prevodnosti konkretnega vodotoka. |
|
(3) Skladno z
veljavnim predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo se: |
|
a) odpadne vode
razvrščajo kot: |
|
•
padavinska odpadna voda je
odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z
utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode
ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen če gre za površine iz tretje
vrstice spodnje alineje; |
|
•
industrijska odpadna voda je
odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali
drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni
vodi. Industrijska odpadna voda je tudi: |
|
•
odpadna voda, ki nastaja pri
opravljanju kmetijske dejavnosti; |
|
•
mešanica industrijske odpadne
vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če gre za
komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki nastaja na območju iste
naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v javno
kanalizacijo ali v vode; |
|
•
odpadna voda, ki se zbira in
odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali
odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh
objektih in napravah; |
|
•
hladilna odpadna voda. |
|
b) razpršeno
odvajanje padavinske odpadne vode je odvajanje padavinske odpadne vode z
utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov
s prelivanjem čez njihove mejne robove ali preko posamičnih iztokov ali
preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske odpadne vode s teh
površin. |
|
(4) Komunalno
odpadno vodo ali industrijsko odpadno vodo ali mešanico obeh je
prepovedano odvajati v greznico ali jo v njej obdelovati. Komunalno
odpadno vodo je dovoljeno zbirati v nepretočni greznici le izjemoma in
to le na območjih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni
čistilni napravi tehnično ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja
odpadne vode v vode ali zaradi posebnih razmer, ki lahko negativno
vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave, kot so posebne
geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe. Gradnja nepretočne
greznice se dovoli le, če iz strokovnega mnenja pooblaščenca za
izvajanje obratovalnega odpadnih vod izhaja, da čiščenje odpadnih vod v
mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo. Obvladovanje
greznic mora biti usklajeno z določili veljavne Uredbe o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. |
|
(5) Komunalno,
industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano
odvajati v podzemne vode, če gre za: |
|
a) neposredno
odvajanje ali |
|
b) posredno
odvajanje na: |
|
•
najožjih vodovarstvenih
območjih, |
|
•
ožjih ali širših
vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo
vodovarstveni režim na teh območjih, ali |
|
•
prispevnih območjih naravnih
jezer, razen presihajočih jezer. |
|
(6) Komunalno,
industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano
odvajati v celinske površinske vode, ki: |
|
•
v skladu z uredbo iz odstavka
(4) tega člena niso vodotoki, |
|
•
so kopalne vode, |
|
•
so referenčni odseki
vodotokov, |
|
•
so vodotoki na vodovarstvenih
območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na
teh območjih, |
|
•
so vodotoki na prispevnih
območjih naravnih jezer, razen presihajočih jezer, ali |
|
•
so vodotoki, katerih srednji
mali pretok je manjši od dvakratnika največjega šesturnega povprečnega
pretoka odpadne vode iz naprave. |
|
(7) Padavinsko
odpadno vodo, razen padavinske odpadne vode s streh objektov, je
prepovedano odvajati čez posamične iztoke: |
|
•
neposredno v podzemne vode, |
|
•
posredno v podzemne vode na
vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo
vodovarstveni režim na teh območjih, |
|
•
neposredno v stoječe celinske
površinske vode, |
|
•
neposredno v tekoče celinske
površinske vode, ki so kopalne vode ali vodotoki na vodovarstvenih
območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na
teh območjih. |
|
(8) Tehnološke
odpadne vode morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.
Industrija, obrtne in druge dejavnosti pri katerih v skladu z določili s
področja odpadnih voda nastajajo industrijske odpadne vode, morajo na
svojem zemljišču in na svoje stroške zagotoviti tolikšno čiščenje
industrijskih odpadnih vod, da bodo te ustrezale zahtevam za izpust v
javno kanalizacijo ali vodotok kot to predpisuje zakonodaja s področja
odpadnih voda. |
|
(9) Ravnanje s
padavinskimi odpadnimi vodami mora biti uskladiti z določili veljavnega
predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo (omejitve v zvezi s ponikanjem, zahteve v zvezi s
čiščenjem). Odvajanje padavinskih voda se uredi na tak način, da bo v
čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. |
|
(10) Ravnanje s
padavinskimi odpadnimi vodami iz javnih cest mora biti usklajeno z
določili veljavnega predpisa o emisiji snovi pri odvajanju padavinske
vode z javnih cest. |
|
(11) Gnojišča pri kmečkih
gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po določilih veljavnega
predpisa o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih
virov. |
|
|
|
96. člen |
|
(oskrba z energijo, vključno z
usmeritvami iz LEK in omrežje elektronskih komunikacij) |
|
(1) Priključitev novih objektov na
električno omrežje je dovoljena le v skladu s pogoji upravljavca. |
|
(2) Pri izgradnji večjih obrtnih con,
trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov za katere se
predvideva večja priključna moč je potrebno pri pristojnem upravljavcu
naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo. Prav tako
morajo načrtovalci OPPN pridobiti natančne podatke o poteku
elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih elektroenergetskih
objektov ter jih vrisati v grafične priloge obdelave. Vsi investitorji
morajo za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči
pridobiti soglasje pristojnega upravljavca. |
|
(3) Izgradnjo priključkov na
plinovodno omrežje lahko izvaja le sistemski operater distribucijskega
omrežja zemeljskega plina ali od njega pooblaščene institucije.
Plinomeri se postavijo na mesto in na način, ki ga določi predstavnik
distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Mesto postavitve plinomerov
mora biti lahko dostopno za odčitavanje in nadzor. Plinovodno omrežje,
plinske priključke in plinske inštalacije v posameznih novih objektih je
potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi
tehničnimi predpisi in standardi. Sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja zemeljskega plina je pred gradnjo treba pisno
obvestiti za zakoličbo plinovodnega omrežja, prav tako je k prostorskim
aktom potrebno pridobiti mnenje. Pri posegih na plinovodno cevjo je
potreben stalen nadzor s strani sistemskega operaterja distribucijskega
omrežja zemeljskega plina. |
|
(4) Elektronsko
komunikacijsko omrežje, razen objektov in naprav brezžičnih sistemov se
izvede podzemno, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij se
dovoli tudi gradnja nadzemnih vodov. Pri načrtovanju komunikacijskih
objektov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij (bazne postaje in
dostopovne točke) je treba upoštevati predpise s področja graditve
elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje
usmeritve in pogoje: |
|
•
bazne postaje s samostoječimi
antenskimi stolpi je dopustno graditi na območjih s podrobnejšo namensko
rabo I, P, E, B in O. Na območjih K1, K2 in G jih je dopustno graditi
tako, da čim manj ovirajo dejavnosti povezane z rabo teh zemljišč
in da ne degradirajo podobo kulturne krajine; |
|
•
baznih postaj s samostojnimi
antenami ali antenskimi drogovi na prej zgrajenih stavbah ali gradbenih
inženirskih objektih ni dopustno nameščati, če gre za stavbe namenjene
zdravstvu, varstvu, izobraževanju in bivanju ter na otročka igrišča in
pokopališča, razen pod pogojem, da s term izrecno soglaša lastnik
oziroma upravnik; |
|
•
bazne postaje se mora v čim
večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje
in naprave; |
|
•
baznih postaj s samostoječimi
antenskimi stolpi ni dovoljeno graditi v neposredni bližini prostorskih
dominant; |
|
•
kadar je na območju, ki se
ureja ali na objektu, ki je predviden za rušenje zakonito nameščena
bazna postaja, je za čas gradnje dopustno postaviti začasno bazno
postajo. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani, novo
pa je ne glede na ostale določbe tega prostorskega akta dopustno
postaviti na nov objekt ali na območje, ki je urejeno na novo; |
|
•
bazne postaje je na
varovalnih območjih. kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v
varovalnem pasu infrastrukture dopustno postaviti le ob predhodni
odobritvi pristojnega soglasodajalca; |
|
•
na celotnem območju občine je
v vseh namenskih rabah prostora dopustno vzpostavljati dostopovne točke
kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem
(dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka klasifikacije vrst
objektov CC-SI 22 na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih
objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov. |
|
|
|
97. člen |
|
(odpadki) |
|
(1) Poslovni objekti, industrija,
ustanove so dolžni na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno
dimenzionirane ekološke otoke za zbiranje in odvoz odpadkov, vključno z
nabavo posod za odpadke. Ureditev ekološkega otoka mora zadostiti
določilom veljavnega občinskega odloka za odpadke in omogočiti ločeno
zbiranje odpadkov ter ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom,
vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Ekološki otok mora
imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozilu. |
|
(2) Investitorji stanovanjskih
objektov do dolžni na svojem zemljišču v neposredni bližini prometnice
zagotoviti prostor minimalne površine 2 x 1 m za namestitev posod za
ločeno zbranih in preostanek mešanih komunalnih odpadkov. V
stanovanjskih soseskah je potrebno zagotoviti zbiralnice za zbiranje
ločenih frakcij odpadkov. |
|
|
|
3.1.9 Varstvo
kulturne dediščine |
|
|
|
98. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) V nadaljevanju so zapisani
splošni varstveni pogoji, usmeritve in priporočila, ki veljajo za enote
kulturne dediščine v vseh EUP. Navedba enot kulturne dediščine, ki
ležijo znotraj posamezne EUP, z morebitnimi posebnostmi glede pogojev,
usmeritev in priporočil, je navedena za vsako EUP posebej v naslednjih
členih: |
|
•
za EUP UN1 v 137. členu tega
odloka; |
|
•
za EUP VP3, VP4 in VP11 v
155. členu tega odloka; |
|
•
za EUP AP5 in AP6 v 165.
členu tega odloka; |
|
•
za EUP OP7, OP8 in OP9 v 176.
členu tega odloka; |
|
(2)
Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v
vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov
je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine. Soglasje oziroma pogoje pristojnega organa je
potrebno pridobiti tudi za arheološke raziskave, odstranitve arheološke
ostaline in za raziskave in odstranitev dediščine. |
|
(3) Na območjih kulturne dediščine so
dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni
ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, dediščino varujejo in
ohranjajo na mestu samem (in situ). |
|
(4) Na območju varovanih po predpisih
s področja kulturne dediščine je dopustno le vzdrževanje objektov,
rekonstrukcije zgradb, pri čemer se prostornina ne sme povečati oziroma
se lahko poveča do 10%, če sprememba velikosti ne prizadene varovanih
elementov stavbe in s tem soglaša pristojna služba. |
|
(5) Gradnja novih objektov, dozidave,
nadzidave obstoječih objektov varovanih po predpisih s področja kulturne
dediščine je dopustna le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti
primernejše lokacije ali ni možno zagotoviti druge rešitve, pri čemer je
poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje
in s tem soglaša pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine. |
|
(6) Odstranitve objektov ali delov
objekta, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, so dopustne pod
pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
V ta namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje pristojnega Zavoda
za varstvo kulturne dediščine. |
|
(7) Na območju varovanih po predpisih
s področja kulturne dediščine so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in
enostavnih objektov: |
|
•
drvarnica; podolgovat tloris,
obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapna straha z naklonom 40 do 45
stopinj, v strukturi in barvi, ki prevladuje v prostoru; |
|
•
garaža; |
|
•
lopa; možna le, če to dopušča
zasnova domačije oz. hiše z vrtom, potrebna je predhodna preveritev
nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena; |
|
•
nadstrešek; možen le, če to
dopušča značaj objekta ali odprtega prostora; |
|
•
rezervoar; potrebna je
predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, načeloma naj bo
omejen z neizstopajočo živo mejo; |
|
•
uta oziroma senčnica;
potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti
mora lesena; |
|
•
ograja; ni prisotna v
naselbinski dediščini, izjemoma v obliki kot jo kaže morfološka enota, v
ostalih območjih dediščine naj bo iz lesa, kjer vidno ne izstopa je
možna žična, ki je lahko obrasla z živo mejo.
Živa meja mora biti zasajena iz
avtohtonih rastlinskih vrst. Sajenje tujerodnih vrst (npr. klekov in
pacipres) ni sprejemljivo. |
|
(8)
Na območju varovanem po predpisih s področja kulturne dediščine niso
dopustni objekti za skladiščenje, bazen, steklenjak in rastlinjak.
Agrarne operacije se dopuščajo v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
(9) Oblikovanje objektov na območju
varovanem po predpisih s področja kulturne dediščine mora slediti
značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznana
kot varovana vrednota območja. Oblikovanje naj sledi zahtevam: |
|
•
tlorisni in višinski
gabariti; praviloma pritlične hiše z izkoriščenim podstrešjem, izrazito
podolžnega pravokotnega tlorisa, |
|
•
balkoni na vedutno
izpostavljenih legah niso dopustni (izjemoma samo pri tipu vile ali
pomembnejše trške stavbe s tradicionalnim gankom), |
|
•
elementi na fasadi so
načeloma osno simetrično razporejeni (okenske odprtine), fasada v
zglajenem ometu, svetle, zemeljske oziroma naknadno določene barve, |
|
•
strehe; simetrične dvokapnice
z nakloni od 40 do 45 stopinj, sleme vzporedno z daljšo stranico in
prilagojeno smeri sosednjih objektov, frčade osno prilagojene, krite z
dvokapno strešico in zidcem, kritina v strukturi in barvi, ki
prevladujeta v prostoru, |
|
•
prepovedani so dodatki na
pročeljih (več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli) in na strehah
objektov (strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in
kritinami), |
|
•
značilna gradiva in
regionalne posebnosti – uporaba lesa, kamna, opeke, itd., |
|
•
zasnova izrabe funkcionalnega zemljišča
naj bo v skladu s sosednjimi parcelami. |
|
(10)
Na območjih, ki se varujejo po predpisih kulturne dediščine, kjer se
varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja) se
agrarne operacije dopuščajo v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
(11)
V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo
za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno
še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi
za posamezne tipe dediščine in so navedeni v členih
od 98. do 108. tega odloka. |
|
|
|
99. člen |
|
(kulturni spomeniki) |
|
(1) Na razglašenih
kulturnih in zgodovinskih spomenikih ter v njihovih varovanih območjih
so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo
spomeniškim lastnostim in ki so v skladu z varstvenimi režimi.
Kakršnikoli posegi na zavarovanih objektih in njihovih območjih so možni
le s soglasjem in na osnovi konservatorskih smernic pristojnega zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Celje. Postavitev
ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije s pomočjo sončne
energije na območjih in objektih, ki so razglašeni za kulturni spomenik
ni dopustna. |
|
(2) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
|
|
|
100. člen |
|
(registrirana kulturna dediščina) |
|
Za registrirano kulturno dediščino velja,
da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli
varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco,
niso dovoljeni. |
|
Postavitev ali vgradnja naprav za
proizvodnjo električne energije s pomočjo sončne energije na območjih in
objektih, ki so varovani kot registrirana kulturna dediščina je dopustna
izjemoma, če njihova postavitev ali vgradnja ne prizadene njihovih
varovanih vrednot. Umestitev je treba uskladiti s pristojno službo za
varstvo kulturne dediščine v postopku pridobivanja kulturnovarstvenih
pogojev in soglasja, praviloma s prostorsko in tehnično preveritvijo
rešitev. |
|
|
|
101. člen |
|
(registrirana stavbna dediščina) |
|
(1) Pri registrirani stavbni
dediščini se ohranjajo varovane vrednote tlorisne in višinske zasnove
(gabariti), gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost dediščine v prostoru
(prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine) in
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
(2) Pri posegih v poti in ceste ni
dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine. Nedopustna
je izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma
glavnih fasadah (možna izvedba v hodniku ali talna izvedba),
samostoječih in vidnih infrastrukturnih omaric ob enotah ali v območju
dediščine, izvedba satelitskih anten in klimatskih naprav na vidnih
mestih. |
|
(3) Za vsa obnovitvena dela na enotah
nepremične kulturne dediščine je potrebno najprej narediti arhitekturni
posnetek obstoječega stanja v merilu 1:50, ki služi kot podlaga za
pripravo idejnega načrta in vsebuje vse tlorise, dva prereza, vse
fasade, detajle. |
|
(4) Rekonstrukcije so dopustne ob
obnovah in sanacijah stavb. |
|
|
|
102. člen |
|
(registrirana naselbinska dediščina) |
|
(1) Pri
naselbinski registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane
vrednote naselbinske zasnove (parcelacija, komunikacijska mreža,
razporeditev odprtih prostorov naselja), odnosi med posameznimi stavbami
ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov,
razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije,
značilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine
znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna lega v prostoru
oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), naravne in
druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru (stavbne
mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico
(vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni
tip, javna oprema, ulične fasade itd.) in zemeljske plasti z morebitnimi
arheološkimi ostalinami. Pri
registrirani naselbinski dediščini se ohranjajo poleg stavb tudi drugi
členi naselja; sadovnjaki, vrtovi, drevoredi, pomembnejša drevesa, vse
oblike in vrste tradicionalnih ograj, kamniti oporni zidovi. Združevanje
naselij med sabo ni dopustno. V historičnih jedrih naselij so dopustne
dopolnilne gradnje in nadomestne gradnje na isti lokaciji. |
|
(2) V
območjih naselbinske kulturne dediščine in v arheoloških območjih ima
prednost nadzemna izvedba infrastrukturnih vodov. V primeru, da nadzemna
izvedba iz tehničnega vidika ni mogoča, so posegi možni šele po izvedbi
predhodnih arheoloških raziskav. Vsi posegi v zemeljske plasti morajo
biti tlorisno in globinsko minimalizirani. Umeščanje sanitarnih otokov v
neposredni bližini, pred ali ob enotah dediščine ni dopustno. |
|
|
|
103. člen |
|
(kulturna krajina) |
|
Pri registrirani kulturni krajini se
ohranjajo varovane vrednote, kot so: krajinska zgradba in prepoznavna
prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine);
značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa);
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja, zidanice);odnos med krajinsko zgradbo oziroma
prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem; preoblikovanost reliefa in
spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter
likovni elementi in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami. |
|
|
|
104. člen |
|
(vplivno območje kulturne dediščine) |
|
(1) V vplivnih območjih kulturne
dediščine se ohranja prostorska integriteta, pričevalnost in
dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi
utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno
substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj
in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
|
(2) Vsi posegi v
vplivnem območju morajo biti podrejeni ohranjanju vloge dediščine v
širšem področju. V vplivnih območjih je ob posegih potrebno upoštevati
naslednje pogoje: |
|
•
ohranja se značilno
naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo; |
|
•
ohranja se kvalitetne poglede
na prostorske dominante; |
|
•
ohranja se večja in
pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin; |
|
•
poleg kulturne dediščine se
upoštevajo tudi druge kakovostne starejše gradnje ali kako drugače
ustvarjene prostorske prvine; |
|
•
izvajanje dejavnosti se
usmerjajo tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in
strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno
kontinuiteto; |
|
•
pospešuje se izvajanje
dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter se
omejuje tiste, ki jih načenjajo; |
|
•
dejavnosti je potrebno
usmerjati tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih
vodotokov; |
|
•
preprečujejo se spremembe
vodnega režima na pretežno ohranjenih vodotokih; |
|
•
pred pridobitvijo
kulturnovarstvenih pogojev terena ni dopustno nasipavati; |
|
•
pred načrtovanjem in
izvajanjem posegov v vplivnem območju je obvezna pridobitev
kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega mnenja ZVKDS OE Celje. |
|
|
|
105. člen |
|
(registrirana arheološka najdišča) |
|
(1) Za območje registriranega
arheološkega najdišča velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na
način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Varujejo se pred
posegi, ki bi jih lahko poškodovali ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je odkopavati in zasipavati teren,
globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne
vleke, poglabljati dna vodotokov in jezer, ribariti z globinsko vlečno
mrežo in se sidrati, gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemnimi in podzemnimi GJI ter nosilce reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča. |
|
(2) Izjemoma so dovoljeni posegi v
posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij ter v
prostor robnih delov najdišč ob hkratni izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
•
če ni možno najti drugih
rešitev in |
|
•
če se na podlagi rezultatov
predhodnih arheoloških raziskav, ki jih opredeli pristojen Zavod za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, izkaže, da je zemljišče možno
sprostiti za gradnjo. |
|
(3) Za posamezna registrirana
arheološka najdišča ali njihove dele, za katere ZVKDS na podlagi
poznavanja obsega in vsebine najdišča oceni, da je predhodna arheološka
raziskava, s katero se dediščino pred posegi v prostor ali pred
graditvijo nadzorovano odstrani, možna, je poseg v najdišče dopusten v
fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem
gradbeno dovoljenje ni potrebno, je potrebno izvesti predhodne
arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih
aktivnostih. |
|
V primeru, da se območje urejuje z OPPN,
je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve
vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka
priprave izvedbenega akta. |
|
Za izvedbo
predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
|
|
|
106. člen |
|
(arheološke ostaline) |
|
(1) Ob vseh posegih v zemeljske
plasti velja režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja /
odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
(2) Zaradi varstva arheoloških
ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
(3) Na območjih, ki še niso bila
predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala
zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških
raziskav pred gradnjo. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim
grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko Zavod za varstvo
kulturne dediščine to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko
najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se
omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj
arheološke ostaline. |
|
|
|
107.
člen |
|
(memorialna dediščina) |
|
Pri registrirani memorialni dediščini se
ohranjajo varovane vrednote, kot so: avtentičnost lokacije, materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, vsebinski
in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
|
|
108.
člen |
|
(druga
dediščina) |
|
Pri drugi dediščini se ohranjajo
varovane vrednote, kot so: materialna substanca, ki je še ohranjena,
lokacija in prostorska pojavnost, vsebinski in prostorski odnos med
dediščino in okolico. |
|
|
|
3.1.10 Ohranjanje narave |
|
|
|
109. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) V nadaljevanju so zapisani
splošni varstveni pogoji, usmeritve in priporočila, ki veljajo na
zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti v vseh EUP. Navedba zavarovanih območij, območij naravnih
vrednot in biotske raznovrstnosti, ki ležijo znotraj posamezne EUP, z
morebitnimi posebnostmi glede pogojev, usmeritev in priporočil, je
navedena za vsako EUP posebej v naslednjih členih: |
|
•
za EUP UN1 v 138. členu tega
odloka; |
|
•
za EUP RO2 v 146., 147. in
148. členu tega odloka; |
|
•
za EUP VP3, VP4 in VP11 v
156. členu tega odloka; |
|
•
za EUP AP5 in AP6 v 166.
členu tega odloka; |
|
•
za EUP OP7, OP8 in OP9 v 177.
členu tega odloka; |
|
(2) Posege in dejavnosti, ki imajo na
podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status je
potrebno načrtovati in izvajati tako, da bo zagotovljeno njihovo
celostno ohranjanje. |
|
(3)
Za naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda
pristojno ministrstvo za varstvo narave, je potrebno zaprositi v primeru
izvajanja del ali posega v naravo na območju, ki ima na podlagi
predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, in sicer: |
|
•
območja Natura 2000 – posebna varstvena
območja in potencialna posebna varstvena območja, določena z
Uredbo o posebnih varstvenih območjih; |
|
•
zavarovana območja, določena
z akti o zavarovanjih; |
|
•
območja naravnih vrednot
državnega ali lokalnega pomena. |
|
|
|
110. člen |
|
(odprta kmetijska zemljišča) |
|
(1) Na zaraščajočih kmetijskih
zemljiščih se vzpodbuja raba teh zemljišč na način, ki zagotavlja
ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, še posebej na
habitatnih tipih travišč, na ekološko pomembnih območjih in območjih
Natura 2000. |
|
(2) Na večjih kmetijskih površinah se
ohranjajo omejki, živice in gozdni otoki ter travniški sadovnjaki. |
|
(3)
Melioracije se izvaja le na kmetijskih zemljiščih, kjer je zagotovljeno
ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. |
|
(4) V
območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana
ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali
izravnalne ukrepe. |
|
(5)
Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti
krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oz. se izvaja na
način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so
zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za
gojenje tujerodnih prostoživečih vrst. |
|
|
|
111. člen |
|
(umeščanje in gradnja objektov) |
|
(1) Potrebno je ohranjati travniške
sadovnjake, skupine in posamezna drevesa v agrarni in urbani krajini ter
omejke in grmišča. |
|
(2) Gradnja objektov se načrtuje v
odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječega gozdnega
roba ali obvodne drevnine. |
|
(3) Enostavne in nezahtevne objekte,
ki so izjemoma dopustni na zemljiščih, ki niso zazidljiva, naj se
postavlja izven območij naravnih vrednot, območij habitatov ogroženih in
zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst in habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo v ugodnem stanju. |
|
(4) Postavljanje obor in ograjevanje
zemljišč v odprti krajini na območju ohranjanja narave ni dovoljeno,
oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Prav
tako na teh območjih ni dovoljeno postavljanje obor za gojenje
tujerodnih prostoživečih vrst. |
|
(5) Pri posegih za premoščanje
višinskih razlik ni dovoljena gradnja betonskih škarp in opornih zidov.
Premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin, ki
naj bodo zasajene z avtohtonimi vrstami trav, vzpenjavk, grmovnic in
drevja. |
|
(6) Za zasaditev okolice objektov v
območjih ohranjanja narave naj se uporabijo avtohtone, rasističnim
razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodnih ali
eksotičnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša. |
|
|
|
112. člen |
|
(vodotoki in obvodna zemljišča) |
|
(1) Na območju
voda in obvodnih zemljiščih naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot
in ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
(2) Obsega
poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je
to potrebno, naj se zagotovi ustrezna nadomestitev teh zemljišč. |
|
(3) Vodna
infrastruktura naj se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih
procesov na vodah in ob njih. |
|
(4) Urejanje
vodotokov naj upošteva naravno dinamiko porečja, ter se izvaja s
sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne
rečne dinamike. Ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi
zveznost obrežne vegetacije. |
|
(5) Na
reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega
stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za
zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z
zadrževalnikom visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku. |
|
(6)
Ob vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo
ukrepi za preprečevanje širitve avtohtonih (invazivnih) rastlinskih
vrst. |
|
(7)
Ob vodotokih naj se ohranja zveznost obrežne vegetacije. |
|
(8)
Odvzem vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in
delovanje obnovljenih ali prenovljenih starih objektov, ki so vezani na
vodo mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov
ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma
odvzemom vode. |
|
(9)
Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi
katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote ter ekološko
sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogočal naravno
hidrodinamiko vodotokov. |
|
(10)
Male hidroelektrarne se načrtuje ob zagotavljanju pogojev za ohranitev
vodnih in obvodnih habitatov ter ekološke povezanosti habitatov pred in
za zajezitvijo oziroma odvzemom vode, pri čemer se predhodno ugotovi
stanje habitatov ter ogroženih vrst. |
|
|
|
113. člen |
|
(GJI v območjih varovanja narave) |
|
(1) Načrtovanje
in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne
povečuje drobljenja ekosistemov in naj zagotavlja ustrezne prehode za
prostoživeče vrste. |
|
(2) Prečkanje
vodov GJI preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote, naj se
izvede z vrtanjem pod strugo ter na način, ki ne bo zahteval izvedbo
posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr.
betoniranje, kamnomet. |
|
(3) Pri gradnji
mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo status varovanja s
področja varstva narave, naj se upoštevajo pogoji, usmeritve in
priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev
habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih
habitatnih tipov vezanih na vodno okolje. |
|
(4)
Umeščanje infrastrukturnih vodov in objektov v prostor se na območjih
naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se
zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Vodi naj se praviloma izvajajo
podzemno. Umeščanje naj se izvede na način, da ob izkopu jarka ne bo
prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves. Objekti, podzemni in
nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem:
vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam. |
|
(5) Zaradi
zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem
možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst naj se osvetljevanje
območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko
usmerjena proti tlom. Osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi,
ki so v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07 in nasl.). |
|
|
|
114. člen |
|
(označevanje) |
|
Označevanje naravnih
vrednot in območij biotske raznovrstnosti naj se izvaja skladno z
določili Pravilnika o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot
(Uradni list RS, št. 117/02, 53/05 in nasl.). |
|
|
|
3.1.11 Varstvo okolja in naravnih
dobrin |
|
|
|
115. člen |
|
(okolje) |
|
(1) Gradnje in
posegi v prostor v vseh EUP so možne, če v okolju ne povzročajo večjih
motenj kot so dovoljene s predpisi. Pri gradnjah je potrebno upoštevati
normativne določbe glede varovanja okolja. |
|
(2) Gradnja
objektov, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti so
možne, če dejavnost ne bo imela negativnih vplivov na okolje in na
obstoječo prevladujočo rabo oziroma dejavnost ter objekte, ki se že
nahajajo v okolici predvidenega objekta. |
|
(3) Širitev
posamezne obstoječe dejavnosti, ki ima prekomerne vplive na okolje, je
pogojena s sanacijo negativnih vplivov na okolje, ki jih povzroča
posamezna dejavnost. |
|
|
|
116. člen |
|
(nestanovanjske dejavnosti na SS) |
|
V območjih in enotah
urejanja, kje je določena kot prevladujoča namenska raba oziroma
dejavnost z oznako SS (območja za stanovanja), je poleg upoštevanja vseh
drugih določil tega odloka pri uvajanju nestanovanjskih dejavnosti,
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
•
zaradi dejavnosti se lahko
uredi najmanj pet parkirnih mest za osebna vozila, brez manipulacijskih
in parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje; |
|
•
delovni čas dejavnosti z
obiskovalci mora biti tak, da ne moti stanovanjskega okolja. |
|
|
|
117. člen |
|
(vodovarstvena območja) |
|
(1) Vodovarstvena območja so določena
z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je
namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi
vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost
vrednost ali njeno količino. Pri načrtovanju na vodovarstvenih območjih
je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev
vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06) ter omejitve
in pogoje iz veljavnega predpisa. Za vse
posege na vodovarstvena območja je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
|
(2) Za varovanje vodnih virov je
potrebno upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo vodno
gospodarstvo, tudi naslednje pogoje: |
|
•
posegi v območje širšega
varstvenega pasu vodnega vira pitne vode so mogoči ob upoštevanju
pogojev iz predhodnega soglasja upravljavca oziroma skrbnika vodnih
virov pitne vode v občini; |
|
•
v proizvodnih objektih in
obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, katerih
morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup, onesnaževanje
zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje tekočih in
trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar je
potrebno prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s projektno
dokumentacijo in samo izvedbo objekta; |
|
•
za vse posege v varstvene
pasove daje pogoje in soglasja upravljavec in skrbnik vodnih virov za
oskrbo s pitno vodo, |
|
(3) Varujejo se tudi vsi vodni viri z
manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo določenega
varstvenega pasu. Obstoječe hišne vodnjake je potrebno ohranjati in
vzdrževati. |
|
|
|
118. člen |
|
(varstvo tal, podtalja in plodne
zemlje) |
|
(1) Pri gradnjah
je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Plodno zemljo, ki
bo odstranjena pred gradnjo objektov, izvedbo prometnih površin in pred
drugimi ureditvami, je potrebno
prvenstveno uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišč. |
|
(2) Vse samostojne garaže, garaže v
objektih in vsa parkirišča izven objektov morajo biti opremljena z
lovilci olj. Odvajanja padavinskih voda z urejenih površin in strešin je
potrebno predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način,
da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih
voda pred iztokom v površinske odtoke (zatravitev, travne plošče,
morebitni suhi zadrževalniki in podobno). |
|
(3) Vsi objekti
morajo imeti zagotovljen odvod padavinskih vod tako, da odvodnjavanje ne
povzroča škode na sosednjih zemljiščih in napravah. Padavinske vode iz
območij poselitve (streh objektov, cest, parkirišč in drugih utrjenih
površin zunanjih ureditev) je treba, če ni možnosti priključitve na
javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri čemer morajo biti
ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
Če ponikanje na terenu ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je
treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa
razpršeno po terenu. |
|
(4) Odvajanje padavinskih voda
z okvirnih območij naselij mora biti načrtovana in izvedena v
skladu s 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) tako, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred končnim iztokom
v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike (na primer z zatravitvijo ob
objektih, s travnimi ploščami ali tlakovci na parkiriščih in
pohodnih površinah zunanjih ureditev, z zadrževalnimi bazeni, suhimi
zadrževalniki in podobno). |
|
(5) Ureditev odvodnje na hribovitih
terenih mora biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane
izven plazovitih in erozijsko ogroženih območij; v primeru, da to ni
mogoče, mora biti odvodnja po erozijsko nestabilni ali plazoviti,
ogroženi, brežini načrtovana in izvedena s kanaletami ali drugače
utrjenimi muldami. |
|
(6) Na območjih
skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na
način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v
kanalizacijo. |
|
|
|
119. člen |
|
(krajina) |
|
(1) Pri gospodarjenju s prostorom
(kmetijska proizvodnja in gospodarstvo, prenova, obnova, novogradnja,
vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracije,
vzdrževanje obrežij in drugega vaškega zelenja), je potrebno upoštevati
pogoje varovanja naravnih prvin: |
|
•
ohranjanje krajinskih vzorcev
naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih razmerij ter
fiziografske in ekološke strukture krajine (predvsem mikro vegetacijski
elementi in specifične biocenoze), ohranjanje krajinsko-oblikovne
strukture rabe prostora (razmerja kmetijske rabe, naselij in gozda) ter
zaščita gozdnega roba; |
|
•
dovoljene so vse vrste
posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije in
drugo), s pogojem, da so pridobljeni projektni pogoji dajalcev soglasij. |
|
(2)
Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi
strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva naravne
značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova
zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah). |
|
(3)
Za kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz 70. člena tega odloka. |
|
|
|
3.1.12 Varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
|
|
|
120. člen |
|
(poplavno ogrožena območja) |
|
(1) Poplavno ogrožena območja so
vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih
dejavnikov začasno prelije izven vodnega
zemljišča. Poplavno ogrožena območja v občini se nahajajo ob reki
Dravinji in Tesnici. Na teh območjih je potrebno zagotoviti varne
življenjske razmere, ki ne ogrožajo človekovega življenja ali njegove
materialne dobrine. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, razen v
primerih in pod pogoji, ki jih določa ta odlok in predpisi s področja
urejanja voda. |
|
(2)
Za del poplavno ogroženih območij so na osnovi strokovne študije
(Hidrološko hidravlična študija, št. 151/2013, datum julij 2013 -
dopolnitev avgust 2013, izdelal GBH Maribor) določeni razredi poplavne
nevarnosti. Ta območja se nahajajo v naslednjih območij MOEUP: UN1/024,
UN1/064, UN1/065, UN1/072, UN1/074, UN1/076, UN1/077, UN1/080, UN1/081,
UN1/082, UN1/084, UN1/086 in UN1/103. |
|
(3)
Za del poplavnih območij so na osnovi strokovne študije (Poslovni objekt
Fijavž - platneni šotor, št. 12/05-DOP, Matija Bogdan Marinček s.p.,
Celje, april 2009) določeni razredi poplavne nevarnosti. Ta območja se
nahajajo v EUP OP7/016. |
|
(4) Za
preostala poplavna območja, kjer razredi poplavne nevarnosti niso
določeni, sta privzeti opozorilna karta poplav in poplavnih dogodkov
(ARSO) in se nahajajo v naslednjih območjih EUP: UN1, OP8, OP7 in AP5. |
|
(5)
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav oz prikaz
poplavnih dogodkov. |
|
(6)
Izvajanje dejavnosti v poplavno ogroženih območjih se vrši glede na
razred nevarnosti. Pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti, ki imajo
lahko vpliv na doseganje okoljskih ciljev v povezavi z ogroženostjo
zaradi poplav in z njimi povezane erozije, so določeni v skladu z
veljavnimi predpisi s teh področij. |
|
(7) Za
predviden poseg v poplavno ogroženo območje, mora investitor, v postopku
pridobivanja gradbenega dovoljenja, s strokovnimi podlagami
dokazati, da je možno območje urediti tako, da bo poplavna varnost
objekta zagotovljena in da poseg v prostor ne bo povečal poplavne
ogroženosti območja. |
|
(8) Za posege v vplivnem območju
vodotokov in hudourniških strug ter za vse posege v zaledne površine
zbirnih območij vodotokov oziroma posege, ki bi lahko vplivali na vode
ali vodni režim, je potrebno predhodno upoštevati zahtevane pogoje
oziroma predpise s področja urejanja voda ter pridobiti vodno soglasje. |
|
(9) Na poplavno ogroženih območjih
je pri posegih v prostor potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
a) Posegi so dopustni le na
podlagi vodnega soglasja. |
|
b) Poplavne površine se ohrani kot
retencijska območja, kjer se bo voda ob večjih neurjih začasno razlila
in bo s tem zmanjšana nevarnost poplavljanja naseljenih območij.
Zagotoviti je potrebno omejeno gospodarjenje s prostorom ter ekstenzivno
kmetijsko proizvodnjo na travnikih in pašnikih. |
|
c) Vsi objekti (mostovi, prepusti),
ki bodo prečkali vodotoke morajo imeti elemente za varen pretok
pričakovanih visokih voda in morajo biti dimenzionirani v skladu z
vodnim soglasjem. |
|
d) Za odvod meteornih voda s
prometnih površin naj cevni prepusti ne bodo premera manjšega od 0,5 m,
vode iztokov pa naj se v načelu izlivajo v ustaljene jarke. Iztoki
morajo biti oblikovani tako, da ne koncentrirajo iztočnih voda temveč da
jih razpršijo. |
|
e) Na mestih, kjer je pričakovana
večja koncentracija hudournih voda, naj bodo cevni prepusti preko
hudourniških strug izvedeni brez vpadnih jaškov, vtoki pa oblikovani v
obliki drče. Pri večji prodonosnosti je potrebno izvesti ustrezne
usedalnike naplavin. |
|
f) Nivelete in tlorisne rešitve
mostov in prepustov morajo biti usklajene z navezavo hudourniških strug
s tokom in proti toku. |
|
g) Pri projektiranju komunalnih vodov
je potrebno upoštevati predpisane horizontalne in vertikalne medsebojne
odmike. Vsi objekti in trase vodov morajo biti odmaknjene od vrha
neurejene brežine struge: |
|
•
vodotoka 1. reda v naselju
vsaj 15 m, zunaj naselja pa vsaj 40 m; |
|
•
pri vseh ostalih vodotokih
vsaj 5 m, v konkavah pa vsaj 10 m. |
|
Pri prečkanju vodov (kablovodov, cevovodov)
preko neurejenih hudourniških strug je potrebno vode položiti tako, da
je teme vodov položeno najmanj 1,5 m pod obstoječo niveleto struge,
zavarovani pa morajo biti tako, da jih hudourne vode ne morejo odkriti
ali poškodovati. Po položitvi je potrebno v strugi vzpostaviti najmanj
prvotno stanje ter zaščititi z gradnjo načete brežine struge (kamnita
obloga, kamnomet, zatravitev, zasaditev). Za posamezno prečkanje
vodotoka je potrebno pridobiti pogoje in vodno soglasje pristojnega
organa za vode. |
|
h) V pasovih ob vodotokih, ki jih
določajo odmiki navedeni v alineji f), ni dovoljeno postavljati nobenih
začasnih objektov ali deponirati materiala. Navedeni pasovi morajo biti
stalno prehodni za vzdrževanje vodotoka. |
|
i) Zasipavanje strug s kakršnimkoli
materialom ni dovoljeno. |
|
(10)
Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. |
|
(11)
Na poplavno ogroženih območjih, kjer so določeni razredi poplavne
nevarnosti, je načrtovana izvedba ukrepov za zmanjšanje poplavne
nevarnosti: poglobitev in razširitev struge reke Dravinje (med profiloma
P7 in P18); nadvišanje platoja na levem bregu Dravinje (med profiloma P7
in P9). |
|
(12)
Na poplavno ogroženih območjih, kjer so določeni razredi poplavne
nevarnosti in ki so navedena v drugem odstavku tega člena, so dovoljene
le dejavnosti in posegi, ki jih dovoljujejo veljavni predpisi s tega
področja, ob pogoju, da so omilitveni ukrepi izvedeni pred načrtovanim
posegom. Novogradnje in posegi na poplavno ogroženih območjih, kjer so
določeni razredi poplavne nevarnosti, so dovoljene šele po izvedbi
ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti, ki so navedeni v desetem
odstavku tega člena. |
|
(13)
Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
|
(14)
Na kmetijskih zemljiščih so dopustni objekti in posegi iz 70. člena tega
odloka. |
|
|
|
121.
člen |
|
(erozijska območja) |
|
(1) Erozijska območja so
zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske,
globinske in bočne erozijske vode. Na teh območjih je prepovedano: |
|
•
poseganje v prostor na način,
ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov; |
|
•
ogoljevanje površin; |
|
•
krčenje tistih gozdnih
sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo
odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred
škodljivimi vplivi erozije; |
|
•
zasipanje izvirov; |
|
•
nenadzorovano zbiranje ali
odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih; |
|
•
omejevanje pretoka
hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje
varnostnih razmer; |
|
•
odlaganje ali skladiščenje
lesa ali drugih materialov; |
|
•
zasipavanje z odkopnim ali
odpadnim materialom; |
|
•
odvzemanje naplavin z dna in
brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške
struge; |
|
•
vlačenje lesa. |
|
(2) Na erozijsko ogroženih in
plazljivih območjih so prepovedani posegi in dejavnosti, ki lahko
povzročijo erozijske procese, sproščanje hribin ali kako drugače
ogrozijo stabilnost zemljišča. Pogoje in omejitve za izvajanje
dejavnosti ali poseganja v prostor na erozijsko ogroženih ali plazljivih
območjih se podrobneje določijo v soglasju, ki ga izda pristojni organ
za upravljanje in varstvo voda, na podlagi podrobnejše geološke oz.
hidrogeološke analize oz. elaborata. |
|
|
|
122. člen |
|
(plazljiva območja) |
|
Plazljivo zemljišče je zemljišče, kjer je
zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost
zemeljskih ali hribovskih sestojev. Na teh območjih je prepovedano: |
|
•
zadrževanje voda, predvsem z
gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; |
|
•
poseganje, ki bi lahko
povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; |
|
•
izvajanje zemeljskih del, ki
dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča; |
|
•
krčenje in večja obnova
gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. |
|
|
|
123. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Za varstvo pred požarom
je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno: |
|
•
ob objektih zagotoviti
zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in
dobrin iz objektov in naprav; |
|
•
zagotoviti potrebne odmike
med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali ustrezno protipožarno
ločitev objektov; |
|
•
zagotoviti dostop
interventnih vozil vsaj iz dveh strani objekta ali naprave; |
|
•
zagotoviti takšno izvedbo
cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogočali vožnjo za
interventna vozila (širina vsaj 3,5 m ter da prenesejo osni pritisk
vozil do 10 t), |
|
•
zagotoviti zadostne količine
požarne vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže v skladu s
predpisi; |
|
•
upoštevati je potrebno
razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbližje gasilske enote. |
|
|
|
124. člen |
|
(zaščita in reševanje) |
|
(1) Interese in
potrebe po zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je
potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje. |
|
(2) Za zaščito in reševanje pred
vojnimi in drugimi nevarnostmi je dovoljeno graditi objekte za zaščito
in reševanje. Pri vseh gradnjah se morajo upoštevati in izvajati vsi
predpisani ukrepi, ki preprečujejo nastanek nesreč in omogočajo zaščito
in reševanje. |
|
(3) Na kmetijskih zemljiščih so
dopustni objekti in posegi iz 70. člena tega odloka. |
|
|
|
3.1.13 Varovanje zdravja |
|
|
|
125. člen |
|
(seizmološke, hidrološke in druge
geotehnične značilnosti zemljišč) |
|
(1) Pri
načrtovanju in izvedbi objektov je potrebno upoštevati pogoje za varen
način gradnje objektov, ki veljajo za 7. stopnjo (cono) potresne
ogroženosti (vir: ARSO
http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/). |
|
(2) Za vsak poseg v prostor je
potrebno predhodno pridobiti in upoštevati geološko – geotehnične
pogoje za gradnjo. |
|
|
|
126. člen |
|
(osončenje) |
|
1) Pri vseh stanovanjskih bivalnih
prostorih je potrebno zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, skladno
z veljavnimi pravilniki o načrtovanju objektov. |
|
(2) Minimalen čas potrebnega
osončenja bivalnih, stanovanjskih prostorov je: |
|
•
v zimskem solsticiju 2 uri, |
|
•
v poletnem ekvinokciju 3 ure, |
|
•
v poletnem solsticiju 5 ur na
dan. |
|
(3) Minimalen čas potrebnega
osončenja bivalnih prostorov ni potrebno upoštevati pri obstoječih
stanovanjskih objektih v starih mestnih jedrih. |
|
|
|
127. člen |
|
(zrak) |
|
Za varstvo zraka je
potrebno poleg vseh pogojev, ki jih določajo predpisi s področja varstva
zraka, upoštevati še naslednje pogoje: |
|
•
za obstoječe objekte, ki so
vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti
program sanacije; |
|
•
pri načrtovanju in gradnji
novih objektov je treba zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo
prekoračene dovoljene emisije; |
|
•
proizvodne, obrtne,
stanovanjske in druge objekte se sme priključevati le na ekološko čiste
oziroma sprejemljive vire energije; |
|
•
zagotoviti racionalno rabo
energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov; |
|
•
po izgradnji plinovoda
obvezno priključevati vse porabnike na plinovodno omrežje, kjer je to
tehnično možno; |
|
•
težiti za tem, da se urejajo
večje zelene površine in zasaja visoka vegetacija za boljši lokalni
pretok zraka. |
|
|
|
128. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Stopnje zmanjševanja
onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezna območja
osnovne in podrobne rabe glede na občutljivost za škodljive učinke
hrupa, so na osnovi veljavnega predpisa o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju ter ob upoštevanju v 59. in 60. členu tega odloka
določene osnovne in podrobnejše namenske rabe posameznih območij,
določene na naslednje stopnje varstva pred hrupom: |
|
I. stopnja varstva pred hrupom velja za vsa
zavarovana območja ohranjanja narave oziroma mirna območja na prostem
(I. območje varstva pred hrupom), razen površin na naslednjih območjih: |
|
•
na območju prometne
infrastrukture (P); |
|
•
na območju gozdov na
površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti (G); |
|
•
na območju za potrebe obrambe
(f); |
|
•
na območju za potrebe varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
II. stopnja varstva
pred hrupom velja za površine, na katerih ni dopusten noben poseg v
okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (II. območje varstva pred
hrupom) in velja za površine z naslednjimi PNRP: |
|
•
(SS) stanovanjske površine,
(SB) stanovanjske površine za posebne potrebe, (SP) površine počitniških
hiš, (BT) površine za turizem. |
|
III. stopnja
varstva pred hrupom za površine, na katerih je dopusten poseg v okolje,
ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (III. območje varstva pred
hrupom) in velja za površine z naslednjimi PNRP: |
|
•
(SK) površine podeželskega
naselja; |
|
•
(CU) osrednja območja
centralnih dejavnosti; |
|
•
(BC) športni centri; |
|
•
(ZS) površine za šport in
rekreacijo, (ZP) parki, (ZD) druge urejene površine in (ZK) pokopališča; |
|
•
površine razpršene poselitve
(A); |
|
•
(VC) celinske vode, razen
površin vodne infrastrukture. |
|
IV. stopnja
varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori velja za površine,
na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi
povzročanja hrupa (v nadaljevanju: IV. območje varstva pred hrupom) in
velja za površine z naslednjimi PNRP: |
|
•
(IP) površine za industrijo;
(IG) gospodarske cone in (IK) površine z objekti za kmetijstvo in
proizvodnjo; |
|
•
(PC) površine cest in (PO)
ostale prometne površine; |
|
•
(E) območja energetske in (O)
okoljske infrastrukture; |
|
•
(K1) najboljša kmetijska
zemljišča in (K2) druga kmetijska zemljišča; |
|
•
(G) območja gozdnih zemljišč; |
|
•
(LN) površine nadzemnega
pridobivalnega prostora. |
|
(2) Ne glede na
določbe prvega odstavka tega člena, mora biti na meji med I. in IV.
območjem varstva pred hrupom (OVPH) ter na meji med II. in IV. OVPH
predel (območje), ki obkroža IV. OVPH v širini z vodoravno projekcijo
1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. OVHP. |
|
(3) Skladno z
določili veljavnega predpisa je potrebno pri načrtovanju, izvedbi in med
uporabo območja novega vira hrupa predvideti in izvajati vse ukrepe za
zmanjšanje emisij hrupa v okolje, izvajati obratovalni monitoring ter
pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, pri čemer se za opredelitev novega
vira hrupa upoštevajo določila veljavnega predpisa. |
|
|
|
129. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem) |
|
(1) Za varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem je potrebno upoštevati Uredbo o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
|
(2) Dejavnosti in objekti se v
prostor umeščajo glede na prisotnost virov elektromagnetnega sevanja.
Vir sevanja ne sme povzročiti čezmerne celotne obremenitve območja s
sevanjem. Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji virov sevanja je
potrebno izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki
zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene, in hkrati omogočajo
najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja. Območja
stanovanj se umeščajo izven varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja
(visoko frekvenčni viri sevanja). |
|
|
|
130. člen |
|
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja
oziroma prostorsko umeščanje virov svetlobe) |
|
(1) Pri izbiri virov svetlobe, ki
povzročajo svetlobno onesnaževanje okolja je treba upoštevati Uredbo o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
(2) Zmanjšati rabo energije za javno
razsvetljavo za 45% in optimizirati obratovanje, upravljanje in
vzdrževanje javne razsvetljave. Primarno je potrebno uporabljati varčne
svetilke. |
|
|
|
131. člen |
|
(pogoji za neoviran dostop do objektov
funkcionalno oviranim osebam) |
|
Pri načrtovanju,
gradnji, uporabi in vzdrževanju objektov vseh vrst v javni uporabi in
pri večstanovanjskih stavbah se mora funkcionalno prizadetim osebam
zagotoviti neoviran dostop, vstop in uporaba teh objektov. |
|
|
|
3.1.14
Začasni PIP za območja, kjer so predvideni OPPN |
|
|
|
132. člen |
|
(začasni PIP za območja, kjer so
predvideni OPPN) |
|
(1) Območja
oziroma MOEUP, za katera je predvidena izdelava OPPN so v posameznih EUP
naslednja: |
|
UN1: UN1/003,
UN1/033, UN1/035, UN1/064, UN1/072, UN1/074, UN1/086, UN1/093, UN1/094,
UN1/106, UN1/108, UN1/109, UN1/111; |
|
RO2: RO2/026, RO2/017,
RO2/028; |
|
AP6: AP6/003, AP6/025; |
|
OP7: OP7/010,
OP07/024, OP7/028; |
|
OP8: OP8/008, OP8/009. |
|
(2) V območjih
oziroma MOEUP, ki so navedene v prvem odstavku tega člena, je do
izdelave OPPN možno izvajati gradnje in posege v prostor, ki ne bodo
ovirali izvajanja gradenj in ureditev
predvidenih z OPPN. Ob smiselnem upoštevanju določil skupnih PIP so
dovoljeni naslednji posegi: |
|
•
gradnja komunalne opreme za oskrbo
predvidenih in obstoječih objektov; |
|
•
rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih
objektov; |
|
•
gradnja enostavnih in nezahtevnih
objektov na obstoječih parcelah za potrebe prebivalcev, ki tam prebivajo
ter pravnih oseb, ki so lastniki zemljišč na teh območjih., |
|
•
prizidave kot dozidave in nadzidave v
okviru gradbene parcele, |
|
•
spremembe namembnosti obstoječih
objektov v skladu s PNRP, |
|
•
odstranitev obstoječih objektov in druga
dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča za gradnjo. |
|
(3)
Na območjih, za katera je določena izdelava OPPN, ni dopustno izvajati
parcelacije zemljišč razen za objekte GJI. |
|
(4) OPPN se lahko
pripravi tudi na območjih, kjer s tem odlokom ni predviden, v primerih,
če: |
|
•
se izkaže investicijski
interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom OPN; |
|
•
gre za ureditve zaradi
posledic naravnih in drugih nesreč; |
|
•
je na obstoječih parcelah
potrebno izvesti komasacijo; |
|
•
ni možno zagotoviti dostopov
do parcel; |
|
•
gre za spremembo iz bolj v
manj intenzivne namenske rabe v skladu s predpisi s področja urejanja
prostora; |
|
•
gre za spremembo, ki je
potrebna za izvedbo občinskega in drugega razvojnega projekta v skladu z
regionalnim razvojnim programom. |
|
(5) OPPN se, lahko
izdela tudi za manjše zaključeno območje, če tako izhaja iz usmeritev za
njegovo izdelavo ali ob pogoju, da se pripravijo izhodišča za celotno
območje urejanja z OPPN, ki se potrdijo s sklepom o pripravi.
|
|
|
|
3.2 Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji za posamezne enote urejanja prostora |
|
|
|
3.2.1 Enota urejanja prostora UN1 |
|
|
|
133. člen |
|
(dopustna izraba prostora) |
|
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo
kot obvezen delež zelenih in odprtih bivalnih površin na parceli
namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP CU le na v tabeli navedenih
MOEUP naslednje: |
|
|
|
PNRP |
MOEUP |
FZP in DOBP |
|
CU |
UN1/002, UN1/006, UN1/007, UN1/012,
UN1/016, UN1/044, UN1/101, UN1/103 |
FZP 20% |
|
CU |
UN1/034 |
FZP 10% |
|
CU |
UN1/071 |
FZP 40% |
|
|
134. člen |
|
(namembnost, vrste objektov in gradenj,
dejavnosti) |
|
Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti in
vrste objektov ter gradnje in posegi, ki so v odloku že dovoljeni na
posamezni PNRP, so za MOEUP še naslednje oziroma kot je v tabeli v
nadaljevanju določeno: |
|
|
|
PNRP |
MOEUP |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV |
|
SS |
UN1/046, UN1/048 |
Dopustne so tudi večstanovanjske
stavbe; stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine |
|
CU |
UN1/002, UN1/006, UN1/007, UN1/012,
UN1/016, UN1/044, UN1/101 |
Dodatno dopustna dejavnost je
promet in skladiščenje.
Dopustne so tudi stanovanjske
stavbe za posebne družbene skupine ter
stavbe za promet in stavbe za
izvajanje komunikacij ter skladiščne stavbe: višina max 14 m, FZ
0,7, FZP 20%.
|
|
CU |
UN1/034, UN1/103 |
Dodatno dopustna dejavnost je
promet in skladiščenje.
Dopustne so tudi stanovanjske
stavbe za posebne družbene skupine in stavbe za promet in stavbe
za izvajanje komunikacij. |
|
CU |
UN1/071 |
Sprememba namembnosti je dopustna
samo za potrebe bivanja ter za dejavnosti stavb splošnega
družbenega pomena |
|
BT |
UN1/010 |
Dopustne so tudi kot samostojne
dejavnosti trgovina, storitvene in poslovne dejavnosti ter
promet.
Dopustne so tudi samostojne stavbe
splošnega družbenega pomena in druge stavbe za izvajanje
dopustnih dejavnosti ter razstavno prodajni objekti. |
|
ZD |
UN1/039, UN1/047, UN1/077 |
Dodatno dopustne dejavnosti so še
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje
okolja. |
|
ZP |
UN1/070 |
Dodatno je dopustna ureditev
turistične železnice. |
|
|
134.a člen |
|
(podrobnejši PIP za MOEUP UN1/107) |
|
(1) PIP glede dopustne
vrste gradenj in posegov ter drugi PIP, ki v nadaljevanju niso posebej
določeni za MOEUP UN1/107 oz. za njegovi PNRP IG in SS, veljajo skupni
in podrobni PIP, kot so določeni v OPN. Pri načrtovanju posegov in
ureditev se upoštevajo pogoji predmetnega odloka glede poseganja na
vodovarstvena območja in veljavnega predpisa o varovanju pitne vode na
območju Občine. |
|
(2) Podrobnejši PIP na
PNRP IG |
|
a) Dopustne
dejavnosti: predelovalne oz. proizvodne dejavnosti; gradbeništvo; promet
in skladiščenje; poslovne, storitvene in trgovske dejavnosti; |
|
b) Dopustni objekti:
industrijske stavbe ter druge nestanovanjske stavbe razvrščene v oddelek
12 po CC-SI, gradbeni inženirski objekti potrebni za izvajanje dopustnih
dejavnosti ter pomožni objekti izvedeni kot nezahtevni in enostavni
objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena odloka OPN. |
|
c) Urbanistično
arhitekturno oblikovanje: industrijska – proizvodna stavba se koncipira
tako, da obsega v severnem delu urejen upravni del – pisarne, v južnem
pa površine za proizvodnjo. |
|
•
Lega: Južni del predmetnega
območja obravnave; |
|
•
Odmik: Stavbe najmanj 4 metre
od parcelnih meja oz. po potrebi manj s soglasjem lastnika sosednje
parcele ali NUP - upravljavca strukture, ki meji na obravnavano območje
(npr. ceste, gozda ipd.); za druge objekte in ureditve veljajo odmiki
kot so določeni v okviru skupnih PIP v OPN; |
|
•
Velikost: Tlorisna velikost
industrijske stavbe bruto 60 m x 18 m, etažnost max P+1. Svetla višina
etaže se določi a osnovi potreb proizvodnega procesa. Dopustna je
izvedba kleti na osnovi hidro-geološkega mnenja; |
|
•
Izraba: FI max 2,4, FZ max
0,8, min delež zelenih površin je 10%; |
|
•
Oblikovanje: Streha je ravna
ali enokapna ali dvokapna. Upravni del stavbe se oblikuje tako, da je
razpoznaven glede na proizvodni del ali pa se fasada cele stavbe ob
regionalni cesti oblikovno nadgradi glede na zgolj funkcionalno zasnovo.
|
|
d) Ureditev odprtih
površin – okolice objektov: manipulacijske – povozne površine in
parkirni prostori se uredijo v ustrezni finalni obdelavi, nosilnostjo in
z odvodnjavanjem. Prometno tehnični elementi morajo zagotavljati
nemoteno odvijanje prometa po njih in preglednost. Zelene površine se
zasadijo in zatravijo, na meji s stanovanjsko stavbo se zasadi zimzelena
vegetacija. V primeru ograjevanja posameznih delov predmetnega območja,
žično pletivo le na meji z regionalno cesto ni dopustno. Zbiranje
komunalnih odpadkov se ne locira na strani ob regionalni cesti in se
uredi v skladu z veljavnim občinskim predpisom o načinu opravljanja
obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki
ter na način, da se prepreči spiranje in ponikanje padavinskih voda v
tla. |
|
e) Prometa ureditev:
Dostop oz. dovoz na območje se uredi iz regionalne ceste III. reda
R3-701 Ruta – Pesek – Rogla – Zreče – Zeče preko razširjenega že
obstoječega cestnega priključka na južnem delu predmetnega območja.
|
|
V tem delu se izvedejo
glavne manipulacijske površine in parkiranje za tovorno vozilo. Druga
manipulacija oz. povozne površine se izvedejo okoli proizvodne hale tudi
kot enosmerna dostopna cesta okrog predvidenega objekta s širino vozišča
6,0 m za severno načrtovano stanovanjsko stavbo investitorja.
|
|
Ob njej se uredijo v
skladu z pristojnimi predpisi parkirna mesta za osebna vozila. Natančno
število potrebnih parkirnih mest in njihovo pozicioniranje se določi v
projektni dokumentaciji. |
|
f) Ureditev komunalne,
energetske in ostale GJI: |
|
•
Za potrebe vodooskrbe se
izvede do obstoječega javnega vodovodnega omrežja, ki poteka ob oziroma
pod regionalno cesto III. reda R3-701 Ruta – Pesek – Rogla – Zreče,
priključne vodovodne cevovode. Okoli industrijske stavbe se izvede
krožna vodovodna zanka, dimenzije novih cevovodov se uskladijo z
veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za
gašenje požarov. V skladu z istim pravilnikom se zagotovi tudi požarno
varnost (hidrantno omrežje). |
|
•
Za odvajanje padavinskih in
komunalnih odpadnih voda se izvedeta ločena sistema. Komunalne odpadne
vode se odvajajo v obstoječo komunalno kanalizacijo oz. fekalni vod ob
regionalni cesti III. reda R3-701 Pesek-Rogla-Zeče v vodotesni izvedbi.
Padavinske vode s streh in nadstrešnic ter vode, ki ne bi bile
onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se speljejo v padavinsko
kanalizacijo do predvidenih ponikovalnic, ki se locirajo izven vpliva
povoznih in manipulativnih površin. Odvodnjo padavinskih vod s prometnih
površin se uredil razpršeno. Odvodnjo padavinskih vod z manipulativnih
površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev
olj (SIST EN 858-2), iz katerih se nato vode speljejo v padavinsko
kanalizacijo. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in
komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavnim predpisom o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo ter predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne
vode. |
|
•
Za napajanje območja oz.
načrtovane gradnje z električno energijo se zgradi nova transformatorska
postaja - TP in od nje ustrezni nizkonapetostni izvod. |
|
•
Predvidene stavbe se pod
pogoji upravljavca lahko navežejo tudi na obstoječe vode elektronske
komunikacije, ki potekajo na zahodnem delu območja oz. v regionalni
cesti III. reda R3-701 Pesek-Rogla-Zeče. |
|
•
Komunalne odpadke je potrebno
zbirati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim predpisom o načinu
opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki na območju Občine Zreče. Prostor za zbiranje ni
lociran ob regionalni cesti in glede na prostorske možnosti se naj vsaj
delno vizualno zakrije ali ogradi, nadkrije ipd.. |
|
•
Ogrevanje objektov se uredi
individualno, z ekološko neoporečnimi gorivi (npr. plin, geotermalna,
solarna in podobne vrste energije). |
|
g) Pogoji in merila za
parcelacijo: Glede na funkcionalne zahteve dejavnosti in druge predpise,
na osnovi katerih se uredijo načrtovane strukture, se oblikuje
samostojna nova gradbena parcela za industrijsko stavbo. |
|
h) Dopustna
odstopanja: so ob upoštevanju ostalih PIP pri tlorisnih gabaritih +/-
2,00m, pri višini upravnega dela stavbe v prid dodatne etaže ter pri
velikosti gradbene parcele. Dopustna so tudi odstopanja pri ureditvi in
priključkih na GJI v skladu s soglasjem - pozitivnim mnenjem pristojnih
NUP. |
|
(3) Podrobnejši PIP na
PNRP SS |
|
a) Dopustni objekti:
enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti
potrebni za realizacijo dopustne gradnje ter pomožni objekti izvedeni
kot nezahtevni in enostavni objekti ob upoštevanju pogojev iz 66. člena
odloka OPN. |
|
b) Urbanistično
arhitekturno oblikovanje za stanovanjsko stavbo: |
|
•
Lega: Severni del predmetnega
območja obravnave; |
|
•
Odmik: Stavbe najmanj 4 metre
od parcelnih meja in od sosednjega objekta najmanj 8 m oz. po potrebi
manj s soglasjem lastnika sosednje parcele ali NUP - upravljavca
strukture, ki meji na obravnavano območje (npr. ceste, gozda ipd.); za
druge objekte in ureditve veljajo odmiki kot so določeni v okviru
skupnih PIP v OPN; |
|
•
Velikost: Tloris podolgovat
(razmerje stranic najmanj 1:1,2 ali več) oz. bruto 17m x 29m, dopustno
je dodajanje in odvzemi mase iz prostornine stavbe tako, da je minimalno
predpisano razmerje upoštevano, etažnost max P+1+M. Dopustna je izvedba
kleti na osnovi geološkega mnenja; |
|
•
Izraba: FI max 1,0, FZ max
0,4, min delež zelenih površin oz. OBP je min 20%; |
|
•
Oblikovanje: Streha je ali
dvokapna z naklonom strešin 30o do 45o in smerjo
slemena vzporedno z daljšo stranico stavbe ali ravna ali enokapna ali
kombinirana. Na njej je dopustna izvedba različnih strešnih odprtin (za
okna, vrata, balkone, terase ipd.); stožčaste oblike streh niso
dovoljene; strešna kritina je opečna ali temne barve (rjave, zelene,
sive ipd.) v primeru drugega materiala ali v primeru ravne strehe; |
|
c) Ureditev odprtih
površin – okolice objektov: manipulacijske – povozne dvoriščne površine
in parkirni prostori, v kolikor niso v objektu, se izvedejo protiprašno
in z ustreznim odvodnjavanjem. Druge odprte površine se zasadijo in
zatravijo ali uredijo kot »gospodinjski vrt« na vzhodni strani stavbe. V
primeru izvedbe ograje, ta kot žično pletivo na meji z regionalno cesto
ni dopustna. Površine za zbiranje komunalnih odpadkov se uredijo z
nadstreškom ali kot delno zaprt objekt – »boks«, v skladu z veljavnim
občinskim predpisom o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
d) Prometa ureditev:
Dostop oz. dovoz na gradbeno parcelo stanovanjske stavbe se uredi iz
gradbene parcele industrijske stavbe oz. preko njene interne enosmerne
krožne ceste, ki se na južnem delu preko razširjenega obstoječega
priključka navezuje na regionalno cesto III. reda R3-701 Ruta – Pesek –
Rogla – Zreče. Parkiranje se uredi ali v stanovanjski stavbi ali v
samostojni garaži (prostostoječi ali prizidani) ali pod nadstreškom
postavljenim na dvorišču. Oblikovanje pritlične garaže ali nadstreška je
ali z enako streho kot jo ima osnovni objekt ali je streha ravna.
|
|
e) Ureditev komunalne,
energetske in ostale GJI: |
|
Glede na obstoječe
komunalne vode in novo trafo postajo ter sočasno ali dopustno zaporedno
- fazno gradnjo načrtovanih objektov na obravnavanem območju, se
priključitev stanovanjske stavbe nanje izvede v skladu z vsemi
pristojnimi predpisi ali samostojno ali skupaj za obe novogradnji. V
poslednji varianti se »notranje« cevovodi oz. omrežje ustrezno interno
deli. Pod pogoji upravljavca je možna navezava tudi na obstoječe vode
elektronske komunikacije, ki potekajo na zahodnem delu območja oz. v
regionalni cesti III. reda R3-701 Pesek-Rogla-Zeče, komunalni odpadki pa
se zbirajo, deponirajo in odvažajo v skladu z veljavnim predpisom o
načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki na območju Občine Zreče. Ogrevanje se uredi
individualno, z ekološko neoporečnimi gorivi (npr. plin, geotermalna,
solarna in podobne vrste energije). |
|
f) Pogoji in merila za
parcelacijo: oblikuje se samostojna nova gradbena parcela za
stanovanjsko stavbo, v okviru katere bodo izpolnjeni pogoji glede na
načrtovani tlorisni gabarit stavbe za faktor zazidanosti, izrabe in
delež odprtih bivalnih površin. |
|
g) Dopustna
odstopanja: so ob upoštevanju ostalih PIP pri tlorisnih gabaritih +/-
2,00m, pri višini stavbe +/- 1,0m. Odstopanja so dopustna tudi pri
velikosti gradbene parcele ob upoštevanju drugih PIP in pri ureditvi oz.
priključkih na GJI v skladu s soglasjem - pozitivnim mnenjem pristojnih
NUP. |
|
(4) Faznost izgradnje:
načrtovana gradnja se lahko izvede ali v celoti v eni fazi ali se po
predhodni infrastrukturni opremljenosti posamezni objekt izvede
samostojno. |
|
|
|
135. člen |
|
(možnosti glede oblikovanja objektov) |
|
V EUP UN1 je dovoljeno
posamezne objekte oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi
estetskih in simbolnih razlogov, kadar je različnost oziroma nasprotnost
oblike utemeljena v cilju vzpostavljanja prostorske dominante ali večje
razpoznavnosti območja. Primerne lokacije za takšne gradnje so na primer
prometna vozlišča, morebitno neustrezno oblikovano obrobje naselja,
središče naselja ali dominantna lega na območju razpršene gradnje.
V varovanih območjih kulturne dediščine
je umeščanje objektov v kontrastu z okoljem možno le izjemoma, po
predhodni preveritvi umestitve, ob tem je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
|
|
|
136. člen |
|
(pogoji glede oblikovanja pomožnih oz.
funkcionalnih objektov ob večstanovanjskih stavbah) |
|
Na gradbenih parcelah oz. pripadajočih
zemljiščih večstanovanjskih stavb se nezahtevni in enostavni objekti
gradijo na podlagi enotnega načrta za posamezno vrsto nezahtevnega ali
enostavnega objekta, ki ga predhodno potrdi pristojni odbor – komisija
za urejanja prostora Občine Zreče. |
|
|
|
137. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Na območju
EUP UN1 so evidentirani objekti in območja kulturne dediščine. Ime,
režim, podrežim in evidenčna številka kulturne dediščine ter njena lega
v EUP oziroma MOEUP so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko velja
več vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na seznamu
pojavi večkrat. |
|
|
|
EUP/MOEUP |
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
|
UN1/015 |
Zreče – Cesta na Roglo 22 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16900 |
|
UN1/018, UN1/028, UN1/029,
UN1/041 |
Zreče – Arheološko najdišče Zgornje
Zreče |
spomenik |
|
10347 |
|
UN1/051,
UN1/054,
UN1/059 |
Zreče – Arheološko najdišče Nova
Dobrava |
spomenik |
|
10348 |
|
UN1/071 |
Zreče – Cerkev sv. Egidija |
spomenik |
|
3533 |
|
vplivno območje |
|
3003533 |
|
UN1/083 |
Radana vas – Domačija Radana vas 5 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24671 |
|
Radana vas – Hiša Radana vas 7 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16890 |
|
Radana vas – Gospodarsko poslopje
na domačiji Radana vas 10 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24401 |
|
Radana vas – Hiša Radana vas 10 |
dediščina |
stavbna dediščina |
24317 |
|
Radana vas – Hiša Radana vas 11 |
spomenik |
|
10355 |
|
vplivno območje |
|
3010355 |
|
UN1/102 |
Zreče – Wittlov hlev |
spomenik |
profana stavbna dediščina |
3150 |
|
UN1/ - |
Zreče – Hiša Breg 1 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16898 |
|
Zreče – Hiša Breg 7 |
dediščina |
stavbna dediščina |
10359 |
|
vplivno območje |
|
3010359 |
|
Zreče – arheološko območje Pončkov
graben |
arheološko najdišče |
|
29844 |
|
Radana vas – Mlin na domačiji
Radana vas 6 |
spomenik |
|
15581 |
|
vplivno območje |
|
3015581 |
|
Loška gora pri Zrečah – Hiša Loška
gora pri Zrečah 5 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16885 |
|
|
(2) Za vse enote
kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja
3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne
dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje. |
|
(3) Izjemoma je možno na območju
arheoloških kulturnih spomenikov Zreče - Nova Dobrava (EŠD 10348) in
Zreče – Arheološko najdišče Zgornje Zreče (EŠD 10347) ob predhodni
pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in smernic ali strokovnih podlag
po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin
locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar lahko
rezultati raziskav pomenijo spremembo projekta. Po predhodnih
arheoloških raziskavah v urbaniziranih področjih je možna pozidava
plomb, sanacija obstoječih objektov in nadomestna gradnja. |
|
|
|
138. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju
EUP UN1 je evidentiranih šest naravnih vrednot in posebno varstveno
območje – Natura 2000, ki so navedeni v spodnji tabeli z njihovim
imenom, statusom in identifikacijsko številko. |
|
|
|
Ime |
status |
ident. št. |
|
Vitanje - Oplotnica |
potencialno posebno ohranitveno
območje |
SI 3000311 |
|
Višičeva lipa |
naravna vrednota lokalnega pomena |
1549 |
|
Loška gora – vaška lipa |
naravna vrednota lokalnega pomena |
1550 |
|
Vuhererjeva lipa |
naravna vrednota lokalnega pomena |
1558 |
|
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495V |
|
Zreče – nahajališče antracita |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5956 |
|
Koprivnica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6066 |
|
|
(2) Za vse navedene
naravne vrednote veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja
3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
|
|
139. člen |
|
(varstvo vojnih grobišč) |
|
(1) V spodnji tabeli so navedena
vojna grobišča, ki ležijo na območju EUP UN1. |
|
|
|
Opis |
Lokacija |
|
Zreče – krajevno pokopališče grob
20 vojakov. Grob leži v zadnji vrsti desno ob mrliški vežici. |
46°22´36.06˝
15°23´18.33˝ |
|
Zreče – nad cesto, ki pelje iz
spodnjega predela mesta v zgornji, leži spomenik ustreljenim
talcem |
|
|
Zreče – na spodnjem koncu Zreč
(blizu bencinske črpalke) leži kenotaf borcev NOV ob osrednjem
spomeniku vsem padlim v NOV |
|
|
|
(2)
Na območjih vojnih grobišč je na osnovi 30. člena Zakona o vojnih
grobiščih prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč,
poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati
vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v
nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
|
|
|
140. člen |
|
(omilitveni ukrepi za posege v prostor) |
|
Pri posegih v prostor
na zemljiščih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli navedene parcelne
številke oziroma na zemljiščih znotraj v spodnji tabeli navedenih MOEUP,
je potrebno poleg vseh ostalih določil tega odloka upoštevati tudi v
tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v prostor. |
|
|
|
zemljiška parcela / MOEUP
|
omilitveni ukrepi |
|
k.o. Zreče, št. parcele: 902/2del,
104/1del
k.o. Škalce, št. parcele:
269/1del,
410/2del
|
-
V priobalnem pasu
vodotoka se načrtuje trasa kanalizacijskega voda, dostop do
čistilne naprave (ČN) ter sam objekt ČN v taki oddaljenosti od
zgornjega roba brežine, da ne bo prišlo do sprememb
funkcionalnih lastnosti obrežja in dna struge vodotoka.
-
Ohranja naj se obvodna
vegetacija, iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali
deli dreves, ki ovirajo pretok.
-
Posamična drevesa naj se
ohranja.
-
Propadla drevesa naj se
nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst.
-
Saditev avtohtonih vrst grmovnic
ali dreves naj se ne izvaja.
-
Pri izvajanju gradbenih del naj
se večja drevesa zaščiti pred mehanskimi poškodbami.
-
Morfologije dna struge se ne
spreminja, zato se prečkanje izvede ob obstoječih mostovih na
način, da se kanalizacijski vod namesti na obstoječi most ali pa
se prečkanje vodotokov izvede s podvrtavanjem struge (vsaj 1 m
pod obstoječim dnom vodotoka).
-
Utrjevanje dna struge in brežin
na mestu podvrtavanja se ne izvaja.
-
Transport gradbenih strojev na
delovišče se izvaja po obstoječih poteh, kolovozih oz. po
kmetijskih površinah. Prečkanje vodotokov izven obstoječih poti
oz. mostov se ne izvaja.
-
Dela se izvajajo v suhem
vremenu, saj je s tem manjša možnost izpiranja gradbenega
materiala in zemlje v potok.
-
Vsa dela naj se izvajajo iz
brežine in ne iz dna vodotoka. Z gradbenimi stroji naj se v
strugo ne posega.
-
V času del je treba paziti, da
se ne slabša kvalitete vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta
naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev).
-
Izkopane zemlje, gradbenih
odpadkov ali kakršnegakoli drugega odpadnega materiala, se ne
odlaga na brežino vodotoka. Višek izkopanega materiala se mora
odpeljati na za to urejeno deponijo.
-
Dela, ki povzročajo hrup ter
motnje v vodotoku, naj se ne izvajajo v času drstitve rib (od
začetka marca do konca julija).
-
Iztok neprečiščene odpadne vode
iz kanalizacijskega sistema/čistilne naprave v naravo mora biti
onemogočen z vgradnjo ustreznih varnostnih naprav.
-
Po končanih gradbenih delih naj
se razgaljene površine zatravi s travno mešanico avtohtonih vrst
trav in cvetnic.
-
Upoštevati je potrebno
omilitvene ukrepe iz Strokovnih podlag – poplavnost Dravinje na
območju naselja Zreče, številka 151/2013, Julij 2013, dopolnitev
avgust 2013: razširitev in poglobitev struge Dravinje med P7 in
P18, nadvišanje platoja med P7 in P9. |
|
|
141. člen |
|
(podaljšana veljavnost PIA) |
|
MOEUP, ki se jim podaljša veljavnost
prostorskih izvedbenih aktov (PIA), se ne urejajo s tem odlokom. MOEUP
in za njih veljavni PIA so naslednji: |
|
|
|
MOEUP |
veljavni odlok o PIA |
|
UN1/001 |
Odlok o OPPN za območje doma za
starejše občane in oskrbovana varovana stanovanja (Uradni list
RS, št. 30/10) |
|
UN1/020 |
Odlok o s.i.d. ZN obstoječe vrstne
hiše Nova Dobrava Zreče (Uradni list RS, št. 68/97, 43/01,
95/04-popr., 16/05, 40/11) |
|
UN1/050 |
Odlok o PUP »Zadrževalniki za
posebne namene Zreče« (Uradni list RS, št. 46/97) |
|
UN1/051, UN1/053, UN1/054, UN1/059 |
Odlok o ZN turistično -
rekreacijskega območja s parkovno ureditvijo in dopolnitvijo
obstoječega programa centra Zreč in spremembe in dopolnitve ZN
Nova Dobrava in ZN Centra Zreč (Uradni list SRS, št. 30/87,
Uradni list RS, št. 54/93, 137/06, 31/09) |
|
UN1/055, UN1/056, UN1/057 |
Odlok o ZN Nova dobrava in ZN Zreče
(Uradni list l SRS 23/82, 23/83, Uradni list RS, št. 30/87.
52/93, 109/04) |
|
UN1/062, UN1/058, UN1/066 |
Odlok o ZN družbeno usmerjene
blokovne gradnje »Nova Dobrava« Zreče (Uradni list SRS, št.
6/90, Uradni list RS, št. 25/91, 54/93, 56/98, 100/03,
69/04-popr., 53/08, 81/12, Uradno glasilo slovenskih občin št.
12/15-teh.popr.) |
|
UN1/080, UN1/081, UN1/082 |
Odlok o sprejetju ZN industrijska
cona II, Unior KI Zreče (Uradni list SRS, št. 16/78, Uradni list
RS, št. 135/03) |
|
UN1/100 |
Odlok o OPPN Trgovski center ob
vstopu v Zreče (Uradni list, št. 69/10 in 1/11) |
|
|
142. člen |
|
(usmeritve za OPPN) |
|
Za posamezna MOEUP je predvidena izdelava
OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in prostorske ureditve v OPPN je
potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih določil skupnih PIP
upoštevati naslednje usmeritve: |
|
|
|
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
|
UN1/003 |
OPPN_01 za MOEUP UN1/003:
- namenska raba prostora SS
- vrste objektov: večstanovanjske
stavbe namenjene stalnemu bivanju
- zazidalna zasnova: prosto stoječi
objekti, pritličja namenjena javnim programom
- vrste dovoljenih dejavnosti:
gostinstvo, kulturne razvedrilne in športne dejavnosti |
|
UN1/033
UN1/035 |
OPPN_02 za MOEUP UN1/033 in OPPN_03
za MOEUP UN1/035:
- namenska raba prostora CU
- vrste objektov: nestanovanjske
stavbe: gostinske, poslovne, trgovske, za storitvene dejavnosti,
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, drugi gradbeni
inženirski objekti,
- zazidalna zasnova: prosto stoječi
objekti
- vrste dovoljenih dejavnosti:
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, druge dejavnosti,
predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje;
druge raznovrstne poslovne dejavnosti; |
|
UN1/064 |
OPPN_04 za MOEUP UN1/064:
upoštevajo se rešitve iz SP:
AP-293/2007- SP/ Arhena
upoštevajo se naslednji omilitveni
ukrepi:
-
Nepozidan naj ostane čim širši pas zemljišča ob Dravinji
tako, da ne bo povzročeno spreminjanje morfologije brežine in
dna vodotoka oz. v odmiku od pasu obrežne vegetacije v razdalji
ene višine odraslega drevesa.
-
Gradnja objektov se naj načrtuje v takšni oddaljenosti od
vodotoka, da za njihovo varnost ne bo potrebno izvesti kakršnih
koli del na brežini ali v strugi vodotoka (nasipi, oporni
zidovi,..).
-
Ohranja naj se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko
odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok.
-
Posamična drevesa naj se ohranja.
-
Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo
avtohtonih vrst.
-
Saditev avtohtonih vrst grmovnic ali dreves naj se ne
izvaja.
-
Pri izvajanju gradbenih del naj se večja drevesa zaščiti
pred mehanskimi poškodbami.
-
Ponoči se območja ne osvetljuje. |
|
UN1/072
UN1/074 |
OPPN_05 za MOEUP UN1/072 in OPPN_06 za MOEUP UN1/074:
-
namenska raba prostora ZS
-
vrste objektov: objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
-
zazidalna zasnova: posegi in ureditve za šport, rekreacijo in
prosti čas
-
vrste dovoljenih dejavnosti: kulturne, razvedrilne in
rekreacijske dejavnosti
-
upoštevati je potrebno omilitvene ukrepe iz Strokovnih podlag –
poplavnost Dravinje na območju naselja Zreče, številka 151/2013,
Julij 2013, dopolnitev avgust 2013: razširitev in poglobitev
struge Dravinje med P7 in P18, nadvišanje platoja med P7 in P9 |
|
UN1/086 |
OPPN_07 za MOEUP UN1/086:
-
namenska raba prostora IG
-
vrste objektov: nestanovanjske stavbe: poslovne, trgovske, za
storitvene dejavnosti,
-
zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
-
vrste dovoljenih dejavnosti: informacijske in komunikacijske
dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z
nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti;
druge dejavnosti, predelovalne dejavnosti; druge raznovrstne
poslovne dejavnosti
-
upoštevati je potrebno omiitvene ukrepe iz Strokovnih podlag –
poplavnost Dravinje na območju naselja Zreče, številka 151/2013,
Julij 2013, dopolnitev avgust 2013: razširitev in pogobitev
struge Dravinje med P7 in P18, nadvišanje platoja med P7 in P9 |
|
UN1/093,
UN1/094,
UN1/111 |
OPPN_08 za MOEUP UN1/093, OPPN_09
za MOEUP UN1/094 in OPPN_15 za MOEUP UN1/111:
- namenska raba prostora SS
- vrste objektov: enostanovanjske
stavbe namenjene stalnemu bivanju
- zazidalna zasnova: strnjena
gradnja
- vrste dovoljenih dejavnosti:
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
|
UN1/106 |
OPPN_10 za MOEUP UN1/106:
upoštevajo se rešitve iz SP:
18/07-SP Biro 2001 in 10007, avgust 2011 ZUM |
|
UN1/108 |
OPPN_12 za MOEUP UN1/108:
- namenska raba prostora SS
- vrste objektov: enostanovanjske
stavbe namenjene stalnemu bivanju
- zazidalna zasnova: prosto stoječi
objekti
- vrste dovoljenih dejavnosti:
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
|
UN1/109 |
OPPN_13 za MOEUP UN1/109:
upoštevajo se rešitve iz SP:
36/07-SP Biro 2001 in 10007, avgust 2011 ZUM |
|
|
3.2.2 Enota
urejanja prostora RO2 |
|
|
|
143. člen |
|
(PNRP in namembnost za posamezne MOEUP) |
|
Dopustne namembnosti za posamezne MOEUP so
naslednje: |
|
|
|
MOEUP |
PNRP |
namembnost - dodatni opis |
|
RO2/001 |
BC |
teniška igrišča, športna dvorana,
kapela, tehnična baza |
|
RO2/029 |
BT |
hotel, depandanse, bungalovi |
|
RO2/002 |
BT |
bungalovi |
|
RO2/028 |
BT |
parkirišče, gostinski in trgovski
paviljoni |
|
RO2/004 |
BT |
večnamenski objekt ob TSCP |
|
RO2/005 |
BT |
parkirišča V od TSCP |
|
RO2/006 |
BT |
območje zg. postaje žičnice |
|
RO2/007 |
BC |
nogometni stadion |
|
RO2/008, RO2/009 |
PC |
regionalna cesta |
|
RO2/010 |
BC |
tekaško startno-ciljni prostor
(TSCP) |
|
RO2/027 |
ZS, VC |
območje tekaških prog, vodne
akumulacije, objektov za potrebe vzdrževanja smučarskih prog |
|
RO2/011, RO2/019 |
ZS, BT |
območje tekaških prog |
|
RO2/012 |
ZS, BT |
območje alpskih smučišč |
|
RO2/013, RO2/020, RO2/014 |
G |
območje: ekocelica mokrišča |
|
RO2/015, RO2/021, RO2/022, RO2/023,
RO2/024, RO2/025 |
K2 |
območje: ekocelica travišča |
|
RO2/016 |
ZS |
območje sankaških prog |
|
RO2/017 |
BT, ZS |
območje parkovnega centra |
|
RO2/018 |
ZS |
območje parkovnega centra |
|
RO2/026 |
BT |
hotel, depandanse, bungalovi /
manjši J del |
|
|
144. člen |
|
(pogoji
za celotno območje enote urejanja prostora RO2) |
|
(1) Znotraj
EUP RO2 so po evidenci dejanske rabe Ministrstva za kmetijstvo
gozdarstvo in prehrano kmetijska zemljišča, ki so vključena v ukrepe
skupne kmetijske politike. Na njih je še naprej dopustno izvajati
kmetijske dejavnosti v skladu z ustaljeno kmetijsko prakso na tem
območju. |
|
(2) Pri
poseganju na nestavbna zemljišča veljajo določila 70. (kmetijska
zemljišča), 71. (gozdna zemljišča) in 72. (vodna zemljišča) tega odloka,
v kolikor ni v tem podpoglavju določeno drugače. |
|
(3) Na območju gozdnega
rezervata Lovrenških jezer (ID 0901) na delu parcele št. 1103/14 k.o.
Hudinja s PNRP K2 poseganje ni dovoljeno. |
|
(4) Za
dopustne vrste posegov in gradenj na stavbnih zemljiščih veljajo
skupni PIP kot so določeni za
območja vseh namenskih rab in za območja stavbnih zemljišč. |
|
(5) Namembnosti posegov in gradenj so
določene z dopustnimi dejavnostmi in objekti na posameznih PNRP
kot sledi: |
|
|
|
BT - površine za turizem |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- turistične
dejavnosti,
- gostinstvo,
- poslovne
dejavnosti,
- trgovina,
- storitvene
dejavnosti,
- športne,
rekreacijske in druge dejavnosti za prosti čas |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
- gostinske stavbe,
- trgovske stavbe,
- stavbe za
zdravstveno oskrbo,
- garažne stavbe,
- skladiščne stavbe,
- stavbe za šport,
- gradbeno
inženirski objekti in drugi gradbeni posegi potrebni za
izvajanje dopustnih dejavnosti in hkrati skladni z opredeljeno
namembnostjo MOEUP |
|
BC - športni centri |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- športne,
rekreacijske in druge dejavnosti za prosti čas |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
- stavbe za šport,
- garažne stavbe,
- skladiščne
stavbe,
- gradbeno
inženirski objekti in drugi gradbeni posegi potrebni za
izvajanje dopustnih dejavnosti in hkrati skladni z opredeljeno
namembnostjo MOEUP |
|
ZS - površine za oddih,
rekreacijo in šport |
|
DOPUSTNE DEJAVNOSTI |
- športne, rekreacijske in
druge dejavnosti za prosti čas |
|
DOPUSTNI OBJEKTI |
- stavbe žičniških naprav,
- gradbeno inženirski objekti
in drugi gradbeni posegi potrebni za izvajanje dopustnih
dejavnosti in hkrati skladni z opredeljeno namembnostjo MOEUP |
|
|
(6) Pri načrtovanju posegov in ureditev
na vodovarstvena območja, vodna in priobalna zemljišča je potrebno poleg
skupnih PIP določenih s tem odlokom upoštevati tudi pogoje in omejitve
veljavnih predpisov, ki urejajo predmetna področja. |
|
|
|
145. člen |
|
(podrobnejši PIP za MOEUP ) |
|
Podrobnejši PIP za
urbanistično arhitekturno oblikovanje na MOEUP navedenih v nadaljevanju: |
|
|
|
MOEUP |
podrobnejši PIP |
|
RO2/001, RO2/029 |
- faktor zazidanosti: max.
0,5
- etažnost: (K+) P+M
- oblikovanje: dvokapne
strehe, sleme vzporedno s plastnicami, naklon 35-45°, kritina v
temno rjavi barvi |
|
RO2/011 |
- faktor zazidanosti: max.
0,6
- etažnost: P |
|
RO2/012 |
- faktor zazidanosti: max.
0,6
- etažnost: P |
|
|
146. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju
EUP RO2 je evidentirano eno območje predlagano za zavarovanje, štiri
naravne vrednote, ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje
– Natura 2000. Območja oziroma enote so navedene v spodnji tabeli z
njihovim imenom, statusom in evidenčno/identifikacijsko številko/kodo. |
|
|
|
Ime |
status |
ev. št. / ident.št. / koda |
|
Pohorje |
predlog za zavarovano območje
regijskega parka |
222 |
|
Lovrenško barje |
naravna vrednota državnega pomena |
230 |
|
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495V |
|
Bohoriščica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6107 |
|
Radoljna |
naravna vrednota državnega pomena |
6276 |
|
Pohorje |
ekološko pomembno območje |
41200 |
|
Pohorje |
potencialno posebno ohranitveno
območje |
SI3000270 |
|
|
(2) Za vse navedene
naravne vrednote oziroma območja veljajo določila členov iz poglavja 3.1
Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora,
podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
(3) Zaradi
občutljivosti naravnega okolja, se pri načrtovanju vseh prostorskih
ureditev vključuje tudi nosilec urejanja prostora pristojen s področja
za ohranjanje narave. |
|
|
|
147. člen |
|
(pogoji za RO2/013, RO2/014 in RO2/020 –
ekocelica mokrišča) |
|
Pri posegih v prostor
ekocelic mokrišč, ki so določena z MOEUP RO2/013, RO2/014 in RO2/020, je
potrebno poleg vseh ostalih določil tega odloka upoštevati tudi
naslednje pogoje s področja ohranjanja narave: |
|
•
Na območju ekocelice je
prepovedana paša živine, v kolikor pa se paša izvaja v bližini se pašni
živini prepreči dostop do mokrišča. |
|
•
Gospodarjenje z gozdom je
prilagojeno ohranjanju ugodnega stanja prisotnih kvalifikacijskih vrst
in habitatnih tipov. |
|
•
Vodnega stanja se ne
spreminja z osuševanjem ali poplavitvijo. |
|
•
V vplivnem območju se ne
spreminja višine podtalnice. |
|
•
Med gozdom in travniki se z
gozdnogojitvenimi ukrepi vzdržuje strukturno in vrstno pester gozdni
rob. |
|
•
Ohranjanja in vzpostavljanja
se bogat zeliščni sloj borovnice in brusnice. |
|
•
V grmovni in drevesni sloju
se pospešuje plodonosne vrste drevja (jerebika). |
|
|
|
148. člen |
|
(pogoji za RO2/015, RO2/021, RO2/022,
RO2/023, RO2/024 in RO2/025 – ekocelica travišča) |
|
Pri posegih v prostor
ekocelic travišč, ki so določena z MOEUP RO2/015, RO2/021, RO2/022,
RO2/023, RO2/024 in RO2/025, je potrebno poleg ostalih določil tega
odloka upoštevati še naslednje pogoje s
področja ohranjanja narave: |
|
•
Na območju se izvaja le ekstenzivna
paša/košnja. |
|
•
Paša oziroma košnja se izvaja v obsegu,
da se preprečuje zaraščanja travnatih površin. |
|
•
Dopustna so dela za vzdrževanje
obstoječih tekaških prog. |
|
•
Rekreacija (pohodništvo, smučarski teki)
se izvaja le po obstoječih poteh/stezah. |
|
•
Med travniki in gozdom se z
gozdnogojitvenimi ukrepi vzdržuje strukturno in vrstno pester gozdni
rob. |
|
•
Ohranja se posamezna drevesa plodonosnih
vrst (jerebika…), površine borovničevja, brusnic. |
|
V MOEUP RO2/015, RO2/021, RO2/022,
RO2/023, RO2/024 in RO2/025 se na zemljiščih, na katerih se namenska
raba spreminja iz gozdnih zemljišč v kmetijska zemljišča, kmetijsko
zemljišče v naravi vzpostavi v roku dveh let od sprejema tega odloka
oziroma od izdaje odločbe o krčitvi gozda za posamezno zemljišče.
|
|
|
|
149. člen |
|
(varstvo vojnih grobišč) |
|
(1) V spodnji tabeli je navedeno
vojno grobišče, ki leži na območju EUP RO2: |
|
|
|
Opis |
Lokacija |
|
Lukanja – grobišče 5 neznanih
borcev IV. operativne cone NOV, padlih v bojih 1941 – 1945.
Grobišče leži na vzhodni strani nogometnega igrišča pri hotelu
na Rogli, 50 m od ceste. Na grobu stoji kamnit steber usločene
oblike. |
46°27´15.86˝
15°20´8.19˝ |
|
|
(2)
Za območje vojnega grobišča se upoštevajo pogoji, ki so navedeni v
drugem odstavka 137. člena tega odloka. |
|
|
|
150. člen |
|
(omilitveni ukrepi za posege v prostor) |
|
Pri posegih v prostor
na zemljiščih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli navedene parcelne
številke oziroma na zemljiščih znotraj v spodnji tabeli navedenih MOEUP,
je potrebno poleg vseh ostalih določil tega odloka upoštevati tudi v
tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v prostor. |
|
|
|
EUP / MOEUP
|
omilitveni ukrepi |
|
RO2 |
Pri
urejanju in vzdrževanju površin, katerih PNRP je določena kot
ZS, in dejavnosti na njih je potrebo upoštevati naslednje
varstvene usmeritve:
-
Znotraj območja RO2 se ohranjajo gozdni otoki v obstoječem
obsegu in sestavi, skupine drevja ter posamično drevje. Večje
širitve smučišč na gozdne površine znotraj območja se ne
izvajajo, izjemoma so dopustne korekcije posamičnih prog in
minimalne širitve na podlagi pozitivnih rezultatov presoje
sprejemljivosti vplivov posega na naravo. Varuje se razmerje med
gozdom in odprtimi, travniškimi površinami.
-
Dodatna fragmentacija gozdnih površin z žičnicami in drugimi
infrastrukturnimi objekti naj se ne izvaja. Linijski objekti naj
se vežejo na obstoječe koridorje in robove v krajini.
-
Na območju naj se ne postavlja novih pomožnih, turističnih in
gostinskih objektov. Obstoječi objekti naj se oblikovno
poenotijo, po potrebi funkcionalno združijo ali odstranijo.
Bistveno povečanje obstoječih kapacitet in zunanjih gabaritov
objektov ni sprejemljivo.
-
Na območju naj se ne trasira novih poti in cest. Obstoječe poti
se ustrezno označi in po potrebi uredi za doživljanje narave.
-
Obstoječe naravne reliefne značilnosti prostora naj se ohranijo
skupaj z mikroreliefnimi posebnostmi: robovi, brežine, jarki,
izravnave, kotanje. Večji izkopi in preoblikovanja reliefa se ne
izvajajo.
-
Vidno izpostavljene, ovršne dele območja se ohranja v naravni
podobi brez postavljanja pomožnih, začasnih objektov (reklamni
panoji, ute, šotori, igrala ipd.). Na celotnem območju naj se ne
nameščajo reklamni panoji velikih dimenzij in drugi objekti, ki
bi degradirali vidno podobo krajine.
-
Novih površin smučarskih in tekaških prog se ponoči ne
osvetljuje. Ob smučarske proge se ne nameščajo svetilke in
osvetljeni reklamni panoji. Zvočnikov se ne namešča ob proge,
razen za namen nujnega obveščanja.
-
Vodnega režima na območju naj se ne spreminja.
-
Na območje se ne vnaša umetnih gnojil, hranil in kemičnih
preparatov. |
|
RO2/027, RO2/004,
RO2/005,
RO2/006,
RO2/010,
RO2/012 |
Na območju se ohranja
drevje.
Novih pomožnih
objektov se ne gradi.
|
|
|
151. člen |
|
(podaljšanje veljavnosti PIA) |
|
MOEUP, ki se jim
podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA) in se ne urejajo
s tem odlokom so: |
|
|
|
MOEUP |
veljavni odlok o PIA |
|
RO2/002 |
Odlok o OPPN za območje počitniških
hiš na Rogli (Uradni list RS, št. 16/12, 81/12-obv. razl.) |
|
RO2/027, RO2/004, RO2/005, RO2/006,
RO2/007, RO2/010 |
Odlok o OPPN za smučarsko tekaški
poligon na Rogli (Uradni list RS, št. 55/09) |
|
|
152. člen |
|
(usmeritve za OPPN) |
|
Za v tabeli v nadaljevanju navedene MOEUP
je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in
prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih
določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve: |
|
|
|
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
|
RO2/017 |
OPPN_25:
Dopustni so tudi še naslednji
objekti in ureditve:
– izgradnja stavb parkovnega
centra (vstopne točke v park Pohorje) površine do 1.200 m2,
– ureditev ograjenega
parkovnega območja (doživljajski gozd) z omejenim vstopom
površine do 2,5 ha,
– postavitev max. 5-ih
prodajnih oz. trgovskih objektov (kioskov) površine do 25 m2.
Drugi pogoji:
Stavba parkovnega centra se umesti
v neposredno bližino obstoječega objekta Pot med krošnjami.
Ograjeno parkovno območje se umesti v severni del MOEUP RO2/017.
Na južni rob ograjenega parkovnega območja se umesti vstopna
stavba površine do 100 m2. Območje je opremljeno z
igrali in urbano opremo. Prodajni objekti (kioski) se umestijo
v vzhodni del MOEUP RO2/017. |
|
RO2/026 |
OPPN_16:
Dopustna je tudi izgradnja
bungalovov v nizih (2 do 6) skladno z vizualno podobo in
gabariti obstoječih tovrstnih objektov na območju EUP RO2/002.
V čim večji meri se ohranja gozd
oz. posamično drevje.
Vzhodni del območja se nameni
zelenim površinam. |
|
RO2/028 |
OPPN_26:
Parkirna mesta se zagotavljajo v
pasu med dvema cestama. Dovoz oziroma dostop se uredi iz južne
ceste, lahko se nadkrijejo. Na območju nadkritja (v nivoju
severne ceste) je dopustna izgradnja paviljonskih objektov z
gostinskim in trgovskim programom. Potrebno je zagotoviti čim
večjo peš prehodnost območja. Etažnost paviljonskih objektov: P. |
|
|
3.2.3 Enote
urejanja prostora VP3, VP4 in VP11 |
|
|
|
153. člen |
|
(dopustna izraba prostora) |
|
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo
kot obvezen delež zelenih in odprtih bivalnih površin na parceli
namenjeni za gradnjo so le za površine razpršene poselitve A 20%. |
|
|
|
154. člen |
|
(namembnost in vrste objektov v
prostoru) |
|
Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti in
vrste objektov ter gradnje in posegi, ki so v odloku že dovoljeni na
posamezni PNRP, so za MOEUP še naslednje oziroma kot je v tabeli v
nadaljevanju določeno |
|
|
|
PNRP |
EUP/MOEUP |
namembnost in vrste posegov v
prostor |
|
SP |
VP4 |
Dovoljeno je le odstranitev
objektov in vzdrževanje objektov |
|
SP |
VP3/001-del, VP3/002-del,
VP3/004
VP3/005 |
Upoštevajo se rešitve iz SP: 07/07
– SP / Biro 2001 ter omilitveni pogoji, ki so navedeni v 157.
členu tega odloka. |
|
A |
VP3 |
Dodatno dovoljene dejavnosti so
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter stavbe za
njihovo izvajanje. |
|
|
155. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Na območju
EUP VP3 je evidentirana enota kulturne dediščine. Ime, režim, podrežim
in evidenčna številka kulturne dediščine so v spodnji tabeli.
|
|
|
|
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
|
Skomarje – kulturna krajina Resnik
- Skomarje |
dediščina |
kulturna krajina |
16893 |
|
|
(2) Za enoto
kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja
3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne
dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje. |
|
(3) Na območjih
EUP VP4 in VP11 ni varovanih enot kulturne dediščine. |
|
|
|
156. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območjih
enot EUP VP3, VP4 in VP11 je evidentirano eno območje predlagano za
zavarovanje, štiri naravne vrednote, ekološko pomembno območje in tri
posebna varstvena območja – Natura 2000. Območja oziroma enote so
navedene v spodnji tabeli z njihovim imenom, statusom in
evidenčno/identifikacijsko številko/kodo. |
|
|
|
Ime |
status |
ev.št. / ident.št. / koda |
|
Pohorje |
posebno varstveno območje |
SI5000006 |
|
Pohorje |
potencialno posebno ohranitveno
območje |
SI3000270 |
|
Vitanje – Oplotnica |
potencialno posebno ohranitveno
območje |
SI3000311 |
|
Pohorje |
ekološko pomembno območje |
41200 |
|
Pohorje |
predlog za zavarovano območje
regijskega parka |
222 |
|
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495V |
|
Ljubnica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5512 |
|
Bohoriščica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6107 |
|
Radoljna |
naravna vrednota državnega pomena |
6276 |
|
|
(2) Za vse
navedene naravne vrednote oziroma območja veljajo določila členov iz
poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja
prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
|
|
157. člen |
|
(omilitveni ukrepi za posege v prostor) |
|
Pri posegih v prostor
na zemljiščih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli navedene parcelne
številke oziroma na zemljiščih znotraj v spodnji tabeli navedenih MOEUP,
je potrebno poleg vseh ostalih določil tega odloka upoštevati tudi v
tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v prostor. |
|
|
|
zemljiška parcela / MOEUP
|
omilitveni ukrepi |
|
VP3/001, VP3/002,
VP3/004, VP3/005 |
-
Znotraj območja urejanja naj se po krčitvi gozda vzpostavi
gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu
prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba.
-
Gozdni rob se ustrezno vzdržuje.
-
Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se ustrezno
deponira.
-
Gradnja in ureditev okolice načrtovanih objektov naj se izvede
brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za
premoščanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo
mehki in zatravljeni.
- Pri
ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono
drevje in grmovnice ter zasadi z mešanico avtohtonih trav.
-
Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in
vključi v krajinsko zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se
posamezna drevesa zaščiti pred mehanskimi poškodbami.
-
Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se vodijo v
kanalizacijo na ČN.
-
Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena v tla ter časovno
omejena. |
|
|
158. člen |
|
(podaljšana veljavnost PIA) |
|
MOEUP, ki se jim podaljša veljavnost
prostorskih izvedbenih aktov (PIA), se ne urejajo s tem odlokom. MOEUP
in za njih veljavni PIA so naslednji: |
|
|
|
MOEUP |
veljavni odlok o PIA |
|
VP3/001, VP3/002-del |
Odlok o PUP za ureditveno območje
počitniških hiš Nune (ureditveno območje 2) v občini Zreče
(Uradni list RS, št. 48/02 in 110/04) |
|
|
159. člen |
|
(pogoji za VP3/004, VP3/005 in
VP3/002-del) |
|
Za navedene MOEUP se smiselno uporabljajo
določila Odloka o PUP za ureditveno območje počitniških hiš Nune
(ureditveno območje 2) v občini Zreče (Uradni list RS, št. 48/02 in
110/04). |
|
|
|
3.2.4 Enoti
urejanja prostora AP5 in AP6 |
|
|
|
160. člen |
|
(dopustna izraba prostora) |
|
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo
kot obvezen delež zelenih in odprtih bivalnih površin na parceli
namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in le za v tabeli navedena
MOEUP naslednje: |
|
|
|
PNRP |
EUP/MOEUP |
FZP in DOBP |
|
SS |
AP6/005, AP6/006, AP6/010, AP6/011,
AP6/013, AP6/015, AP6/024 |
DOPB 30% |
|
SK |
AP6/001, AP6/004, AP6/012, AP6/014,
AP6/017, AP6/018, AP6/019, AP6/023, AP6/026 |
DOPB 40% |
|
CU |
AP6/016 |
FZP 20% |
|
BT |
znotraj AP5 |
FZP 30% |
|
|
161. člen |
|
(namembnost in vrste objektov v
prostoru) |
|
Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti in
vrste objektov ter gradnje in posegi, ki so v odloku že dovoljeni na
posamezni PNRP, so za MOEUP še naslednje oziroma kot je v tabeli v
nadaljevanju določeno: |
|
|
|
PNRP |
EUP/MOEUP |
NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV |
|
SS |
AP6/005, AP6/006, AP6/010, AP6/011,
AP6/013, AP6/015, AP6/024 |
Dopustne so tudi še dejavnosti:
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo.
Dopustne so tudi še različne
nestanovanjske stavbe in objekti potrebni za izvajanje dopustnih
dejavnosti. |
|
SK |
AP6/001, AP6/004, AP6/012, AP6/014,
AP6/017, AP6/018, AP6/019, AP6/023, AP6/026 |
Dopustne so tudi še dejavnosti:
lov, gozdarstvo, ribištvo.
Dopustne so tudi še različne
nestanovanjske stavbe in objekti potrebni za izvajanje dopustnih
dejavnosti. |
|
BT |
znotraj AP5 |
Dodatno dopustne dejavnosti so še
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo.
Dopustne so še stavbe splošnega
družbenega pomena. |
|
|
162.
člen |
|
(pogoji
za AP6/001 - vas Skomarje) |
|
Vas
Skomarje je naselbinska registrirana kulturna dediščina, kjer se
ohranjajo varovane vrednote naselbinske zasnova (parcelacija,
komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja), odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi
iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične
fasade itd.) in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Poleg stavb, se ohranjajo tudi drugi členi naselja; sadovnjaki, vrtovi,
drevoredi, pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste tradicionalnih
ograj, kamniti oporni zidovi. V jedru naselja so dopustne dopolnilne
gradnje in nadomestne gradnje na isti lokaciji. |
|
Prednost
ima nadzemna izvedba infrastrukturnih vodov. V primeru, da nadzemna
izvedba iz tehničnega vidika ni mogoča, so posegi možni šele po izvedbi
predhodnih arheoloških raziskav.
Vsi posegi v zemeljske plasti morajo biti tlorisno in globinsko
minimalizirani. Umeščanje sanitarnih otokov v neposredni bližini, pred
ali ob enotah dediščine ni dopustno. |
|
|
|
163. člen |
|
(pogoji za AP6/028 – območje kamnoloma
Štravs) |
|
V okviru MOEUP z oznako AP6/028 (kamnolom
okrasnega arhitektonskega kamna) nadaljnje izkoriščanje mineralne
surovine oziroma širitev pridobivalnega prostora nista dovoljena.
Dovoljena je le sanacija kopa, ki naj se prepusti naravni poti. V
primeru, da bi se pristopilo k sanaciji kopa je potrebno upoštevati
naslednje omilitvene ukrepe: |
|
•
površje po sanaciji naj se
čim bolj prilagojeni reliefu sosednjega pobočja; |
|
•
prehodi bočnih brežin v
okoliški teren naj bodo mehki in postopni, brez novo izdelanih ovir v
prostoru; |
|
•
za preprečitev erozije na
pobočjih je potrebno urediti ustrezno odvodnjavanje; |
|
•
ohraniti se mora gozdna raba
zemljišč. |
|
|
|
164.
člen |
|
(pogoji
za AP6/029 – območje kamnoloma Podgrajšek – Črešnar oziroma
kamnolomov Loška gora I in Loška gora II) |
|
V okviru MOEUP z oznako AP6/029 oziroma na
območjih kamnolomov Loška gora I: in Loška gora II. mora pridobivanje
mineralne surovine potekati skladno s pogoji iz dovoljenja za
pridobivanje. |
|
|
|
165. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Na območju
EUP AP5 in AP6 so evidentirani objekti in območja kulturne dediščine.
Ime, režim, podrežim in evidenčna številka kulturne dediščine ter njena
lega v EUP oziroma MOEUP so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko
velja več vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na
seznamu pojavi večkrat. |
|
|
|
EUP / MOEUP |
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
|
AP5 / - |
Bukovlje pri Stranicah – Trgovska
cesta Dunaj – Trst |
arheološko najdišče |
|
16880 |
|
Čretvež – Domačija Čretvež 6 |
dediščina |
stavbna dediščina |
15583 |
|
Čretvež – Hiša Čretvež 6 |
spomenik |
|
15586 |
|
AP6/001 |
Skomarje – Vas |
spomenik |
|
10344 |
|
Skomarje – Župnišče |
spomenik |
|
10357 |
|
Skomarje – Kmečka hiša Skomarje 30 |
spomenik |
|
649 |
|
Skomarje – Hiša Skomarje 31 |
spomenik |
|
10356 |
|
Skomarje – Cerkev sv. Lamberta |
spomenik |
|
3362 |
|
AP6/001, AP6/002, AP6/003, AP6/004,
AP6/005, AP6/006, AP6/026, AP6/027, AP6/028 |
Skomarje – Kulturna krajina Resnik
- Skomarje |
dediščina |
kulturna krajina |
16893 |
|
AP6/004 |
Resnik – Hiša Resnik 22 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16892 |
|
AP6/005 |
Resnik – Cerkev sv. Jakoba |
spomenik |
|
3088 |
|
vplivno območje |
|
3003088 |
|
AP6/014, AP6/015, AP6/016 |
Gorenje pri Zrečah – Cerkev sv.
Kunigunde |
vplivno območje |
|
3003087 |
|
AP6/016 |
Gorenje pri Zrečah – Cerkev sv.
Kunigunde |
spomenik |
|
3087 |
|
AP6/019 |
Zlakova - Hiša Zlakova 6 |
spomenik |
|
15577 |
|
vplivno območje |
|
3015577 |
|
AP6 /024 |
Zlakova – Cerkev sv. Martina |
spomenik |
|
3534 |
|
AP6/ - |
Zlakova – Cerkev sv. Martina |
vplivno območje |
|
3003534 |
|
AP6 / - |
Boharina – Mlin domačije Boharina
17 |
spomenik |
|
31 |
|
Boharina – Hiša Boharina 31 |
spomenik |
|
10351 |
|
vplivno območje |
|
3010351 |
|
Koroška vas na Pohorju –
Preužitkarska hiša Koroška vas 3 |
spomenik |
|
10353 |
|
vplivno območje |
|
3010353 |
|
Loška gora pri Zrečah – Grad
Lušperk |
spomenik |
|
10350 |
|
vplivno območje |
|
3010350 |
|
Loška gora pri Zrečah – Zagrškova
vodna žaga |
spomenik |
|
10354 |
|
Padeški vrh – Hiša Padeški vrh 8 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16888 |
|
Resnik – Domačija Resnik 14 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16891 |
|
Skomarje – Ošlakova kovačija |
spomenik |
|
650 |
|
Skomarje – Ošlakova žaga |
spomenik |
|
15081 |
|
Skomarje – Gospodarsko posl. na
domačiji Skomarje 40 |
dediščina |
stavbna dediščina |
27546 |
|
Skomarje – arheološko najdišče
Kladnik |
spomenik |
|
10345 |
|
Skomarje – Ošlakova mizarska
delavnica |
dediščina |
stavbna dediščina |
15080 |
|
|
(2) Za vse enote
kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja
3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne
dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje. |
|
(3) Na območju
načrtovanih gradbenih posegov v vasi Skomarje je potrebno izvesti
predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča.
Posegi v zemeljske plasti naj bodo, v izogib obsežnim arheološkim
raziskavam, minimalizirani in dvignjeni nad koto pojavljanja arheoloških
depozitov, kjer to s tehničnega vidika ni možno pa je potrebno poiskati
najustreznejše rešitve, ki bodo posege v zemeljske plasti omejile na
minimum. V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo
izvedbenega projekta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja. |
|
|
|
166. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju
enot EUP AP5 in AP6 je evidentirano eno območje predlagano za
zavarovanje, šest naravnih vrednot, dve predlagani naravni vrednoti, eno
območje pričakovanih naravnih vrednot, dve ekološko pomembni območji in
tri posebna varstvena območja – Natura 2000. Območja oziroma enote so
navedene v spodnji tabeli z njihovim imenom, statusom in
evidenčno/identifikacijsko/zaporedno številko/kodo. |
|
|
|
|
|
Ime |
status |
ev.št. / ident.št. / zap. št./
koda |
|
Pohorje |
posebno varstveno območje |
SI5000006 |
|
Pohorje |
potencialno posebno ohranitveno
območje |
SI3000270 |
|
Vitanje – Oplotnica |
potencialno posebno ohranitveno
območje |
SI3000311 |
|
Pohorje |
ekološko pomembno območje |
41200 |
|
Velenjsko – Konjiško hribovje |
ekološko pomembno območje |
11500 |
|
Pohorje |
predlog za zavarovano območje
regijskega parka |
222 |
|
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495V |
|
Ljubnica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5512 |
|
Stranice – osameli kras |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5952 |
|
Zreče – osameli kras |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5957 |
|
Križevec - pečine |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5954 |
|
Koprivnica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6066 |
|
Boharina - slap |
predlog naravne vrednote lokalnega
pomena |
p-92 |
|
Vranjekova smreka |
predlog naravne vrednote lokalnega
pomena |
p-110 |
|
Območje karbonatnih kamnin |
|
1 |
|
|
(2) Za vse
navedene naravne vrednote oziroma območja veljajo določila členov iz
poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja
prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
|
|
167. člen |
|
(varstvo vojnih grobišč) |
|
(1) V spodnji tabeli so navedena
vojna grobišča, ki ležijo na območju EUP AP5 in AP6: |
|
|
|
Opis |
Lokacija |
|
Resnik – 500 m nad kmetijo Vidmar
ob gozdu (v bližini počitniških hišic) leži grobišče 8 borcev
XIV. udarne divizije NOV, ki so padli v letih 1944 – 1945. Na
grobu sta postavljeni dve prisekani piramidi. |
46°26´7.01˝
15°21´9.13˝ |
|
Resnik – nad kmetijo Zgornji Vidmar
leži grobišče 3 neznanih borcev Tomšičeve brigade NOV, ki so
padli novembra 1944. Na grobu je postavljena talna spominska
plošča, brez vertikalnega nagrobnika. |
46°25´51.48˝
15°21´5.28˝ |
|
Skomarje – na krajevnem pokopališču
leži grob 8 borcev NOV, pripadnikov Šercerjeve brigade. Grob
leži levo, tretja vrsta, prvi grob. |
46°24´46.84˝
15°20´18.97˝ |
|
Gorenje pri Zrečah – na krajevnem
pokopališču leži grobišče 11 borcev NOV. Spodnja vrsta
predzadnji grob na desni. |
46°23´56.98˝
15°23´33.42˝ |
|
|
(2)
Za območja vojnih grobišč se upoštevajo pogoji, ki so navedeni v drugem
odstavka 137. člena tega odloka. |
|
|
|
168.
člen |
|
(obrambne potrebe) |
|
(1)
Posegi na območjih možne izključne rabe ne smejo onemogočati uporabe
posebnega pomena za obrambo v primeru izrednega ali vojnega stanja ter v
miru za usposabljanje vojske oziroma so posegi lahko takšni, de je
mogoče rabo izključno za obrambne potrebe takoj vzpostaviti. |
|
(2)
Na vplivnem območju objektov za potrebe obrambe je potrebno za vsako
novo gradnjo, ki presega višino 18 m nad terenom, pridobiti projektne
pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
|
|
(3)
Območje možne izključne rabe za potrebe obrambe in njegovo vplivno
območje je razvidno v grafičnem prikazu strateškega dela OPN na listu
št. 4.2.3 Usmeritve za prostorski razvoj občine: za razvoj v krajini:
območja za potrebe obrambe in območja za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami ter območja za zaščito in reševanje. |
|
|
|
169. člen |
|
(omilitveni ukrepi za posege v prostor) |
|
Pri posegih v prostor
na zemljiščih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli navedene parcelne
številke oziroma na zemljiščih znotraj v spodnji tabeli navedenih MOEUP,
je potrebno poleg vseh ostalih določil tega odloka upoštevati tudi v
tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v prostor. |
|
|
|
zemljiška parcela / MOEUP
|
omilitveni ukrepi |
|
AP6/005 |
-
Pred obnovo omenjenih sakralnih objektov, kjer so zabeležena
kotišča ali prezimovališča netopirjev, se izvedejo sledeči
ukrepi:
- Dela se ne izvajajo v nočnem
času in tako, da bi bila potrebna svetila, ki bi osvetljevala
zunanji obod objekta.
- Dela se nikakor ne smejo
izvajati v poletnih mesecih, ko je čas kotitve in vzrejanja
mladičev.
- Gradbena dela naj potekajo
spomladi ali jeseni (najbolje pozimi!) v času prezimovanja.
- Pred izvedbo je treba
vključiti sodelovanje specialista za netopirje, ki bo podal
specifične ukrepe na podlagi ocene stanja: (popis odprtin za
izletavanje, vzpostavitev morebitnih nadomestnih odprtin,..)
- Nadzor izvedbe del in
omilitvenih ukrepov mora izvajati naravovarstveni nadzornik po
Zakonu o ohranjanju narave ali specialist za netopirje. Strošek
sodelovanja nadzornika/specialista nosi investitor del.
- Pred obnovo omenjenih
sakralnih objektov, kjer so zabeležene lokalitete sov, se
izvedejo sledeči ukrepi:
-
Dela se ne izvajajo v nočnem času in tako, da bi bila potrebna
svetila, ki bi osvetljevala zunanji obod objekta.
-
Hrupna dela se ne smejo izvajati v obdobju od marca do julija,
ko obe vrsti sov gnezdita in v poletnih mesecih do septembra, ko
vzgajata mladičke.
-
Pred izvedbo je treba vključiti sodelovanje specialista za sove,
ki bo podal specifične ukrepe na podlagi ocene stanja: (popis
odprtin za izletavanje, vzpostavitev morebitnih nadomestnih
odprtin in podobno).
-
Nadzor izvedbe del in omilitvenih ukrepov mora izvajati
naravovarstveni nadzornik po Zakonu o ohranjanju narave ali
specialist za sove.
-
Strošek sodelovanja nadzornika/specialista nosi investitor del. |
|
k.o. Gorenje pri Zrečah
št. parcele:
1331/1del
1335/2del |
-
Znotraj območja urejanja naj se
po krčitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas
izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem
vzpostavitve gozdnega roba.
-
Gozdni rob se ustrezno vzdržuje.
-
Gradbene odpadke in odvečni
izkopni material se ustrezno deponira.
-
Gradnja in ureditev okolice
načrtovanih objektov naj se izvede brez uporabe škarp, teras,
ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik.
Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni.
-
Pri ureditvi zelenih površin ob
objektu naj se zasadi avtohtono drevje in grmovnice ter zasadi z
mešanico avtohtonih trav.
-
Obstoječe drevje na zemljišču
naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo
objekta. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred
mehanskimi poškodbami.
- Osvetljevanje se uredi tako,
da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko
usmerjena v tla ter časovno omejena. |
|
k.o. Stranice
št. parcele:
1284 |
-
Znotraj območja urejanja naj se
po krčitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas
izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem
vzpostavitve gozdnega roba.
-
Gozdni rob se ustrezno vzdržuje.
-
Gradbene odpadke in odvečni
izkopni material se ustrezno deponira.
-
Gradnja in ureditev okolice
načrtovanih objektov naj se izvede brez uporabe škarp, teras,
ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik.
Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni.
- Pri ureditvi zelenih površin
ob objektu naj se zasadi avtohtono drevje in grmovnice ter
zasadi z mešanico avtohtonih trav. |
|
k.o. Stranice
št. parcele:
1284 |
-
Obstoječe drevje na zemljišču
naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo
objekta. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred
mehanskimi poškodbami.
-
Osvetljevanje se uredi tako, da
je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko
usmerjena v tla ter časovno omejena.
- Odpadne vode iz novih
objektov naj se odvajajo v nepretočne greznice.
|
|
k.o. Padeški vrh
št. parcele:
89/2del
89/9
208/8del
372del
k.o. Skomarje
št. parcele:
196del
k.o. Resnik
št. parcele:
273del |
-
Znotraj območja urejanja naj se
po krčitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas
izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem
vzpostavitve gozdnega roba.
-
Gozdni rob se ustrezno vzdržuje.
-
Ohranja se osnovne reliefne
značilnosti območja, prehodi v okoliški teren naj bodo mehkih
oblik.
-
Spodbuja naj se ekstenzivno
kmetijstvo.
-
Preprečuje naj se zaraščanje
novih kmetijskih površin.
-
Kmetijske površine se gnoji na
uveljavljen način s hlevskim gnojem, ne uporablja se mineralnih
gnojil in gnojevke.
-
Sestave biocenoze naj se ne
spreminja z naseljevanjem tujerodnih rastlin in živali.
-
Na območju naj se ne postavlja
trajnih, niti začasnih objektov.
-
Ostanki odstranjene vegetacije
(panji, korenine, veje) se deponirajo na območju urejanja ter se
jih uporabi za izvedbo zemeljskih del.
-
Območja naj se ne ograjuje z
ograjami, ki bi onemogočale prehod prostoživečih živali. |
|
k.o. Resnik
št. parcele:
1/1del
k.o. Skomarje
št.
parcele:
401/3 |
-
Izvajajo se le
dela, ki so potrebna za vzdrževanje objekta in delovanje
obstoječe MHE na Ločnici, levem pritoki Dravinje (odvzemo mesto
vode za MHE
na Ločnici, levem
pritoku Dravinje, pri žagi Slatinek na skrajnem južnem robu
parc. št. 401/3 k. o. Skomarje, cevovod in objekt MHE na parc.
št. 1/1 k. o. Resnik).
-
Količina odvzema vode se mora ugotoviti s študijo o ekološko
sprejemljivem pretoku, v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za
pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v
prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni
list RS, št. 25/09) in Uredbo o kriterijih za določitev ter
načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka
(Uradni list RS, št. 97/09). |
|
ČN Črešnova |
- Izpust iz ČN Črešnova ne sme biti
speljan v potok oz dolino potoka vzhodno od vasi, ki je vključen
v Natura omrežje psic Vitanje-Oplotnica. Speljan mora biti v
smeri zahod od vasi, v dolino ceste. |
|
|
170. člen |
|
(podaljšana veljavnost PIA) |
|
MOEUP, ki se jim podaljša veljavnost
prostorskih izvedbenih aktov (PIA), se ne urejajo s tem odlokom. MOEUP
in za njih veljavni PIA so naslednji: |
|
|
|
MOEUP |
veljavni odlok o PIA |
|
AP6/007 |
Odlok o LN sanacije gradnje
počitniških hiš na območju Planine v KS Gorenje (Uradni list RS,
št. 24/07, 5/08-popr.) |
|
AP6/008 |
Odlok o zazidalnem načrtu za
območje počitniških hiš v Padeškem vrhu (območje urejanja P6)
(Uradni list RS, št. 68/03) |
|
|
171. člen |
|
(usmeritve za OPPN) |
|
Za posamezna MOEUP je predvidena izdelava
OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in prostorske ureditve v OPPN je
potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih določil skupnih PIP
upoštevati naslednje usmeritve: |
|
|
|
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
|
AP6/003 |
OPPN_18 za MOEUP AP6/003:
- namenska raba prostora SS
- vrste objektov: enostanovanjske
stavbe namenjene stalnemu bivanju
- zazidalna zasnova: prosto stoječi
objekti,
- vrste dovoljenih dejavnosti:
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
|
AP6/025 |
OPPN_19 za MOEUP AP6/025:
upoštevajo se rešitve iz SP:
IP-1/2007 (EKO Inženiring) |
|
|
3.2.5 Enote
urejanja prostora OP7, OP8 in OP9 |
|
|
|
172. člen |
|
(dopustna izraba prostora) |
|
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo
kot obvezen delež zelenih in odprtih bivalnih površin na parceli
namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in le za v tabeli navedena
MOEUP naslednje: |
|
|
|
PNRP |
MOEUP |
FZP in DOBP |
|
SS |
OP7/001, OP7/004, OP7/008, OP7/009,
OP7/014, OP7/021, OP7/025, OP8/001, OP8/002-del, OP8/003,
OP8/006 |
DOBP 30% |
|
CU |
OP7/019 |
FZP 10% |
|
ZD |
OP7/026-del, OP8/002-del |
FZP 95% |
|
|
173. člen |
|
(namembnost in vrste objektov v
prostoru) |
|
Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti in
vrste objektov ter gradnje in posegi, ki so v odloku že dovoljeni na
posamezni PNRP, so za MOEUP na ZD še naslednje oziroma kot je v tabeli v
nadaljevanju določeno: |
|
|
|
PNRP |
MOEUP |
namembnost in vrste posegov v
prostor |
|
ZD |
OP7/026-del, OP8/002-del |
Dopustno je vzdrževanje obstoječih
objektov.
Dopustna je tudi gradnja objektov
za oskrbo z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje
okolja. |
|
|
174. člen |
|
(pogoji za OP7/023 - Spominsko območje
Frankolovo) |
|
(1) Območje
MOEUP z oznako OP7/023 je območje spomenika državnega pomena z oznako
EŠD 6655, Stranice - Spominsko območje Frankolovo. Območje se ureja
tako, da se celotno ožje območje spomenika in njegovo vplivno območje
ureja kot spominski park. Varujejo se vse sestavine kulturnega spomenika
(travnik z dvostranskim drevoredom jablan ob cesti kot prostor obešanja
talcev, grobova talcev z nagrobnikoma, dodatna ureditev grobišča s
spomenikom in povezovalno spominsko potjo, spominska hiša, veduta na
spomenik in iz spomenika) tako, da se zagotavlja njihova trajna podoba.
Dopustno je obnavljanje in vzdrževanje obstoječih elementov in ureditev.
Dopustno je nameščanje nujne dodatne/nove urbane opreme v omejenem
obsegu (luči, table s podatki o spomeniku ipd.). Dopustna je ureditve
dodatnih / novih poti za pešce (predvidoma ob meji vplivnega območja
spomenika) zato, da se zagotovi povezanost celotnega območja. S tem
namenom se vzpostavi ustrezen prometni režim na regionalni cesti Celje –
Zreče (omejitev hitrosti prometa), ki dopušča urejanje prehodov za
pešce. Na vzhodni strani regionalne ceste (ob potoku) je lahko pot
namenjena tudi kolesarjem kot del povezovalne kolesarske poti. Uredi se
parkirišče za obiskovalce spomenika, ki pa mora biti zasnovano kot
zelena površina. Ohranja se kulturna krajina tako, da se ohranjajo
obstoječa razmerja med gozdom in kmetijskimi površinami. Ohranja se
obstoječa kmetijska raba. Urejanje okolice obstoječih stanovanjskih in
gospodarskih objektov mora biti podrejeno funkciji spomenika. Zaradi
zagotavljanja kvalitetnih vedut se nekvalitetni pogledi lahko zakrivajo
z manjšimi sestoji avtohtonih drevesnih in /ali grmovnih vrst. Vnašanje
tujerodnih vrst ni dopustno. Posegi na obstoječih objektih morajo biti
zadržani, novogradnje so dopustne samo na območju obstoječih stavbnih
zemljišč. Sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih in gospodarskih
objektov v poslovne prostore ni dopustna. Urejanje vseh infrastrukturnih
ureditev mora biti podrejeno in prilagojeno urejanju spomenika
(obstoječi zračni vodi se spremenijo v podzemne vode, novi zračni vodi
niso dopustni, prometna signalizacija se zmanjša na minimum idr.). Na
območju spomenika in njegovega vplivnega območja so dopustni samo tisti
posegi, ki so skladni z njegovim varstvenim režimom in za katere je
pridobljeno soglasje skrbnika kulturne dediščine. |
|
(2) Ne glede na navedbe iz
zgornjega odstavka so na kmetijskih zemljiščih so brez spremembe
namenske rabe dopustni samo posegi in objekti iz 70. člena tega odloka. |
|
|
|
175. člen |
|
(pogoji za OP8/005 – območje rezervata
za ČN Zreče) |
|
Območje MOEUP z oznako
OP8/005 je dolgoročno rezervirano za izvedbo čistilne naprave Zreče. Do
izvedbe ČN je na območju dovoljena raba zemljišč ob upoštevanju pogojev
za kmetijska zemljišča iz 70. člena tega odloka. |
|
|
|
176. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Na območjih
EUP OP7, OP8 in OP9 so evidentirani objekti in območja kulturne
dediščine. Ime, režim, podrežim in evidenčna številka kulturne dediščine
ter njena lega v EUP oziroma MOEUP so v spodnji tabeli. Za posamezno
enoto lahko velja več vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota
lahko na seznamu pojavi večkrat. |
|
|
|
EUP / MOEUP |
Ime |
režim |
podrežim |
EVDŠ |
|
OP7/005 |
Bukovlje pri Stranicah – Kozolec na
domačiji Bukovlje 8 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16881 |
|
OP7/008 |
Stranice – Cerkev sv. Lovrenca |
spomenik |
|
3396 |
|
OP7/008, OP7/019 |
Stranice – Cerkev sv. Lovrenca |
vplivno območje spomenika |
|
2003396 |
|
OP7/009 |
Stranice – Kozolec na domačiji
Stranice 1 |
dediščina |
stavbna dediščina |
16896 |
|
OP7/023 |
Stranice – Spominsko območje
Frankolovo |
spomenik |
|
6655 |
|
vplivno območje spomenika |
|
2006655 |
|
vplivno območje |
|
3006655 |
|
OP7 / - |
Zreče – Hiša Jamniška 8 |
spomenik |
|
15584 |
|
vplivno območje |
|
3015584 |
|
Spodnje Stranice – Hiša Spodnje
Stranice 23 |
dediščina |
stavbna dediščina |
10358 |
|
OP8/002 |
Dobrovlje pri Zrečah – Bucijev mlin |
dediščina |
stavbna dediščina |
26364 |
|
OP8/007 |
Gračič – Gospodarsko poslopje na
domačiji Gračič 4 |
spomenik |
|
15582 |
|
vplivno območje |
|
3015582 |
|
OP8 / - |
Zreče – Cerkev sv. Matere božje na
Brinjevi gori |
spomenik |
|
3535 |
|
Zreče – Cerkev sv. Neže na Brinjevi
gori |
spomenik |
|
3536 |
|
OP8 /- |
Zreče – Cerkev sv. Neže na Brinjevi
gori |
vplivno območje |
|
3003536 |
|
Gračič – Pirjekova viničarija |
dediščina |
stavbna dediščina |
16882 |
|
Radana vas – Zidanica pri hiši
Radana vas 27 |
spomenik |
|
15579 |
|
vplivno območje |
|
3015579 |
|
Radana vas – Zidanica pri hiši
Radana vas 20a |
spomenik |
|
15580 |
|
vplivno območje |
|
3015580 |
|
Zlakova – Cerkev sv. Martina |
vplivno območje |
|
3003534 |
|
Zreče – Hiša Breg 7 |
vplivno območje |
|
3010359 |
|
Zreče – arheološko najdišče Zgornje
Zreče |
spomenik |
|
10347 |
|
Zreče – arheološko najdišče
Brinjeva gora |
spomenik |
|
889 |
|
Zreče – Cerkev sv. Matere božje na
Brinjevi gori |
vplivno območje spomenika |
|
2003535 |
|
Zreče – Ruševine gradu |
spomenik |
|
10349 |
|
Zreče – Mežnarija Brinjeva gora 24 |
dediščina |
stavbna dediščina |
12924 |
|
Zreče – arheološko območje Pončkov
graben |
arheološko najdišče |
|
29844 |
|
Brinjeva gora – Hlastecova hiša |
dediščina priporočilno |
stavba dediščina |
230057 |
|
OP9 /- |
Zlakova – Cerkev sv. Martina |
vplivno območje |
|
3003534 |
|
Zreče – Kozolec na domačiji Breg 6
v celoti |
dediščina |
stavbna dediščina |
20656 |
|
Zreče – arheološko najdišče Zgornje
Zreče |
spomenik |
|
10347 |
|
|
(2) Za vse enote
kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja
3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne
dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje. |
|
(3) Izjemoma je možno na območju
spomenika Zreče – Arheološko najdišče Zgornje Zreče (EŠD 10347) in
Stranice – Arheološko najdišče sv. Lovrenc (EŠD 10346) ob predhodni
pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in smernic ali strokovnih podlag
po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin
locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar lahko
rezultati raziskav pomenijo spremembo projekta. Po predhodnih
arheoloških raziskavah v urbaniziranih področjih je možna pozidava
plomb, sanacija obstoječih objektov in nadomestna gradnja. |
|
(4) Nesprejemljive so vse novogradnje
znotraj kulturnega spomenika Stranice – Grobišči talcev (EŠD 6655) in
njegovega vplivnega območja. |
|
|
|
177. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju
enot EUP OP7 in OP8 je evidentiranih devet naravnih vrednot, dve območji
pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembno območje. Območja
oziroma enote so navedene v spodnji tabeli z njihovim imenom, statusom
in identifikacijsko/zaporedno številko/kodo. |
|
|
|
Ime |
status |
ident.št. / zap.št./ koda |
|
Pavlakova vodna jama |
naravna vrednota državnega pomena |
47495 |
|
Pavlakova zijalka 1 |
naravna vrednota državnega pomena |
47497 |
|
Pavlakova zijalka 2 |
naravna vrednota državnega pomena |
47496 |
|
Pavlakova jama |
naravna vrednota državnega pomena |
41379 |
|
Stranice – nahajališče fosilov 1 |
naravna vrednota državnega pomena |
303 |
|
Stranice – nahajališče fosilov 2 |
naravna vrednota lokalnega pomena |
4450 |
|
Dravinja |
naravna vrednota državnega pomena |
4495V |
|
Tesnica - slap |
naravna vrednota lokalnega pomena |
5562 |
|
Koprivnica s pritoki |
naravna vrednota lokalnega pomena |
6066 |
|
Območje karbonatnih kamnin |
|
1 |
|
Stranice – nahajališče hipuritov |
|
2 |
|
Velenjsko – Konjiško hribovje |
ekološko pomembno območje |
11500 |
|
|
(2) Za vse
navedene naravne vrednote oziroma območja veljajo določila členov iz
poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja
prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave. |
|
|
|
178. člen |
|
(varstvo vojnih grobišč) |
|
(1) V spodnji tabeli so navedena
vojna grobišča in prikrita vojna
grobišča, ki ležijo na območju EUP OP7: |
|
|
|
Opis |
Lokacija |
|
Stranice – grobišče 23 padlih
borcev NOV leži na krajevnem pokopališču. Deveta vrsta levo,
prvi grob. |
46°21´45.5˝
15°21´52.56˝ |
|
Bukovlje – grobišče 100 talcev
obešenih 12.12.1945 pri Stranicah in pokopanih v dveh grobiščih
(60 + 40) ob glavni cesti Slovenske Konjice – Celje. Dve
grobišči 200 m narazen, povezani z urejeno potjo |
46°21´0.03˝
15°20´45.63˝ |
|
Bukovlje – grob borca NOV ob glavni
cesti preko potoka Tesnica. Dostop pri stanovanjski hiši
Stranice 88, preko lesenega mostička čez potok. |
46°20´42.27˝
15°20´26.81˝ |
|
Stranice – prikrito grobišče pri
pokopališču. na zunanji strani pokopališča je pokopanih 84
hrvaških vojakov in civilistov, ubitih v bližnjem kamnolomu maja
1945 in julija 1945 iz gozda Lisica prekopani okoli 50 domačinov
iz Konjic. |
46°21´44.93˝
15°21´54.92˝ |
|
Polajna – prikrito grobišče pod
rudniško jalovino. Na koncu vojne razorožena skupina hrvaških
vojakov in civilistov, manjši del usmrčen na kraju, večji del pa
v bližnjem rudniku. |
46°22´10.05˝
15°20´48.47˝ |
|
Polajna – prikrito grobišče rudnik
Polajna. V rudniškem rovu naj bi ob koncu vojne usmrtili neznano
število umikajočih se hrvaških vojakov in civilistov. |
46°22´19.23˝
15°20´45.49˝ |
|
|
(2)
Za območja vojnih grobišč se upoštevajo pogoji, ki so navedeni v drugem
odstavka 137. člena tega odloka. |
|
|
|
179. člen |
|
(omilitveni ukrepi za posege v prostor) |
|
Pri posegih v prostor
na zemljiščih, ki jih predstavljajo v spodnji tabeli navedene parcelne
številke oziroma na zemljiščih znotraj v spodnji tabeli navedenih MOEUP,
je potrebno poleg vseh ostalih določil tega odloka upoštevati tudi v
tabeli navedene omilitvene ukrepe za posege v prostor. |
|
|
|
zemljiška parcela
/ MOEUP |
omilitveni ukrepi |
|
k.o. Škalce,
št. parcele:
269/1del, 410/2del |
-
V priobalnem pasu vodotoka se načrtuje trasa
kanalizacijskega voda, dostop do čistilne naprave (ČN) ter sam
objekt ČN v taki oddaljenosti od zgornjega roba brežine, da ne
bo prišlo do sprememb funkcionalnih lastnosti obrežja in dna
struge vodotoka.
- Ohranja naj se obvodna
vegetacija, iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali
deli dreves, ki ovirajo pretok.
- Posamična drevesa naj
se ohranja.
- Propadla drevesa naj
se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst.
- Saditev alohtonih vrst
grmovnic ali dreves naj se ne izvaja.
- Pri izvajanju
gradbenih del naj se večja drevesa zaščiti pred mehanskimi
poškodbami.
- Morfologije dna struge
se ne spreminja, zato se prečkanje izvede ob obstoječih mostovih
na način, da se kanalizacijski vod namesti na obstoječi most ali
pa se prečkanje vodotokov izvede s podvrtavanjem struge (vsaj 1
m pod obstoječim dnom vodotoka).
- Utrjevanje dna struge
in brežin na mestu podvrtavanja se ne izvaja.
- Transport gradbenih
strojev na delovišče se izvaja po obstoječih poteh, kolovozih
oz. po kmetijskih površinah. Prečkanje vodotokov izven
obstoječih poti oz. mostov se ne izvaja.
- Dela se izvajajo v
suhem vremenu, saj je s tem manjša možnost izpiranja gradbenega
materiala in zemlje v potok.
- Vsa dela naj se
izvajajo iz brežine in ne iz dna vodotoka. Z gradbenimi stroji
naj se v strugo ne posega.
- V času del je treba
paziti, da se ne slabša kvalitete vode (npr. onesnaženje zaradi
izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev). |
|
OP7/001 |
-
Gradnja novih objektov naj se načrtuje čim bližje
obstoječim.
- Gradbene odpadke in
odvečni izkopni material se ustrezno deponira.
- Gradnja in ureditev
okolice načrtovanih objektov naj se izvede brez uporabe škarp,
teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik.
Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni.
- Pri ureditvi zelenih
površin ob objektu naj se zasadi avtohtono drevje in grmovnice
ter zasadi z mešanico avtohtonih trav.
- Odpadne vode iz
novozgrajenih objektov naj se odvajajo v nepretočne greznice.
- Osvetljevanje se uredi
tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba
prostorsko usmerjena v tla ter časovno omejena.
|
|
OP7/003 |
-
Gradnja novih objektov naj se načrtuje v odmiku od
gozdnega roba za višino odraslega drevesa.
- Krčitev gozda naj se
ne izvaja.
- Območja naj se ne
ograjuje.
- Gozdni rob se ustrezno
vzdržuje.
- Gradbene odpadke in
odvečni izkopni material se ustrezno deponira.
- Gradnja in ureditev
okolice načrtovanih objektov naj se izvede brez uporabe škarp,
teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik.
Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni.
- Pri ureditvi zelenih
površin ob objektu naj se zasadi avtohtono drevje in grmovnice
ter zasadi z mešanico avtohtonih trav.
- Obstoječe drevje na
zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko
zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa
zaščiti pred mehanskimi poškodbami.
- Osvetljevanje se uredi
tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba
prostorsko usmerjena v tla ter časovno omejena.
- Odpadne vode iz novih
objektov naj se odvajajo v nepretočne greznice ali kanalizacijo. |
|
OP7/008-del |
-
Montirajo naj se svetilke javne razsvetljave, ki ne bodo
projicirale svetlobe nad vodoravnico in bodo skladne z uredbo o
svetlobnem onesnaževanju. Priporočamo, da se svetilke med 22:00
in 5:00 uro izklapljajo. |
|
OP7/019 |
-
Pred obnovo sakralnih objektov, kjer so zabeležena
kotišča ali prezimovališča netopirjev, se izvedejo sledeči
ukrepi:
- Dela se ne izvajajo v
nočnem času in tako, da bi bila potrebna svetila, ki bi
osvetljevala zunanji obod objekta.
- Dela se nikakor ne
smejo izvajati v poletnih mesecih, ko je čas kotitve in
vzrejanja mladičev.
- Gradbena dela naj
potekajo spomladi ali jeseni (najbolje pozimi!) v času
prezimovanja.
- Pred izvedbo je treba
vključiti sodelovanje specialista za netopirje, ki bo podal
specifične ukrepe na podlagi ocene stanja: (popis odprtin za
izletavanje, vzpostavitev morebitnih nadomestnih odprtin,..)
- Nadzor izvedbe del in
omilitvenih ukrepov mora izvajati naravovarstveni nadzornik po
Zakonu o ohranjanju narave ali specialist za netopirje. Strošek
sodelovanja nadzornika/specialista nosi investitor del.
|
|
OP8 |
Pri morebitni obnovi sakralnih
objektov na Brinjevi gori, cerkev Mati božja in sv. Neža, ki so
habitati netopirjev oziroma kjer so zabeležena kotišča ali
prezimovališča netopirjev, se izvedejo sledeči ukrepi:
- Dela se ne izvajajo v nočnem času
in tako, da bi bila potrebna svetila, ki bi osvetljevala zunanji
obod objekta.
- Dela se nikakor ne smejo izvajati
v poletnih mesecih, ko je čas kotitve in vzrejanja mladičev.
- Gradbena dela naj potekajo
spomladi ali jeseni (najbolje pozimi) v času prezimovanja.
- Pred izvedbo je treba vključiti
sodelovanje specialista za netopirje, ki bo podal specifične
ukrepe na podlagi ocene stanja: (popis odprtin za izletavanje,
vzpostavitev morebitnih nadomestnih odprtin,..)
- Nadzor izvedbe del in omilitvenih
ukrepov mora izvajati naravovarstveni nadzornik po Zakonu o
ohranjanju narave ali specialist za netopirje. Strošek
sodelovanja nadzornika/specialista nosi investitor del.
Pri morebitni obnovi sakralnih
objektov na Brinjevi gori, cerkev Mati božja in sv. Neža, ki so
habitati sov oziroma kjer so zabeležene lokalitete sov, se
izvedejo sledeči ukrepi:
- Dela se ne izvajajo v nočnem času
in tako, da bi bila potrebna svetila, ki bi osvetljevala zunanji
obod objekta.
- Hrupna dela se ne smejo izvajati
v obdobju marec – julij, ko obe vrsti sov gnezdita in v poletnih
mesecih do septembra, ko vzgajata mladičke.
- Pred izvedbo je treba vključiti
sodelovanje specialista za sove, ki bo podal specifične ukrepe
na podlagi ocene stanja: (popis odprtin za izletavanje,
vzpostavitev morebitnih nadomestnih odprtin,..)
- Nadzor izvedbe del in omilitvenih
ukrepov mora izvajati naravovarstveni nadzornik po Zakonu o
ohranjanju narave ali specialist za sove. Strošek sodelovanja
nadzornika/specialista nosi investitor del. |
|
|
180. člen |
|
(podaljšana veljavnost PIA) |
|
MOEUP, ki se mu podaljša veljavnost
prostorskih izvedbenih aktov (PIA), se ne ureja s tem odlokom je: |
|
|
|
MOEUP |
veljavni odlok o PIA |
|
OP7/027-del |
Odlok o OPPN za širitev turistične
kmetije Urška (Uradni list RS, št. 37/12) |
|
|
181. člen |
|
(usmeritve za OPPN) |
|
Za posamezna MOEUP je predvidena izdelava
OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in prostorske ureditve v OPPN je
potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih določil skupnih PIP
upoštevati naslednje usmeritve: |
|
|
|
MOEUP |
usmeritve za OPPN |
|
OP7/010 |
OPPN_20 za MOEUP OP7/010:
- namenska raba prostora LN
- sanacija po zaključku
pridobivanja mineralnih surovin |
|
OP7/024 |
OPPN_21 za MOEUP OP7/024:
upoštevajo se rešitve iz SP: SP
162/A/02 / URBANA, maj 2002 |
|
OP7/028 |
OPPN_22 za MOEUP OP7/028:
upoštevajo se rešitve iz SP: Ap
291/2007 – SP / Arhena in 10007, avgust 2011 ZUM
upoštevati je potrebno tudi
naslednje omilitvene ukrepe:
- Montirajo naj se svetilke
javne razsvetljave, ki ne bodo projicirale svetlobe nad
vodoravnico in bodo skladne z uredbo o svetlobnem onesnaževanju.
- Priporočamo, da se svetilke
med 22:00 in 5:00 uro izklapljajo. |
|
OP8/008 |
OPPN_23 za MOEUP OP8/008:
-
namenska raba prostora LN
-
ureditve za sanacijo kamnoloma Gračič
-
po končanem izkopu se na območju vzpostavi primarna raba
Omilitveni ukrepi:
V
okviru MOEUP z oznako OP8/008 (kamnolom okrasnega kamna)
nadaljnje izkoriščanje mineralne surovine oziroma širitev
pridobivalnega prostora nista dovoljena. Dovoljena le sanacija
kopa, ki naj se prepusti naravni poti. V primeru, da bi se
pristopilo k sanaciji kopa je potrebno upoštevati naslednje
omilitvene ukrepe:
-
prehodi bočnih brežin v okoliški teren naj bodo mehki in
postopni, brez novo izdelanih ovir v prostoru, oziroma čim bolj
prilagojeni reliefu sosednjega pobočja;
-
za preprečitev erozije na pobočjih je potrebno urediti ustrezno
odvodnjavanje;
-
ohraniti se mora gozdna raba zemljišč |
|
OP8/009 |
OPPN_24 za MOEUP OP8/009:
- namenska raba prostora SS
- vrste objektov: enostanovanjske
stavbe namenjene stalnemu bivanju
- zazidalna zasnova: prosto stoječi
objekti
- vrste dovoljenih dejavnosti:
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne
in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami;
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
|
|
3.2.6 Enota
urejanja prostora PP10 |
|
|
|
182. člen |
|
(območje prenosne plinovodne zanke do
Zreč) |
|
EUP z oznako PP10
predstavlja območje prenosne plinovodne zanke do Zreč in se ureja na
osnovi Uredbe o državnem prostorskem načrtu za prenosne plinovodne zanke
do Zreč (Uradni list RS, št. 15/41). |
|
|
|
Odlok o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
64/15) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
|
|
4. Prehodne,
posebne in končne določbe |
|
|
|
183. člen |
|
(prenehanje veljavnosti drugih aktov) |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati naslednji občinski odloki: |
|
1) Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za
obdobje 1986 – 2000 - dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja
Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986 – 1990 za območje
Občine Zreče (Uradni list SRS, št. 23/87, Uradni list RS, št. 29/98,
64/99, 68/03, 53/08, 97/09, 14/10, 17/11, 34/12). |
|
2) Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za dela naselij (kjer so že realizirani
prostorski izvedbeni načrti in kjer bodo taki načrti izdelani v
naslednjem srednjeročnem obdobju) Slovenske Konjice, Zreče, Loče in
Vitanje za ta naselja (Uradni list SRS, št. 22/89, Uradni list RS, št.
45/00, 37/05, 58/06-popr., 53/08, 73/10, 46/11-popr., 90/11 in Uradno
glasilo slovenskih občin št. 23/13, 14/14). |
|
3) Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za nekatera ureditvena območja naselij
in odprt prostor Občine Zreče (Uradni list RS, št. 30/04, 101/06, 34/12,
Uradno glasilo slovenskih oblin št. 35/13, 14/14). |
|
4) Odlok o
začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege na osnovi
sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Zreče v letu 1998 (Uradni
list RS, štev. 63/99, 81/02, 110/04-popr., 76/07-popr.) |
|
5) Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege na podlagi sprememb in
dopolnitev planskih aktov občine Zreče v letu 2003 (Uradni list RS, št.
69/03, 110/04-popr.). |
|
6) Odlok o ZN
»Rogla« na Pohorju v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS št.
24/80, 31/81, 19/82, 34/87, Uradni list RS, št. 81/05, 7/11). |
|
7) Odlok o ZN
SN1 Zreče (Uradni list RS, št. 23/98, 63/99, 23/00, 72/01, 110/04,
101/06, 30/09-popr., Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/14). |
|
8) Odlok o ZN
stanovanjske cone 4 Nova Dobrava – Zreče (Uradni list SRS, št. 15/73,
1/86). |
|
|
|
183.a. člen |
|
(stopnja natančnosti in odstopanja) |
|
(1) Meje NRP ali EUP so določene na podlagi
katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril
in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. |
|
(2) Položajna natančnost mej NRP ali EUP je
enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, če meja sovpada s
parcelno mejo. Če meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna
natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo
topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim katastrskim
načrtom na območju obravnavane meje. |
|
(3) Drugi grafični prikazi iz tega odloka
so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih
položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih
primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi. |
|
(4) Če zaradi neusklajene ali neprimerne
položajne natančnosti različnih podatkov meje NRP ali EUP, prikazane v
tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku
določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje, s katerim se
nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom
in stanjem v prostoru. |
|
(5) Če je za določitev meje med območji NRP
uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti
zemljiškega katastra v odnosu do uporabljenih topografskih podatkov.
Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja ali s strani
občine v okviru izdaje mnenja v postopku pridobivanja dovoljenja za
gradnjo. |
|
|
|
184. člen |
|
(dokončanje postopkov) |
|
Postopki za izdajo
gradbenih dovoljenj, ki so se začeli na podlagi razveljavljenih odlokov
iz 183. člena tega odloka, se končajo po določilih razveljavljenih
odlokov. |
|
|
|
185. člen |
|
(vpogled) |
|
Grafični del tega
odloka iz 2. člena tega odloka ter obvezne priloge iz 3. člena tega
odloka so na vpogled na občinski upravi Občine Zreče in Upravni enoti
Slovenske Konjice. |
|
|
|
186. člen |
|
(nadzor nad izvajanjem) |
|
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske
službe. |
|
|
|
187. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/16) vsebuje naslednjo končno
določbo: |
|
3. člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/18) vsebuje naslednjo prehodno
in končno določbo: |
|
|
|
15. člen |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha
veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem
načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/16). |
|
|
|
16. člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/19) vsebuje naslednjo končno
določbo: |
|
|
|
10. člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21) vsebuje naslednje prehodne
in končne določbe: |
|
|
|
64. člen |
|
(dokončanje postopkov) |
|
Postopki za izdajo
gradbenih dovoljenj, ki so se začeli pred uveljavitvijo predmetnih
sprememb in dopolnitev OPN Občine Zreče, se lahko končajo po določilih
OPN, ki so za investitorja ugodnejše. |
|
|
|
65. člen |
|
(vpogled) |
|
Predmetne spremembe in
dopolnitve OPN Občine Zreče so na vpogled na občinski upravi Občine
Zreče in Upravni enoti Slovenske Konjice. |
|
|
|
66. člen |
|
(nadzor nad izvajanjem) |
|
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske
službe. |
|
|
|
67. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Številka: 3505-0006/2008-137 |
|
Datum: 13.05.2021 |
|
|
|
|
Občina
Zreče |
|
|
mag.
Boris Podvršnik, župan |
|
|
|
|
PRILOGE: |
|
•
Priloga 1:
Pregled strokovnih
podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN |
|
•
Priloga 2:
Pregled okvirnih
območij naselij v OPN |
|
•
Priloga 3:
Pregled MOEUP
glede na PNRP, načine urejanja in okvirna območja naselij (ON) |
|
•
Priloga 4:
Bilance površin v
OPN |
|
|