Na podlagi 21., 29. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi
/ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 –
ZIUOOPE), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
/ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11
- ORZGJS40), 233. člena Zakona o varstvu okolja
/ZVO-2/ (Uradni list RS, št 44/22, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE),
3. člena Zakona o prekrških
/ZP-1/ (Uradni list RS, št. (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, 21/13,
111/13, 74/14-Odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 –
ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov
(Uradni list RS, št. 33/17, 60/18 in 44/22 - ZVO-2), Uredbe o odpadkih
(Uradni list RS, št. 77/22), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim
vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10 in 4/22 - ZVO-2), Uredbe o odlagališčih odpadkov
(Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16, 37/18, 13/21 in 4/22 - ZVO-2
), 3. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Naklo (Uradni vestnik Gorenjske
št. 16/2001, Uradni list RS št. 49/2016) in Statuta občine Naklo
(Uradni list RS, št. 28/15) je Občinski svet Občine Naklo na svoji 8.
seji dne 16.11.2023 sprejel |
|
ODLOK |
O
RAVNANJU Z ODPADKI V OBČINI NAKLO |
|
1
Splošne določbe |
|
1.
člen |
(definicija in obseg javnih služb) |
(1) Ta
odlok določa način opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih
služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih
vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javne službe) na
območju občine Naklo (v nadaljevanju: območje občine). |
(2)
Javne službe po tem odloku obsegajo: |
·
storitve
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v
nadaljnje ravnanje z njimi (v nadaljevanju: javna služba zbiranja), |
·
storitve
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna
služba obdelave), |
·
storitve
predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v
nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov
odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne
odpadke (v nadaljevanju: javna služba odlaganja). |
|
2.
člen |
(vsebina odloka) |
(1) S
tem odlokom se določa način opravljanja javnih služb, ki obsega: |
·
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javnih služb, |
·
vrsto in
obseg storitev javnih služb ter njihovo prostorsko razporeditev, |
·
pogoje
za zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb, |
·
pravice
in obveznosti uporabnikov, |
·
vire
financiranja javnih služb in način njihovega oblikovanja, |
·
vrsto
objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb, ki so lastnina
občine, |
·
cene
storitev javnih služb, |
·
javna
pooblastila izvajalcev javnih služb, |
·
nadzor
nad izvajanjem javnih služb, |
·
kazenske
določbe, |
·
druge
elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javnih služb. |
(2) Ta
odlok ureja tudi način in obseg izvajanja posebnih storitev. |
|
3.
člen |
(cilji ravnanja s komunalnimi odpadki) |
Cilji
ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so: |
·
omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javnih
služb; |
·
zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov; |
·
zagotoviti obdelavo mešanih komunalnih odpadkov predno se jih odstrani z
odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov ali preda v sežig; |
·
zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij
komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne komunalne embalaže; |
·
uveljavitev načela 'stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov'; |
·
zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov
na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
4.
člen |
(uporaba predpisov) |
Za
vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb iz prvega člena tega odloka,
ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporablja veljavna zakonodaja
s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
5.
člen |
(izrazi) |
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1.
Gospodinjstvo je ena ali več oseb, ki imajo ne glede na pravni temelj
pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno
prebiva(jo). |
2. Hišni
kompostnik (v nadaljevanju: kompostnik) je zabojnik na vrtu za
kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih
odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu. |
3.
Izvajalci javne službe zbiranja, obdelave in odlaganja so s strani
občine izbrani izvajalci teh javnih služb v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske javne službe ter tem odlokom. |
4.
Izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj
odpadkov) je pravna ali fizična oseba, katere delovanje ali dejavnost
povzroča nastajanje komunalnih odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki
ima odpadke v posesti. |
5.
Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo na območju občine, kot
odpadki iz gospodinjstev in kot po naravi in sestavi gospodinjskim
odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih
ter odpadki, ki nastajajo na površinah in v objektih v javni rabi.
Odpadek je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega
seznama odpadkov Uredbe o odpadkih ali podskupino odpadkov s številko 15
01 s klasifikacijskega seznama odpadkov. |
6.
Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene
frakcije) so nenevarni in nevarni odpadki, ki se zbirajo ločeno od
mešanih komunalnih odpadkov. |
7.
Ločeno zbrana frakcija bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov (v
nadaljevanju: biološki odpadki) so odpadki, ki lahko postanejo uporabni,
če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v
to frakcijo odpadkov sodijo kuhinjski odpadki (predvsem ostanki hrane)
ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in
drugi odpadki biološkega izvora. Biološki odpadki so odpadki, ki so v
klasifikacijskem seznamu odpadkov razvrščeni v podskupino
»biorazgradljivi kuhinjski odpadki« pod št. 20 01 08 ter pod podskupino
»biorazgradljivi odpadki« pod št. 20 02 01. |
8.
Ločeno zbrana frakcija kosovnih odpadkov (v nadaljevanju: kosovni
odpadki) so večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih
predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski
aparati in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme, ki zaradi
svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za puščanje v zabojnikih
ali vrečah za odpadke. |
9.
Ločeno zbrana frakcija nevarnih odpadkov iz gospodinjstev (v
nadaljevanju: nevarni odpadki) so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih
količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih; njihovo zbiranje
in nadaljnje ravnanje mora biti v skladu s predpisi urejeno preko
izvajalca zbiranja. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki
in nerabljena odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila,
baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter
drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v
gospodinjstvih. Nevarni odpadki so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno
ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in
so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri
opravljanju javne službe zbiranja. |
10.
Mešani komunalni odpadki so neopredeljivi in nerazgradljivi trdni
odpadki, torej tisti ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče razvrstiti med
biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz
gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke,
ter nastajajo v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih
subjektov, ki ustvarjajo odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi
ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov in jih ni
mogoče razvrstiti v nobeno drugo podskupino komunalnih odpadkov v
klasifikacijski skupini št. 20 iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
11.
Namenska tipizirana vreča (v nadaljevanju: tipizirana vreča) je posebna
plastična vreča označena z logotipom izvajalca zbiranja, ki je namenjena
za zbiranje bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi ločenih frakcij. |
12.
Namenski tipiziran zabojnik (v nadaljevanju: zabojnik) za zbiranje
odpadkov so posode za zbiranje odpadkov in sicer namenski kontejnerji in
zabojniki. |
13.
Obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču je
obdelava v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov. |
14.
Odjemno mesto je z naslovom objekta uporabnika(ov) definirano zbirno
mesto zabojnikov, za potrebe obračuna. |
15.
Odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki
je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z
zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
16.
Odpadna komunalna embalaža (v nadaljevanju: odpadna embalaža) je odpadna
prodajna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek, ki nastaja kot
odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim
odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi
dejavnosti in je uvrščena v podskupino s številko 15 01 s
klasifikacijskega seznama odpadkov. |
17.
Odpadna mešana embalaža (v nadaljevanju: mešana embalaža) je odpadna
embalaža, ki je komunalni odpadek, s številko odpadka 15 01 06
klasifikacijskega seznama odpadkov. |
18.
Odpadna steklena embalaža (v nadaljevanju: steklena embalaža) je odpadna
embalaža, ki je komunalni odpadek, s številko odpadka 15 01 07
klasifikacijskega seznama odpadkov. |
19.
Odpadni papir, karton ter odpadna papirna in kartonska embalaža (v
nadaljevanju: papir in papirna embalaža) je odpadna embalaža, ki je
komunalni odpadek, s številko odpadka 15 01 01 in 20 01 01
klasifikacijskega seznama odpadkov. |
20.
Posebne storitve so tiste storitve, ki jih izvajalec zbiranja dodatno
izvaja za uporabnike, proti plačilu in niso del javne službe. |
21.
Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost (v nadaljevanju: poslovni uporabnik), je
uporabnik, ki ima ne glede na pravni temelj pravico do uporabe objekta
ali dela objekta v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna
dejavnost ali pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se
povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. |
22.
Prepuščanje odpadkov je postopek oddaje odpadka v nadaljnje ravnanje v
skladu s predpisom, ki ureja odpadke. |
23.
Prevzemno mesto zabojnikov ali tipiziranih vreč (v nadaljevanju:
prevzemno mesto) je mesto, kjer povzročitelji odpadkov, po vnaprej
določenem urniku, prepuščajo izvajalcu zbiranja komunalne odpadke v
zabojnikih ali tipiziranih vrečah. |
24.
Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov,
vključno z nadzorom nad postopki in dejavnostmi po prenehanju
obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov. |
25.
Uporabnik storitev javnih služb (v nadaljevanju: uporabnik) je vsak
povzročitelj odpadkov. |
26.
Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok (v nadaljevanju: ekološki
otok) je pokrit ali nepokrit prostor, podzemni ali nadzemni, urejen in
opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno
zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije prepuščajo
izvajalcu zbiranja. |
27.
Zbiralnica nevarnih odpadkov je prostor, opremljen za ločeno zbiranje in
začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te
odpadke oddajajo izvajalcu zbiranja. |
28.
Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki
prepuščajo izvajalcu zbiranja, njihovo predhodno razvrščanje in
predhodno skladiščenje, za namene prevoza do naprave za obdelavo
odpadkov. |
29.
Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov. |
30.
Zbirno mesto zabojnikov ali tipiziranih vreč (v nadaljevanju: zbirno
mesto) je stalno mesto, praviloma na zasebni površini ali v zasebnih
prostorih pri uporabnikih, namenjeno zbiranju komunalnih odpadkov in
hranjenju zbranih odpadkov med prevzemi. |
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določen
v predpisih s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
6.
člen |
(strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge) |
(1)
Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju
opravljanja dejavnosti javnih služb so naloge, ki se nanašajo zlasti na: |
·
razvoj,
načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javnih služb, |
·
investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami
potrebnimi za izvajanje dejavnosti javnih služb, |
·
strokovni nadzor nad izvajalci javnih služb, |
·
financiranje dejavnosti javnih služb, |
·
opravljanje drugih nalog določenih z zakonom. |
(2)
Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske
uprave. |
(3)
Naloge iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko
poveri izvajalcem javnih služb. |
|
7.
člen |
(subsidiarno ukrepanje) |
(1)
Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi
ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če
jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni
pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali
posledic ni mogoče drugače odpraviti. |
(2)
Izvajalec zbiranja je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun
občine zagotoviti zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, ki
povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v
obdelavo. |
(3) Če
se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje,
ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih
odstavkov. |
|
2
Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javnih služb |
|
8.
člen |
(oblika opravljanja javnih služb) |
Javne
službe iz druge točke 1. člena tega odloka se opravljajo s podelitvijo
koncesij, na celotnem območju občine, v obsegu in pod pogoji, določenimi
s tem odlokom. |
|
3
Obseg storitev javnih služb ter njihova prostorska razporeditev |
|
3.1
Splošno |
|
9.
člen |
(splošno) |
Storitve
javnih služb so v okviru opravljanja javnih služb kot javne dobrine
zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. |
|
10.
člen |
(uporabniki storitev javnih služb) |
(1)
Uporaba storitev iz prvega člena tega odloka je obvezna za vse
uporabnike. Uporabniki se delijo na uporabnike iz gospodinjstev in
poslovne uporabnike. |
(2) Vse
osebe iz enega gospodinjstva ali vse osebe, ki delujejo pri enem
poslovnem uporabniku imajo nerazdelno pravico in obveznost enega
uporabnika. |
(3) V
razmerju do izvajalca zbiranja gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih
oseb gospodinjstva, poslovnega uporabnika pa zastopnik. |
(4) Kot
dokazilo, da ima uporabnik pravico do uporabe stavbe ali objekta, se
šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podjemna pogodba ali
pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. |
(5) Če
glede na definicijo ni mogoče določiti uporabnika, je uporabnik lastnik
nepremičnine, stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v
kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na
katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v
javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov
nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravico in obveznosti
uporabnika, razen, če se ne dogovorijo drugače. |
(6)
Povzročitelji odpadkov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa
uporabnika za več nepremičnin na območju občine, so za vsako
nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem
odloku. |
|
3.2
Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov |
|
11.
člen |
(dejavnost javne službe zbiranja) |
(1)
Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in
njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo
ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. |
(2)
Izvajalec zbiranja zagotavlja, da se v okviru javne službe zbiranja
zagotavlja zbiranje: |
·
ločenih
frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, |
·
kosovnih
odpadkov, |
·
odpadkov
z vrtov, parkov in pokopališč, |
·
odpadkov
s tržnic, |
·
odpadkov
iz čiščenja cest, |
·
mešanih
komunalnih odpadkov in |
·
izrabljenih gum v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z izrabljenimi
gumami. |
(3)
Vrste odpadkov, ki niso predmet javne službe zbiranja, so: |
·
blato iz
greznic, |
·
nevarni
odpadki, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti, |
·
živalski
odpadki, ki se predelujejo v kafileriji, |
·
gradbeni
odpadki in ruševine objektov, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji
cest, |
·
embalaža, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in
odpadno embalažo, nastaja kot odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, |
·
biološko
razgradljivi odpadki, ki nastajajo v obratih za pripravo hrane, |
·
ostali
odpadki, ki v klasifikacijskem seznamu odpadkov niso opredeljeni kot
komunalni odpadki (skupina 20 iz klasifikacijskega seznama odpadkov) ali
kot odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek (podskupina 15 01 iz
klasifikacijskega seznama odpadkov in nevarni odpadki, ki so po predpisu
ki ureja odpadke, opredeljeni kot ne komunalni odpadki. |
|
12.
člen |
(javne prireditve) |
(1)
Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca zbiranja o nameravani
prireditvi najmanj petnajst dni pred datumom izvedbe prireditve. Pri
prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora,
v katerem je razvidno, kje bo zagotovil zbirno mesto z ustreznimi
zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. |
(2) Za
čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot
1.000 udeležencev, mora izvajalec zbiranja zagotoviti zabojnike v skladu
z uredbo, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov. |
(3) Če
se na prireditvi pričakuje manj kot 1.000 udeležencev mora organizator
zagotoviti zabojnike za mešane komunalne odpadke in mešano embalažo.
|
(4)
Vrsto in obseg storitve javne službe zbiranja v času trajanja javne
prireditve na prostem podrobneje dogovorita organizator prireditve in
izvajalec zbiranja s pogodbo ali naročilnico. |
5)
Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov določi in zagotovi
izvajalec zbiranja izkustveno glede na vrsto prireditve in na
pričakovano število udeležencev. Minimalna prostornina zabojnikov, za
katere izvajalec zbiranja zagotavlja storitev, je 240 litrov za
posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka. |
(6) Za
prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan poskrbeti za
ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti
gostinstva, skladno s predpisi, ki urejajo to frakcijo odpadkov. |
(7)
Organizatorji čistilnih akcij morajo najmanj petnajst dni pred
načrtovano akcijo z izvajalcem zbiranja s pogodbo ali naročilnico
skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja
odpadkov, predvidenih stroških ter plačniku stroškov. |
|
3.3
Obdelava komunalnih odpadkov |
|
13.
člen |
(obdelava komunalnih odpadkov) |
V okviru
javne službe obdelave po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave
komunalnih odpadkov v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja ravnanje s
komunalnimi odpadki. |
|
3.4
Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov |
|
14.
člen |
(odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov) |
(1)
Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili
predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. |
(2)
Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke. |
(3) Ne
glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave
dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni
izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša
količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k
namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki
škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z
emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v
zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih
plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi. |
(4) Za
obdelane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so
obdelani v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. |
|
4
Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javnih služb |
|
15.
člen |
(obveznosti izvajalcev javnih služb) |
(1)
Izvajalci javnih služb morajo pri opravljanju javnih služb zagotoviti: |
·
nabavo
in vzdrževanje opreme iz 25. člena tega odloka, |
·
redno
higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim
razkuževanjem in pranjem, |
·
čiščenje
zabojnikov za biološke odpadke najmanj 1x letno, |
·
urejanje
in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema ekoloških
otokov in zbirnih centrov, |
·
zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih
odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki, |
·
evidentiranje števila prevzemov iz zabojnikov za vsako posamezno
prevzemno mesto, |
·
druge
pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo
ravnanje s komunalnimi odpadki. |
(2)
Izvajalec zbiranja mora zagotavljati: |
·
zbiranje
komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, |
·
zbiranje
kosovnih odpadkov na poziv uporabnika, |
·
zbiranje
komunalnih odpadkov na ekoloških otokih, |
·
zbiranje
nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah v času zbiranja nevarnih
odpadkov, |
·
zbiranje
odpadkov v zbirnem centru, |
·
predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v
zbirnem centru, |
·
izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, |
·
oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, |
·
ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. |
(3)
Izvajalci javnih služb morajo z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo
človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na
okolje, zlasti: |
·
čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal, |
·
čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami, |
·
škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben pravni
režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, |
·
škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s
predpisi, ki urejajo kulturno dediščino. |
|
16.
člen |
(kataster zbirnega centra in ekoloških otokov) |
(1)
Izvajalec zbiranja vodi kataster, ki obsega: |
·
kataster
zbirnega centra, |
·
kataster
ekoloških otokov. |
(2)
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s
predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne
infrastrukture. |
|
17.
člen |
(evidenca zabojnikov) |
Izvajalec zbiranja vodi evidenco s podatki o vrsti in prostornini
zabojnikov za odpadke. |
|
18.
člen |
(vizualna kontrola odpadkov) |
(1)
Vizualno kontrolo odpadkov izvaja izvajalec zbiranja na prevzemnih
mestih, na ekoloških otokih in v zbirnem centru. |
(2) V
primeru ugotovljenih neskladnosti na prevzemnih mestih o tem opozori
povzročitelja, v primeru ponavljajočih neskladnosti pri istem
povzročitelju pa o tem obvesti za to področje pristojno osebo na občini
in pristojni občinski inšpekcijski organ. |
|
19.
člen |
(javna obvestila) |
(1)
Izvajalec zbiranja mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju
odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na način, kot je to določeno s
predpisom, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov. Pristop obveščanja
mora temeljiti na povečanju osveščenosti uporabnikov in dvigovanju
standardov ločevanja komunalnih odpadkov. |
(2)
Minimalni standard obveščanja in osveščanja uporabnikov je naslednji: |
·
na
krajevno običajen način ter na svoji spletni strani najmanj enkrat letno
obvestiti uporabnike o načinih in urnikih prevzemanja vseh frakcij
odpadkov, |
·
obveščati uporabnike o akcijah zbiranja kosovnih odpadkov najmanj enkrat
letno z letnim koledarjem in na svoji spletni strani najmanj 10 dni pred
začetkom načrtovane akcije, |
·
obveščati uporabnike o akcijah zbiranja nevarnih odpadkov najmanj 10 dni
pred začetkom načrtovane akcije, |
·
na
spletni strani izvajalca zbiranja izvajati stalno osveščanje uporabnikov
in javnosti o pravilnih načinih in hierarhiji ravnanja z odpadki ter
prepuščanju frakcij odpadkov, |
·
nuditi
možnost izobraževanja zaposlenih pri uporabniku iz dejavnosti po
dogovoru, |
·
stalno
osebno informirati uporabnike na terenu, v zbirnem centru, po
elektronskih medijih in |
·
pisno
komunicirati s posameznimi uporabniki. |
(4)
Izvajalec zbiranja praviloma sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij
osveščanja v povezavi z vzgojnimi ustanovami, občino in ministrstvom
(predstavitve, ogledi zbirnega centra, razlage, članki, …). |
|
5
Pravice in obveznosti uporabnikov |
|
20.
člen |
(pravice uporabnikov) |
(1)
Uporabniki imajo pravico: |
·
do
trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javnih
služb, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po
posameznih kategorijah uporabnikov, |
·
da so
obveščeni o storitvah javnih služb, |
·
da
naročijo izredni odvoz odpadkov, po ceniku izvajalca zbiranja.
|
|
21.
člen |
(obveznosti uporabnikov) |
Uporabniki imajo obveznost: |
·
obvestiti izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na status
uporabnika in na obračun storitev javnih služb, |
·
redno
prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi
storitvami javne službe zbiranja, |
·
uporabljati storitve izvajalcev javnih služb v skladu z določili tega
odloka, in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki, |
·
rednega
plačevanja storitev javnih služb. |
|
22.
člen |
(prepovedi) |
(1)
Uporabnikom je prepovedano: |
·
prepuščati odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso
namenjene tem odpadkom; |
·
mešati
nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi
komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj, |
·
prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani
komunalni odpadek, |
·
prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni
odpadek, |
·
odlagati
odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za
odstranjevanje komunalnih odpadkov, |
·
nameščati zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta, |
·
odlagati
odpadke ob zabojnikih, |
·
prepuščati odpadke v vrečah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih
odpadkov, |
·
brskanje
po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov, |
·
pisati
na zabojnike ter lepiti plakate nanje, |
·
opustiti
uporabo storitev javnih služb, |
·
ravnati
s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka in drugih
predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. |
(2)
Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano. |
(3) V
zabojnike za mešane komunalne odpadke je tako prepovedano odlagati: |
·
odpadno
embalažo ter biološko razgradljive odpadke, |
·
gradbeni
material, kamenje, zemljo in vejevje, |
·
odpadke
v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, vozila,
stanovanjska oprema), |
·
usedline
iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, |
·
odpadke
v tekočem stanju, |
·
kužen
material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, |
·
tleče,
lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive,
strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge
posebne in nevarne odpadke, ki so po Uredbi o ravnanju z nevarnimi
odpadki klasificirani kot ne komunalni ali nevarni komunalni odpadki, |
·
poginule
živali, klavnične odpadke, |
·
ravno
steklo, |
·
odpadno
električno in elektronsko opremo. |
(4) V
zabojnike za biološke odpadke je prepovedano odlagati: |
·
odpadno
embalažo, |
·
sanitarne izdelke, |
·
plenice, |
·
olja in
maščobe, |
·
meso in
mesne izdelke, |
·
mleko,
jogurte in sire, |
·
iztrebke
malih živali, |
·
kamenje
in zemljo, |
·
kosti, |
·
zdravila, |
·
ostanke
tekstila, |
·
vsebino
vrečk za sesalce. |
(5) V
zabojnike za mešano embalažo je prepovedano odlagati: |
·
papir,
papirno in stekleno embalažo, |
·
embalažo
nevarnih snovi (olja, laki, pesticidi, redčila), |
·
velike
kosovne predmete (otroške igrače, plastični stoli ipd.), |
·
male
kosovne predmete (obešalnike za oblačila, zobne ščetke ipd). |
|
6
Financiranje javnih služb |
|
23.
člen |
(viri
financiranja storitev javnih služb) |
Viri
financiranja storitev javnih služb so lahko: |
·
plačila
uporabnikov za storitve javnih služb, |
·
sredstva
od prodaje ločenih frakcij, |
·
drugi
viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na
njegovi podlagi sprejetem predpisu, |
·
proračun
občine. |
|
7
Vrsta in obseg objektov in opreme, potrebnih za izvajanje javnih služb |
|
24.
člen |
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine) |
(1)
Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javnih služb, ki
je lastnina občine, sestavljajo: |
·
zemljišča in objekti ekoloških otokov, |
·
zemljišča in objekti zbirnega centra. |
(2)
Objekte iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem
odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja
vsakdo. |
(3)
Občina in izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne
infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s
pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih
služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(4)
Občina kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe
zbiranja komunalnih odpadkov daje soglasje izvajalcu zbiranja za uporabo
te infrastrukture tudi za izvajanje posebnih storitev. |
|
25.
člen |
(oprema izvajalcev javnih služb) |
Opremo,
ki je potrebna za izvajanje javnih služb, v lasti izvajalcev javnih
služb, sestavljajo: |
·
vozila
za prevoz vseh vrst komunalnih odpadkov, |
·
delovni
stroji, |
·
premične
zbiralnice nevarnih frakcij, |
·
zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij na ekoloških otokih, |
·
zabojniki za zbiranje odpadkov pri uporabnikih, |
·
vozila
in naprave za pranje in vzdrževanje zabojnikov, |
·
druge
premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javnih
služb. |
|
8
Podrobnejša pravila izvajanja javne službe zbiranja |
|
8.1
Prepuščanje odpadkov, zbirna in prevzemna mesta |
|
26.
člen |
(prepuščanje komunalnih odpadkov) |
(1)
Uporabniki morajo mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in mešano
embalažo prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja v zabojnikih, s
katerimi izvajalec zbiranja opremi vsako zbirno mesto. |
(2)
Uporabniki morajo zagotoviti, da je zabojnike mogoče sprazniti brez
uporabe sile ali poškodovanja zabojnikov (vsebina ne sme biti npr.
prilepljena ali primrznjena na zabojnik). |
|
27.
člen |
(zbirna mesta) |
(1) V
času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov, ki se prevzemajo od
vrat do vrat, se odpadki zbirajo na zbirnih mestih. |
(2)
Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov
(pred 6 uro na dan odvoza) zagotoviti, da se zabojnik prestavi z
zbirnega na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazen zabojnik
isti dan vrne na zbirno mesto. |
(3)
Uporabniki v večstanovanjskih objektih morajo zagotoviti, da zbirna
mesta ne povzročajo emisij vonjav in onesnaževanja okolice ter omogočajo
odlaganje odpadkov samo lastnikom posameznega večstanovanjskega objekta. |
|
28.
člen |
(prevzemna mesta) |
(1)
Prevzemna mesta morajo biti določena tako, da izvajalcu zbiranja
omogočajo prevzem in odvoz komunalnih odpadkov. |
(2)
Prevzemna mesta se praviloma določijo v postopku izdaje dovoljenja za
poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto
komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja
storitev javne službe zbiranja v soglasju med uporabnikom in izvajalcem
zbiranja. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se
prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika. |
(3)
Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti
zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse
uporabnike, se določijo skupni zabojniki na enem prevzemnem mestu,
katerih število in velikost določi izvajalec zbiranja skladno z merili,
določenimi v 35. in 37. členu. |
(4) V
posebnih primerih, ko dogovora med izvajalcem zbiranja in uporabnikom ni
mogoče skleniti, prevzemno mesto določi pristojni občinski inšpekcijski
organ v sodelovanju z izvajalcem zbiranja in pristojno osebo na občini.
O odločitvi pristojni inšpekcijski organ obvesti uporabnika. |
(5)
Zbirno in prevzemno mesto sta izjemoma lahko na isti lokaciji. V tem
primeru je prevzemno mesto tudi zbirno mesto. Pri njegovi določitvi je
potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne površine in je treba
upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in
požarno-varstvene predpise. Tako določeno prevzemno mesto ne sme ovirati
ali ogrožati prometa na javnih površinah. |
(6) Za
uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna
vozila, izvajalec zbiranja v dogovoru z uporabniki določi skupna
prevzemna mesta. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se
opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila
določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. |
(7) V
času popolne ali delne zapore ceste, ki smetarskim vozilom izvajalca
zbiranja onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju zapore, je
izvajalec del dolžan obvestiti izvajalca zbiranja najmanj 7 dni pred
predvidenim začetkom del. Izvajalec del mora na svoje stroške zagotoviti
zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu ter o tem na
lastne stroške obvestiti uporabnike. |
(8) V
primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščin, ko razmere ne
omogočajo odvoza odpadkov s smetarskimi vozili, lahko izvajalec zbiranja
zabojnike in/ali tipizirane vreče odvozi po vzpostavitvi normalnih
pogojev. |
|
29.
člen |
(relacija prevzemno mesto–transportna pot) |
(1)
Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec zbiranja
komunalne odpadke prevzame in jih s smetarskimi vozili odpelje.
Praviloma so locirana ob uvozih k objektom. |
(2)
Prevzemno mesto je lahko od roba prometne poti vozila za prevoz odpadkov
oddaljeno največ 2 m. V primeru, da je prevzemno mesto na željo
uporabnika od roba prometne poti oddaljeno več kot 2 m, ima izvajalec
zbiranja pravico zaračunati dodatne stroške, ki nastanejo iz tega
naslova kot dodatni storitvi »dostava zabojnika na prevzemno mesto« in
ne predstavljajo storitve javne službe zbiranja. |
(3) Če
je cesta do prevzemnega mesta preozka, ima večji naklon kot 15 %, nima
urejenega in dovolj velikega obračališča za smetarsko vozilo ali ima
druge ovire, ki onemogočajo dostop s smetarskimi vozili, lahko izvajalec
zbiranja v sodelovanju s pristojno osebo na občini določi prevzemno
mesto na najbližji primerni lokaciji, ki je dostopna smetarskemu vozilu. |
(4)
Lastniki zemljišč ob dostopnih poteh do prevzemnih mest morajo
zagotoviti, da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda
smetarskemu vozilu. V kolikor tega na poziv izvajalca zbiranja ne
storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec javne službe
vzdrževanja občinskih cest. |
|
30.
člen |
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih ter skrb za
zabojnike) |
(1)
Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za
red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest. |
(2)
Prevzemna mesta morajo biti izvajalcu zbiranja prosto in neovirano
dostopna v vseh letnih časih |
(3)
Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike
ali v tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem
mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipizirane vreče pa
zavezane s trakom. |
(4)
Izvajalec zbiranja je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma
odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno
potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in
mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer
se opravlja delo. V primeru, da izvajalec zbiranja onesnaži prevzemno
mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti. |
(5)
Uporabnik je dolžan z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti
za njihovo čistočo ter jih uporabljati le za namen zbiranja odpadkov. |
(6)
Izvajalec zbiranja zamenja zabojnik glede na iztrošenost. |
(7) V
primeru namernega poškodovanja, odtujitve, sežiga ali drugačnega
uničenja zabojnika, je izvajalec zbiranja dolžan zabojnik nadomestiti z
novim, na stroške uporabnika. |
|
8.2
Načini ravnanja z odpadki |
|
31.
člen |
(načini zbiranja komunalnih odpadkov) |
(1)
Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat je osnovni način
zbiranja odpadkov pri uporabnikih. Tako se zbira mešane komunalne
odpadke, biološke odpadke ter kosovne odpadke. |
(2)
Zbiranje odpadkov na ekoloških otokih je način ločenega zbiranja
odpadkov po geografsko zaključenih skupinah uporabnikov. Na tak način se
zbira steklena embalaža, papir in papirna embalaža ter ostale ločeno
zbrane frakcije. |
(3)
Akcija zbiranja odpadkov je način, kjer izvajalec zbiranja s premično
zbiralnico na vnaprej določenem kraju in v vnaprej določenem terminu
zbira nevarne frakcije komunalnih odpadkov. |
|
32.
člen |
(dinamika zbiranj po posameznih kategorijah odpadkov) |
1)
Zbiranje po sistemu od vrat do vrat se opravlja skladno z letnim
razporedom odvoza komunalnih odpadkov. |
(2)
Razpored zbiranja po sistemu od vrat do vrat mora izvajalec zbiranja
objaviti na svojih spletnih straneh oziroma na krajevno običajen način. |
(3)
Izvajalec zbiranja je dolžan odpadke zbirati in odvažati na naslednji
način: |
·
mešani
komunalni odpadki: najmanj 1-krat na dva tedna, |
·
mešana
embalaža: najmanj 1-krat na dva tedna, |
·
biološki
odpadki: najmanj 1x tedensko v poletnem času (od 1. 4. do 30. 9.) in
najmanj 1x na dva tedna v zimskem času (od 1. 10. do 31. 3.), |
·
nevarni
odpadki: 1-krat letno, |
·
vse
vrste ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih: 1x tedensko oziroma
po dejanskih potrebah. |
|
8.3
Standardizacija zabojnikov ter merila za določanje izhodiščne
prostornine opreme za zbiranje odpadkov |
|
33.
člen |
(standardizacija zabojnikov) |
(1)
Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v zabojnikih, ki imajo certifikat,
da so izdelani v skladu z evropskimi normativi o zbirnih zabojnikih za
odpadke (EN-840-1 do 6). |
(2)
Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje mešane embalaže, mešanih
komunalnih odpadkov ter zabojnikov za ostale vrste odpadkov za sistem
zbiranja od vrat do vrat so: |
·
80
litrov (samo za mešane komunalne odpadke), |
·
120
litrov, |
·
240
litrov, |
·
660
litrov in |
·
1.100
litrov. |
(3)
Standardne velikosti zabojnikov za sistem zbiranja od vrat do vrat za
zbiranje bioloških odpadkov so: |
·
80
litrov, |
·
120
litrov, |
·
240
litrov. |
(4)
Tipizirani veliki zabojniki volumna 4-10 m3. |
|
34.
člen |
(označevanje zabojnikov) |
(1)
Barve in označbe za označevanje posameznih skupin zabojnikov, glede na
ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: |
·
za
mešane komunalne odpadke: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve, |
·
za
biološke odpadke: zabojnik rjave barve, pokrov rjave barve, |
·
za
mešano embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov rumene barve, |
·
za papir
in papirno embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov modre barve, ustrezna
nalepka in |
·
za
stekleno embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve, ustrezna
nalepka. |
|
35.
člen |
(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v
gospodinjstvih) |
(1)
Izvajalec zbiranja, pri določanju vrste, števila in prostornine
zabojnika(ov), za posamezno zbirno mesto, upošteva predvideno količino,
strukturo in vrsto odpadkov, način zbiranja ter pogostost praznjenja. |
(2)
Najmanjše velikosti zabojnika za gospodinjstva na posameznem zbirnem
mestu glede na število oseb so: |
|
|
Zabojnik za mešane komunalne odpadke |
Volumen zabojnika v litrih |
Število oseb |
80 |
1–2 |
120 |
3–6 |
240 |
7–10 |
660 |
11–26 |
1100 |
27–44 |
|
Zabojnik za biološke odpadke |
Volumen zabojnika v litrih |
Število oseb |
80 |
1–10 |
120 |
11–15 |
240 |
16–30 |
|
Največje
velikosti zabojnika za gospodinjstva na posameznem zbirnem mestu glede
na število oseb so: |
Zabojnik za mešano embalažo |
Volumen zabojnika v litrih |
Število oseb |
120 ali 240 |
1– 10 |
660 |
11–25 |
1100 |
26–40 |
|
(3) V
primerih, ko je potrebno zaradi večjega števila oseb določiti več
zabojnikov za posamezno zbirno mesto, se določi taka kombinacija
zabojnikov, da ima zbirno mesto najmanjše možno število posameznih
zabojnikov glede na število oseb. |
(4)
Posamezen uporabnik znotraj večplačniškega zbirnega mesta ne more imeti
svojega zabojnika. |
|
36.
člen |
(volumen zabojnikov in posebnosti pri obračunu za gospodinjstva) |
(1)
Stroški se na večplačniškem zbirnem mestu med uporabnike delijo glede na
število oseb v gospodinjstvu. |
(2) V
primeru, ko ima 1 oseba, ki prebiva v individualni stanovanjski hiši, 80
l zabojnik za mešane komunalne odpadke, se za obračun storitev upošteva
volumen 40 l. |
(3) Za
stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev, se pa občasno
uporablja, se uporablja 80 l zabojnik za mešane komunalne odpadke,
obračun pa se vrši za 40 l. |
(4) V
primeru, ko ima do 5 oseb, ki prebivajo v individualni stanovanjski
hiši, 80 l zabojnik za biološke odpadke, se za obračun storitev upošteva
volumen 40 l. |
|
37.
člen |
(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke za poslovne
uporabnike) |
(1) Za
določitev najmanjše velikosti zabojnika za ločeno zbiranje odpadkov za
poslovne uporabnike, se pri dogovoru med izvajalcem zbiranja in
uporabnikom upošteva dejavnost, velikost poslovnega prostora ter število
zaposlenih, v skladu s priporočili v naslednji razpredelnici: |
|
|
Velikost zabojnika |
Dejavnost |
Velikost prostora |
Število zaposlenih |
80 l |
Pisarne,
manjše obrti |
do 30m2 |
od 0 do 2 |
120 l |
Pisarne,
manjše obrti |
od 31 do 60m2 |
od 2 do 3 |
240 l |
Manjše
kavarne,
prodajalne kruha, lokali |
od 61 do 80 m2 |
od 2 do 3 |
660 l |
Večje obrti, šole, vrtci, manjša
industrija |
od 81 do 500 m2 |
od 4 do 20 |
1100 l |
Večje obrti, manjša
industrija |
od 501 do 1500 m2 |
od 21 do 30 |
|
(2) Za
določitev velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke pri
dejavnostih, ki zahtevajo pretežno skladiščne prostore, se upošteva
kriterij število zaposlenih oseb iz gornje tabele. |
(3)
Poslovni uporabniki, ki so povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz
gostinstva, morajo oddajati kuhinjske odpadke pooblaščenemu podjetju za
zbiranje tovrstnih odpadkov. Poleg tega lahko naročijo tudi zabojnik za
biološke odpadke izvajalca zbiranja. |
(4)
Poslovni uporabniki, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki povzroča papirni,
kartonski in stekleni odpad, morajo naročiti zabojnik za papir in
papirno embalažo ter stekleno embalažo pri izvajalcu zbiranja. Minimalna
prostornina posameznega zabojnika je 120 litrov. |
(5)
Izvajalci nastanitvene ali turistične dejavnosti morajo za te obrate
zagotoviti ustrezne zabojnike pri izvajalcu zbiranja. Glede na vrsto in
obseg dejavnosti (namestitvene kapacitete – število postelj, sedišč
ipd.), ki jo izvajajo, izvajalec zbiranja določi velikost zabojnika,
število potrebnih zabojnikov in lokacijo prevzemnega mesta. |
|
8.4
Tipizirane vreče |
|
38.
člen |
(uporaba tipiziranih vreč namesto zabojnika(ov)) |
(1) Kjer
odvoz ločeno zbranih komunalnih odpadkov, zaradi tehničnih omejitev
vozil za odvoz odpadkov ni izvedljiv, uporabniki ločeno oddajajo
komunalne odpadke v tipiziranih vrečah, na prevzemnih mestih določenih s
strani izvajalca zbiranja. |
(2) V
tem primeru izvajalec zbiranja uporabniku zagotovi tipizirane vreče,
uporabnik pa poravnava strošek storitve enako, kot da bi uporabljal
ustrezen zabojnik. |
(3)
Tipizirana vreča zelene barve se uporablja za mešane komunalne odpadke,
rumene barve pa za mešano embalažo. |
|
8.5
Ustreznost opreme |
|
39.
člen |
(spremenjene količine odpadkov in ustreznost opreme) |
(1)
Izvajalec zbiranja odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov
za odpadke na podlagi pisne zahteve uporabnika, v kolikor se spremeni
število oseb v gospodinjstvu ali spremenijo okoliščine, ki vplivajo na
obračun pri poslovnem uporabniku. |
(2) Če
količine mešanih komunalnih odpadkov ali mešane embalaže izjemoma,
največ do 2x letno, presegajo prostornino zabojnikov za zbiranje, ki jo
uporablja uporabnik, je uporabnik manjkajoči volumen dolžan zagotoviti
tako, da pri izvajalcu zbiranja kupi tipizirane vreče ali naroči in
posebej plača izredni odvoz mešanih komunalnih odpadkov ali mešane
embalaže, po ceniku izvajalca zbiranja. |
(3) Če
količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnika za zbiranje
odpadkov, ki ga uporablja uporabnik, lahko izvajalec zbiranja na predlog
uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, odredi zamenjavo
obstoječega zabojnika za večjega. |
(4) V
kolikor se poveča ali zmanjša število oseb v gospodinjstvu ali se
spremenijo okoliščine, ki vplivajo na obračun pri poslovnem uporabniku
in to vpliva na velikost zabojnikov, lahko izvajalec zbiranja po
predhodnem pisnem obvestilu uporabnika sam poveča ali zmanjša velikosti
zabojnikov glede na izhodišča iz 35. in 37. člena in izvede spremembo
zabojnika. |
|
8.6
Pogoji prepuščanja odpadkov na ekoloških otokih |
|
40.
člen |
(ekološki otoki) |
(1)
Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na ekoloških otokih se izvaja na
celotnem območju občine in je obvezno za vse uporabnike iz
gospodinjstev. |
(2)
Ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih poteka po vrstah odpadkov,
ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. |
(3)
Zabojniki na ekoloških otokih morajo biti opremljeni z navodili, kaj
vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec zbiranja uporabnike
obvešča v okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način. |
(4)
Praviloma sta na posamezni lokaciji ekološkega otoka postavljena vsaj 2
zabojnika, in sicer zabojnik za papir in papirno embalažo ter za
stekleno embalažo, praviloma volumna 1100 l, glede na potrebe pa lahko
tudi manj ali več zabojnikov manjšega ali večjega volumna. Dodatno so na
ekoloških otokih lahko nameščeni tudi drugi zabojniki, ki spodbujajo
ločeno zbiranje ostalih ločenih frakcij. |
(5)
Ekološke otoke z okolico je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec
zbiranja. |
(6)
Izvajalec zbiranja mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki
tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje
zabojnikov ali pa v skladu s predhodnim soglasjem občinskega organa na
ekološki otok namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto
zabojnikov. |
(7) V
zabojnike na ekoloških otokih je prepovedano nepravilno odlaganje
odpadkov. Prav tako je prepovedano odlaganje odpadkov poleg zabojnikov
ali v bližino ekološkega otoka. |
(8)
Poslovnim uporabnikom in fizičnim osebam iz drugih občin je prepovedano
odlagati odpadke na ekoloških otokih. |
|
41.
člen |
(umeščanje ekoloških otokov) |
(1)
Lokacije ekoloških otokov določi pristojni organ občinske uprave v
sodelovanju z izvajalcem zbiranja. |
(2)
Ekološki otok se praviloma namešča na javnih površinah in drugih
zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti
pravne osebe ali posameznika, če je pridobljeno ustrezno soglasje
oziroma drugače dovoljena uporaba zemljišča za postavitev ekološkega
otoka. |
|
8.7
Pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru |
|
42.
člen |
(zbirni center) |
(1)
Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem
ravnanja z odpadki na območju občine. |
(2)
Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec zbiranja. |
(3)
Zbirni center mora biti urejen v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje
komunalnih odpadkov. |
(4)
Izvajalec zbiranja mora zagotavljati reden odvoz in oddajo zbranih
odpadkov skladno s predpisi. |
(5)
Režim zbiranja in obratovalni čas v zbirnem centru določi izvajalec
zbiranja. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času
obratovanja. |
(6)
Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca zbiranja pripeljane odpadke
razvrstiti v ustrezne zabojnike, nevarne odpadke pa prepustiti ustrezno
usposobljeni osebi v zbirnem centru. |
(7) V
zbirnem centru se zbirajo predvsem naslednje vrste odpadkov: |
·
papir,
karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti, |
·
mešana
embalaža, |
·
les,
vključno z odpadno embalažo iz lesa, |
·
odpadki
iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, |
·
steklena
embalaža, |
·
embalaža
iz tekstila, |
·
embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z
nevarnimi snovmi, |
·
kovinska
embalaža, vključno s praznimi tlačnimi zabojniki, |
·
izrabljene gume, |
·
steklo, |
·
biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad, |
·
oblačila
in tekstil, |
·
odpadne
nagrobne sveče, |
·
topila, |
·
kisline, |
·
alkalije, |
·
fotokemikalije, |
·
pesticide, |
·
fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, |
·
zavržena
oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, |
·
jedilno
olje in maščobe, |
·
barve,
tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne
snovi, |
·
zdravila, |
·
baterije
in akumulatorji, |
·
odpadna
električna in elektronska oprema, |
·
plastika, |
·
kosovni
odpadki, |
·
zemlja,
kamenje. |
(8)
Posamezno gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem zbiranja odpadkov,
lahko v zbirnem centru brezplačno odda do 1 m3 odpadkov iz prejšnje
točke mesečno, vendar največ 4 m3 letno. V to količino ni vključeno
prevzemanje kosovnih odpadkov po sistemu na klic od vrat do vrat. |
(9)
Oseba, ki pripelje odpadke na zbirni center se mora izkazati z
dokazilom, da je kot uporabnik vključena v sistem ravnanja z odpadki na
območju Občine. V primeru, da oseba zavrne identifikacijo, pooblaščeni
delavec odpadkov ni dolžan sprejeti. |
(10)
Posamezno gospodinjstvo lahko proti plačilu, skladno s cenikom izvajalca
zbiranja, v zbirni center oddajo tudi več kot 4 m3 odpadkov iz 7. točke
tega člena letno. |
(11)
Poslovni uporabniki lahko komunalne odpadke v zbirnem centru oddajo
proti plačilu, skladno s cenikom izvajalca zbiranja. |
|
8.8
Pogoji prevzemanja kosovnih odpadkov |
|
43.
člen |
(zbiranje kosovnih odpadkov) |
(1)
Zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja na dva načina: |
·
po
sistemu na klic od vrat do vrat, v vnaprej določenem terminu s strani
izvajalca zbiranja (2x letno) in |
·
v
zbirnem centru. |
(2)
Posamezno gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem zbiranja odpadkov,
lahko po sistemu na klic od vrat do vrat, v vnaprej določenem terminu,
naroči brezplačni odvoz do 2 m3 kosovnih odpadkov letno. |
(3)
Naročanje odvoza kosovnih odpadkov od vrat do vrat, v vnaprej določenem
terminu, se izvede preko spletnega obrazca ali z izpolnitvijo tiskanega
obrazca na sedežu izvajalca zbiranja, v času uradnih ur. |
(4) V
kolikor uporabnik naroči odvoz kosovnih odpadkov izven določenega
termina, se storitev izvede proti plačilu, po ceniku izvajalca zbiranja. |
|
8.9
Pogoji prevzemanja nevarnih odpadkov |
|
44.
člen |
(zbiranje nevarnih odpadkov) |
(1)
Izvajalec zbiranja najmanj enkrat letno s posebno prilagojeno in
opremljeno premično zbiralnico, organizira akcijo zbiranja nevarnih
odpadkov iz gospodinjstev. |
(2)
Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim
planom, kot ga določi izvajalec zbiranja. O načinu in terminih zbiranja
mora izvajalec zbiranja uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na
krajevno običajen način, obvestiti najmanj 10 dni pred zbiranjem, skupaj
s seznamom nevarnih odpadkov, ki jih zbira. |
(3)
Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke v manjših količinah
oddajo tudi v zbirnem centru. |
(4)
Zbiranje nevarnih odpadkov za poslovne uporabnike ni predmet javne
službe zbiranja. Poslovni uporabniki se morajo za zbiranje in odvoz
nevarnih odpadkov dogovoriti s pooblaščenim prevzemnikom le-teh. |
|
8.10
Ravnanje z biološkimi odpadki |
|
45.
člen |
(ravnanje z biološkimi odpadki) |
(1)
Uporabniki iz gospodinjstev v individualnih stanovanjskih hišah z vrtovi
lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina: |
·
jih
kompostirajo v hišnem kompostniku ali |
·
se
vključijo v sistem zbiranja bioloških odpadkov, preko zabojnikov za
zbiranje bioloških odpadkov. |
(2)
Uporabniki iz 1. točke tega člena svojo odločitev o vključenosti ali
prenehanju vključenosti v sistem zbiranja bioloških odpadkov, pisno
sporočijo izvajalcu zbiranja. |
(3)
Uporabniki iz gospodinjstev iz večstanovanjskih objektov so avtomatsko
vključeni v sistem zbiranja bioloških odpadkov preko zabojnikov za
biološke odpadke. |
|
46.
člen |
(hišno kompostiranje) |
(1)
Kompostiranje je treba izvajati skladno z minimalnimi zahtevami za
pravilno hišno kompostiranje iz veljavne zakonodaje. |
(2)
Lokacija kompostnika mora biti na primernem zračnem mestu, da ne omogoča
širjenja neprijetnih vonjav v okolje in sosednje stanovanjske objekte. |
(3)
Kompostnik mora biti: |
·
kompaktne izvedbe, da onemogoča dostop živalim do ostankov hrane, |
·
z dovolj
velikimi režami, odprtinami, ki omogočajo dostop zraka do vsebine v
njem, |
·
opremljen s pokrovom, ki mora biti vedno nameščen tako, da pokriva
kompostnik v celoti. |
(4)V
kompostniku je dovoljeno kompostirati le odpadke, ki ne privabljajo
živali in ne oddajajo škodljivih emisij v okolico. |
(5) Mesa
in ostankov priprave mesne hrane ni dovoljeno kompostirati. |
(6)
Uporaba komposta ali njegova odstranitev je obveza uporabnika in ni
predmet javne službe zbiranja. |
|
9
Posebne storitve |
|
47.
člen |
(odpadki, ki vsebujejo azbest) |
(1)
Uporabniki iz gospodinjstev morajo z odpadki, ki vsebujejo azbest,
ravnati v skladu s predpisom o ravnanju s tovrstnimi odpadki. |
(2)
Posamezno gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem zbiranja odpadkov,
lahko odpadke, ki vsebujejo azbest, do količine 100 kg letno, v zbirnem
centru preda v odvoz pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov proti
plačilu, po ceniku izvajalca zbiranja. |
(3)
Izvajalec zbiranja lahko, po predhodnem obvestilu uporabnikom iz
gospodinjstev, akcijo zbiranja tovrstnih odpadkov izvede tudi v sklopu
akcije zbiranja nevarnih odpadkov, po določenih pogojih s strani
izvajalca zbiranja. |
4)
Predaja v odvoz odpadkov, ki vsebujejo azbest, za poslovne uporabnike, v
zbirnem centru ali preko akcije zbiranja ni dovoljena. |
|
48.
člen |
(gradbeni odpadki) |
(1)
Posamezno gospodinjstvo, ki je vključeno v sistem zbiranja odpadkov,
lahko gradbene odpadke, v zbirnem centru brezplačno preda v odvoz
pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov, skladno z navedbami v 42. členu
tega odloka. |
(2)
Predaja gradbenih odpadkov za poslovne uporabnike v zbirnem centru ni
dovoljena. |
|
10
Obračun storitev |
|
49.
člen |
(osnove za obračun storitev) |
(1)
Osnovna enota za obračun storitev javnih služb je posamezno
gospodinjstvo ali posamezen poslovni uporabnik. |
(2) Cene
storitev javnih služb se oblikujejo v skladu z veljavnimi predpisi, ki
urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(3) Cene
storitev predlagajo izvajalci javnih služb enkrat letno z elaboratom, ki
ga predložijo pristojnemu organu občinske uprave v pregled, župan pa ga
predloži občinskemu svetu v potrditev. Občinski svet določi potrjene
cene storitev in morebitne subvencije, izvajalci javnih služb pa
oblikujejo ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način
objavijo cenik s potrjenimi in prodajnimi cenami storitev. |
(4) Cene
storitev javnih služb se oblikujejo za enoto količine posamezne storitve
tako, da se izvajalcem javnih služb pokrijejo vsi stroški ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
(5) Če
občinski svet potrdi cene, ki ne pokrivajo celotnih cen, mora za razliko
občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. Uporabnike, upravičene
do subvencije, ter višino subvencije s sklepom določi občinski svet. |
(6) Cena
posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene
opravljanja storitev. |
|
50.
člen |
(preračun količin odpadkov) |
(1)
Izvajalec zbiranja ceno storitev javnih služb, izraženo v kg,
uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza
zabojnika in sicer tako, da se najmanj enkrat letno razdeli masa v
zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov v občini na
uporabnike glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza zabojnika. |
(2)
Izračun se naredi ločeno za biološke odpadke ter ločeno za preostale
določene vrste komunalnih odpadkov. |
(3)
Izvajalec zbiranja je dolžan izvršiti poračun količine opravljenih
storitev v posameznem letu vsaj enkrat med letom ali konec leta izvajati
t. i. količinski poračun. |
(4)
Izvajalec je dolžan izvršiti poračun količine opravljenih storitev v
posameznem letu vsaj enkrat med letom ali konec leta izvajati t. i.
količinski poračun. |
|
51.
člen |
(novi
uporabniki) |
(1) Novi
povzročitelj odpadkov se mora izvajalcu zbiranja pred začetkom uporabe
nepremičnine pisno prijaviti kot uporabnik. |
(2) Za
vpis v evidenco mora novi uporabnik sporočiti podatke o številu
stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi
pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika
in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se
bo izvajala. |
|
52.
člen |
(spremembe) |
(1)
Uporabnik je dolžan po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca
zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev
javnih služb. |
(2)
Sprememba začne veljati pri obračunu za tekoči mesec, v kolikor je le-ta
sporočena do 14. v mesecu, sicer pa naslednji mesec. |
|
53.
člen |
(oprostitve plačila) |
(1)
Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnika
storitev ne odvezuje plačila stroškov izvajanja storitev. |
(2)
Izjeme so edino šolanje, zdravljenje, bivanje v domu upokojencev,
prestajanje zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti izpolnjen pogoj
neuporabe objekta najmanj tri mesece. Odsotnost mora biti podprta s
pisnimi dokazili pristojnih organov. Oprostitev plačila se ne nanaša na
ceno javne infrastrukture. |
(3)
Dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v občini, začasno pa
izven območja te občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma
oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov storitev za to
obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem
prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu
po predložitvi zahtevanih potrdil. Oprostitev plačila se ne nanaša na
ceno javne infrastrukture. |
|
54.
člen |
(pridobivanje podatkov o uporabnikih za potrebe obračuna) |
(1)
Uporabniki so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki
vplivajo na pravilen obračun storitev javnih služb (ime in naslov,
dejavnost, število oseb) ter izvajalca sproti obveščati o vseh
spremembah teh podatkov. |
(2) Če
uporabnik nastale spremembe izvajalcu zbiranja ne sporoči, ima izvajalec
zbiranja pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc. Pridobitev
podatkov iz uradnih evidenc izvajalcu zbiranja omogoči občina, v okviru
svojih pristojnosti. |
(3)
Izvajalec zbiranja mora najmanj enkrat letno iz uradnih evidenc
posodabljati podatke o številu uporabnikov na posameznem odjemnem mestu. |
(4) V
primeru dvoma v prejete podatke ali v primeru večjega razhajanja z
uradnimi evidencami, ko le-teh ni možno medsebojno sporazumno uskladiti,
lahko izvajalec zbiranja za preverjanje pravilnosti podatkov odloči
pooblasti ustrezno usposobljeno osebo. Stroški v zvezi s pridobivanjem
podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo uporabnika. |
|
55.
člen |
(obvestilo povzročiteljem odpadkov) |
Izvajalec zbiranja z obvestilom pozove tiste povzročitelje odpadkov,
katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso
ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki k
vključitvi v evidenco uporabnikov. |
|
11
Gradbišča |
|
56.
člen |
(gradbišča) |
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del na objektih so tudi
uporabniki po tem odloku, kar pomeni, da izvajalec storitev javne službe
za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za zbiranje
komunalnih odpadkov na stroške investitorja oziroma izvajalca.
Investitor oziroma izvajalec gradbenih del na objektih mora izvajalcu
zbiranja pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po
opremi za zbiranje odpadkov. Velikost in število ustreznih zabojnikov
določita izvajalec zbiranja in investitor oziroma izvajalec gradbenih
del na objektih. |
|
12
Nadzor |
|
57.
člen |
(nadzorni organ) |
(1)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski
inšpekcijski in prekrškovni organ. |
(2) Pri
izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja
odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje
določb tega odloka. |
(3) V
primeru, če zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prejšnjega
odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi, pristojni občinski
inšpekcijski organ lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške
zavezanca. |
(4)
Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v
evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec zbiranja, pri čemer je
dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. |
|
13
Kazenske določbe |
|
58.
člen |
(prekrški) |
(1) Z
globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: |
·
ne
obvesti izvajalca zbiranja o pridobitvi statusa uporabnika (prva točka
10. člena); |
·
če
organizator prireditve ali zbiralne akcije ne obvesti izvajalca javne
službe zbiranja o nameravani prireditvi ali zbiralni akciji v roku (prva
in sedma točka 12. člena), |
·
ne
obvesti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun
storitev javnih služb (prva točka 21. člena). |
·
če redno
ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ločuje v skladu z zagotovljenimi
storitvami javnih služb (druga točka 21. člena), |
·
ravna z
odpadki v nasprotju z 22. členom, |
·
ne
odstrani praznega zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov
(druga točka 27. člena), |
·
v roku
ne obvesti izvajalca zbiranja in uporabnikov o predvideni popolni ali
delni zapori ceste (sedma točka 28. člena), |
·
ne
zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu zbiranja do prevzemnega mesta
(29. člen), |
·
ravna v
nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto ali peto točko 30. člena, |
·
nepravilno odlaga odpadke na ekoloških otokih (40. člen), |
·
se po
pozivu izvajalca zbiranja ne vključi v evidenco uporabnikov (55. člen), |
·
investitor oz. izvajalec gradbenih del na objektih ne naroči opreme za
zbiranje komunalnih odpadkov (56. člen), |
(2) Z
globo 500 evrov se za prekršek iz prve točke tega člena kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik. |
(3) Z
globo 400 evrov se za prekršek iz prve točke tega člena kaznuje
posameznika. |
|
14
Prehodne in končne določbe |
|
59.
člen |
(prehodne določbe) |
Ustrezna
uskladitev in zamenjava zabojnikov vezano na število uporabnikov znotraj
odjemnega mesta skladno z določili 35. člena bo izvedena najkasneje v
roku enega (1) leta od veljavnosti Odloka. |
|
60.
člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi
odpadki V Občini Naklo (Ur. l. RS, št. 73/2010, Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 18/17), ki se uporablja do 31.12.2023. |
|
61.
člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin, uporablja pa se od 1.1.2024 dalje, razen določbe 8. člena, ki se
začne uporabljati z dnem uveljavitve tega odloka. |
|
Številka: 007-0008/2023 |
Datum:
17.11.2023 |
|
|
Občina Naklo |
|
Ivan Meglič, župan |
|