Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 –
ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C, 80/10 – ZUPUDPP in 61/17 - ZUreP-2) ter 16.
člena Statuta Občine Divača
(Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14,24/14, 9/15 in 55/17), 59.
člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti
2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 80/16
in 33/17-ZIPRS1718), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI.
poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85
– popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF,
44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218.
člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena
Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr.,
92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 –
ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15 in
61/17 - GZ) je Občinski svet Občine Divača na 20. seji, dne 05.12.2017,
sprejel |
|
ODLOK |
O NADOMESTILU ZA
UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA |
V OBČINI DIVAČA |
|
I. Splošna
določba |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
Ta odlok določa
način, zavezance, podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) in oprostitve nadomestila na
območju občine Divača (v nadaljevanju tudi: občina). |
V odloku
uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
|
II.
Določitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč |
|
2. člen |
(zazidana in
nezazidana stavbna zemljišča) |
(1) Za zazidana
stavbna zemljišča po tem členu štejejo tista zemljišča, na katerih so
gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi
objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista
zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja
začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene
parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno
zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji
takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del
površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno
zemljišče. |
(2) Kot zazidana
stavbna zemljišča so določene tiste zemljiške parcele ali njihovi deli,
na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega
dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski
objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne
parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami tega zakona določene
kot gradbene parcele. |
(3) Če zemljiške
parcele iz prejšnjega odstavka oziroma njihovi deli še niso določeni kot
gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele oziroma njihovi
deli status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno odločbo o
parcelaciji, izdano v skladu z določbami predpisov o gradnji objektov
ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se
gradil na njej, dokončno. |
Do pravnomočnosti
odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja, se
površina parcel iz prejšnjega odstavka, ko se od nje odšteje površina,
na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt
gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5, šteje kot
površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo, če takšen
preostali deli takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjujejo tudi pogoje
za določitev nezazidanega stavbnega zemljišča. |
(4) Za nezazidana
stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim
prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih
in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega
in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave
in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki
niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za
potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture,
znanosti, športa in javne uprave. |
(5) Kot nezazidana
stavbna zemljišča so določene tiste zemljiške parcele, za katere je z
izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja
določene vrste objekta iz prejšnjega odstavka, če je za njih
zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in
odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj
območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se
plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. |
(6) Šteje se, da je
za zemljiške parcele iz 5. odstavka tega člena zagotovljena oskrba s
pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter
dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet
državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem
ležijo zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena,
sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena
oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje
odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega
omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno
omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko
omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih
naprav. |
(7) Ne glede na
določbe 5. odstavka tega člena se štejejo za nezazidano stavbno
zemljišče tudi zemljiške parcele, za katere je z lokacijskim načrtom
določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:
|
1. če je z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi
izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;
|
2. če je za takšno
izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem
na njih še ni začelo; |
3. če se je z
izkoriščanjem na njih že prenehalo in je z občinskim podrobnim
prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede
sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih
uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena. |
|
3. člen |
(določitev
površine zazidanega stavbnega zemljišča) |
(1) Osnovo za
določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo
evidence, ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za
potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke. Osnovo za določitev
poslovnih subjektov predstavlja tudi Poslovni register Slovenije. |
(2) Površina
zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto
tlorisna površina vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela
stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila,
če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del. |
(3) Površina
zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto
tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega
namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno
povezani z njim. |
(4) V površino
zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo tudi zunanje
poslovne površine, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za
opravljanje poslovne dejavnosti. To so zunanja parkirišča, zunanje
manipulativne površine, delavnice na prostem, nepokrita skladišča,
športna igrišča. |
(5) Če podatek o
površini zazidanega stavbnega zemljišča ali podatek o dejanski rabi dela
stavbe v navedenih uradnih evidencah ne obstaja ali je očitno napačen,
le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne
dokumentacije objekta določi organ občine, pristojen za odmero
nadomestila. Skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin se
na ta način pridobljen podatek pred odmero posreduje zavezancu v
pregled. |
(6) Občina
pristojni geodetski upravi predlaga vpis novih podatkov oziroma vpis
sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v skladu s
predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. To lahko stori tudi
zavezanec sam. |
(7) Podatki, ki jih
občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more vpisati v ustrezne
evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov,
sami niso predlagali vpisa novih ali spremenjenih podatkov, se štejejo
za pravilne, dokler v ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi
pritožbe zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki predstavlja osnovo za
odmero površine za tekoče leto in prihodnja odmerna leta. |
|
4. člen |
(določitev
površine nezazidanega stavbnega zemljišča) |
(1) Osnovo za
določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata
evidenci Zemljiški kataster in Kataster stavb, ki ju vodi Geodetska
uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa
potrebne podatke. |
(2) Površina
nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške
parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2. člena tega
odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega prostorskega akta. |
|
III. Določitev
območij odmere nadomestila |
|
5. člen |
(območja odmere
nadomestila) |
Območja, ki so
predmet odmere nadomestila, določa veljaven prostorski akt. Delijo se na
dve skupini: |
1. skupina: Divača
in Senožeče, |
2. skupina: ostala
naselja v občini. |
|
IV. Merila za
določitev višine nadomestila |
|
6. člen |
(splošna merila) |
(1) Za določitev
višine nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se
upoštevajo naslednja merila: |
·
lega
in namen stavbnega zemljišča, |
·
opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb. |
·
(2)
Za zazidana stavbna zemljišča se upošteva tudi merilo: |
·
izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka. |
|
7. člen |
(lega in namen
zazidanega stavbnega zemljišča) |
(1) Namen uporabe
zazidanega stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem stavbnem
zemljišču, se določi na podlagi evidenc o nepremičninah. Glede na vrsto
dejanske rabe dela stavbe, se zazidano stavbno zemljišče vrednoti na
naslednji način: |
A. Stavbe za
stanovanjske namene: |
·
enostanovanjske, dvostanovanjske ter tri- in večstanovanjske stavbe, |
·
garaže, ki se ne uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo. |
B. Industrijske
stavbe in skladišča ter stavbe za promet: |
·
stavbe za proizvodnjo, delavnice, klavnice, pivovarne, montažne hale,
avtomehanične in podobne delavnice, |
·
žitni
silosi, silosi za cement idr. suhe snovi, |
·
hladilnice in specializirana skladišča, |
·
pokrite in nadkrite skladiščne površine, |
·
postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij in z njimi
povezane stavbe, |
·
garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
C. Stavbe, v
katerih se opravlja dejavnost turizma, gostinstva in trgovine ter
stavbe, ki se uporabljajo za poslovne in upravne namene: |
·
hotelske stavbe in stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
·
gostilne, restavracije in točilnice, |
·
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
·
sejemske dvorane, razstavišča, |
·
pošte, banke zavarovalnice, |
·
druge
poslovne stavbe (notar, odvetnik, …), |
·
garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
D. Stavbe, ki so
splošnega družbenega pomena: |
·
muzeji, knjižnice, stavbe za vzgojo, izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo, |
·
stavbe za zdravstveno oskrbo, |
·
stavbe za šport, |
·
gasilski domovi, |
·
stavbe javne uprave, |
·
garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
E. Stavbe za
kmetijski namen, če se uporabljajo za kmetijsko dejavnost: |
·
stavbe za rastlinsko pridelavo: rastlinjaki za vrtnine, okrasne rastline
in podobno, |
·
stavbe za rejo živali: perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje,
kobilarne in podobno, |
·
stavbe za spravilo pridelka: kmetijski silosi, kašče, kleti, vinske
kleti, zidanice, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobno, |
·
sirarne, sušilnice sadja in podobno, |
·
stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije, |
·
garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
(2) Namen uporabe
zazidanega stavbnega zemljišča se glede na geografsko lego ovrednoti s
točkami po naslednji tabeli: |
|
Namen |
Skupina |
1. |
2. |
A |
50 |
20 |
B |
200 |
200 |
C |
250 |
200 |
D |
100 |
50 |
E |
50 |
20 |
|
(3) Stanovanjski in
poslovni namen se odmerita tudi za druge nestanovanjske stavbe, ki niso
uvrščene drugje, v kolikor se ugotovi, da se del stavbe uporablja za
stanovanjski ali poslovni namen. V tem primeru se določijo točke glede
na ugotovljen namen uporabe iz zgornje tabele. |
|
8. člen |
(lega in namen
nezazidanega stavbnega zemljišča) |
Namen uporabe
nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namensko rabo
območja, kot jo določa veljavni prostorski akt in se vrednoti na
naslednji način: |
|
Namembnost
zemljišča |
Skupina |
1. |
2. |
Območja za
izgradnjo stanovanjskih stavb |
50 |
20 |
Območja za
izgradnjo poslovnih stavb |
200 |
200 |
|
9. člen |
(opremljenost
stavbnega zemljišča) |
(1) Opremljenost
stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se
ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
Opremljenost |
Število
točk |
a.) cesta v
makadamski izvedbi |
10 |
b.) cesta v
asfaltni izvedbi |
15 |
c.)
vodovodno omrežje |
10 |
d.)
električno omrežje |
10 |
e.) omrežje
elektronskih komunikacij (navadni kabel) |
5 |
f.) javna
razsvetljava |
10 |
g.)
kanalizacijsko omrežje |
30 |
h.) optika
(optični kabel) |
10 |
|
(2) Šteje se, da
ima stavbno zemljišče možnost priključka, če je omrežje, na katerega se
je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča do vključno
50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh
komunalnih objektov in naprav. |
|
10. člen |
(izjemne
ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka) |
Pri posameznih
dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne
ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih,
kar je posledica ugodne lokacije stavbnega zemljišča glede na možnost
ustvarjanja dohodka ter obremenitve gospodarske javne infrastrukture. |
|
Dejavnost |
Skupina |
1. |
2. |
Banka |
1500 |
/ |
Proizvodnja, prenos in distribucija električne energije |
4150 |
/ |
Pridobivanje kamnin, peska in gline |
500 |
500 |
Poštne in
telekomunikacijske storitve |
500 |
/ |
|
V. Odmera
nadomestila |
|
11. člen |
(določitev
višine nadomestila) |
(1) Letna višina
nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk,
dobljenih iz 7., 9. in 10. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino
zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero
nadomestila za zazidana stavbna zemljišča. |
(2) Letna višina
nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk,
dobljenih iz 8. in 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino
nezazidanega stavbnega zemljišča, z letno višino točke za odmero
nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča ter faktorjem 0,1. |
|
12. člen |
(vrednost točke) |
(1) V letu 2018
znaša vrednost točke 0,0045 EUR. |
(2) Vrednost točke
je vezana na indeks rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi
Statistični urad RS, za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom,
za katero se nadomestilo odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem
prejšnjega leta, če je indeks pozitiven. V primeru, da je indeks
negativen ostane vrednost točke enaka prejšnjemu letu. |
(3) Župan do 30.
novembra tekočega leta z ugotovitvenim sklepom revalorizira vrednost
točke za ugotovljeni indeks in ga objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
13. člen |
(zavezanec) |
(1) Zavezanec za
plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni
uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja
oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora,
imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo
lastnik. |
(2) Zavezanec za
plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik
oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški
parceli. |
|
14. člen |
(prijava
nadomestila) |
Zavezanec za
plačilo nadomestila je dolžan občinski upravi sporočiti vse spremembe,
ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila v roku petnajstih dni po
nastanku spremembe. V kolikor zavezanec tega ne sporoči si občinska
uprava sama pridobi podatke na način naveden v 3. členu tega odloka. |
|
VI.
Oprostitve plačila nadomestila |
|
15. člen |
(oprostitve
plačila nadomestila) |
(1) Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje: |
·
za
zazidana stavbna zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za potrebe
obrambe in zaščite RS, |
·
za
objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna
predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, |
·
za
objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno, |
·
za
stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. |
(2) Oprostitev
plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za: |
·
zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali
zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni
stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal
komunalni prispevek. 5-letna oprostitev prične teči z dnem prijave
stalnega bivališča, upošteva pa se od dneva pravnomočnosti odločbe o
priznanju oprostitve, ki se izda na podlagi vloge zavezanca, |
(3) Plačilo
nadomestila se odloži, delno odpiše, odpiše ali poravna v obrokih
skladno z določili veljavne davčne zakonodaje. |
|
VII. Kazenske
določbe |
|
16. člen |
(kazenske
določbe) |
(1) Z globo 500 EUR
se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
če: |
a) ne prijavi
nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb,
ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh po nastanku
obveznosti oziroma sprememb, |
b) na poziv
pristojnega občinskega organa v roku 15 dni od poziva ne posreduje
točnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila ali |
c) prijavi lažne
podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila. |
(2) Z globo 200 EUR
se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik ali odgovorna
oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka. |
(3) Nadzor nad
izvajanjem tistih določb tega odloka, za katere je v primeru njihove
kršitve po tem odloku predpisana sankcija, opravlja organ Občine Divača,
pristojen za nadzor. |
|
VIII. Prehodna
in končna določba |
|
17. člen |
(prenehanje
veljavnosti obstoječega odloka) |
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v Občini Divača (Primorske novice-uradne objave št.
46/97, 1/98, Uradni list RS, št. 66/03 in 106/11). |
(2) Pritožbe
zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla odmerna leta, se
obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka. |
|
18. člen |
(uveljavitev
odloka) |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin,
uporabljati pa se začne 1. januarja 2018. |
|
Številka:
032-0017/2017-04 |
Datum: 5. 12. 2017 |
|
|
Občina
Divača |
|
Alenka
Štrucl Dovgan, županja |
|