Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 - ZDIU12, 104/12 - ZIPRS1314, 14/13, 46/13 - ZIPRS1314-A, 82/13 - ZIPRS1314-C, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 95/14 - ZIPRS1415-C, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 33/17 - ZIPRS1718-A, 71/17 - ZIPRS1819, 13/18) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16) je Občinski svet Občine Vojnik na 9. seji dne, 19.12.2019 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU

OBČINE VOJNIK ZA LETO 2021

1.  Splošna določba

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Vojnik za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.  Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Nadzorni odbor, Župan in Podžupan, Občinska uprava – splošne zadeve, Občinska uprava – finance, Občinska uprava – družbene dejavnosti, Občinska uprava – komunala, Občinska uprava – urejanje prostora in varstvo okolja, Občinska uprava – občinsko premoženje, Občinska uprava – požarna varnost, zaščita in reševanje, CZ, Občinska uprava – kmetijstvo, Občinska uprava – gospodarstvo s turizmom, Občinska uprava – elementar, Skupna občinska uprava, Režijski obrat, Upravljanje športne in kulturne infrastrukture, KS Vojnik, KS Nova Cerkev, KS Frankolovo), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vojnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3.  Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

(izvrševanje proračuna)

Proračun se izvršuje skladno z določbami Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju proračuna, Zakona o javnih naročilih, Zakona o uravnoteženju javnih financ, Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja in drugimi podzakonskimi predpisi ter navodili, ki jih izda župan. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba.

Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti, ki so tudi odredbodajalci; odredbodajalec je lahko tudi od predsednika pooblaščena oseba.  Predsednik krajevne skupnosti je odgovoren, da se finančni načrt krajevne skupnosti uskladi s sprejetim proračunom občine v roku 45 dni od sprejetja proračuna.

Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

4. člen

(namenski prihodki in odhodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:

·        požarna taksa po 58. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene v tem zakonu,

·        turistična taksa, ki se uporablja v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma in letnim proračunom občine,

·        lastna sredstva krajevnih skupnosti, ki se uporabljajo za namene, določene v finančnem načrtu posamezne krajevne skupnosti,

·        prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja,

·        komunalni prispevek, ki se nameni za gradnjo komunalne opreme,

·        okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, za vlaganje v novo infrastrukturo,

·        pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, se uporablja v skladu s 5. členom Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest,

·        najemnina, ki jo občina zaračuna javnemu podjetju za gospodarsko javno infrastrukturo, se nameni za vlaganje v komunalno infrastrukturo,

·        koncesijske dajatve od upravljanja pokopališč in trajnostno gospodarjenje z divjadjo se uporabijo v skladu z odloki za to področje. 

Če so namenski prihodki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov. Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.

Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni.

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan.

Župan lahko med letom odpre novo proračunsko postavko iz sredstev proračunske rezervacije.

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju s polletnim poročilom in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji.

6. člen

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1.   v letu 2022 50 % navedenih pravic porabe in

2.   v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 40 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.

Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

7. člen

(spreminjanje načrta razvojnih programov)

Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.

8. člen

(proračunski skladi)

Proračunski skladi so:

1. Proračunska rezerva, oblikovana po ZJF

Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 82.000 €. Na podlagi za finance pristojnega organa občinske uprave o porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan  in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

2. Rezervni sklad neprofitnih stanovanj se v letu 2021 oblikuje v višini v višini 20.000 €, oblikovan po 119. členu stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2003).

4.  Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države

9. člen

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 400 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.

Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroškov dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži.

5.  Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja

10. člen

(obseg zadolževanja občine)

Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2021 lahko zadolži  do višine 102.650 €. Zadolžitev je namenjena za izgradnjo vodovodnega sistema v Trnovljah. Navedena zadolžitev je v skladu z 21. člena Zakona o financiranju občin ter v skladu z 10. členom  Zakona o spremembah zakona o financiranju občin v višini 2 % skupne primerne porabe občin. Občina Vojnik lahko na podlagi zgoraj navedenega za izvrševanje proračuna Občine Vojnik za leto 2021 najame brezobrestni kredit iz državnega proračuna, za projekt št. OB139-17-0012 Izgradnja vodovodnega sistema v Trnovljah, ki je planiran v Načrtu razvojnih  programov za obdobje 2021-2024 in na proračunski postavki 4040277. 

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije – zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev.

Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Pravni posli, ki jih sklepajo krajevne skupnosti nad 2.000 €, so brez soglasja župana nični. Podpisovanje pravnih poslov krajevnih skupnosti, ki bi imeli finančne posledice pri upravljanju premoženja, so brez soglasja nični.

11. člen

(poroštva občine)

Občina sme izdajati  poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja javnega podjetja ali javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in pod pogoji, ki jih določi odlok, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana poroštva občine se vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.

Občina poroštev iz prejšnjega odstavka v letu 2021 ne izda.

12. člen

( zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni občine)

Javno podjetje in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva le s soglasjem ustanovitelja, pod pogoji, ki jih določi občinski svet, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.

Občina soglasji iz prejšnjega odstavka v letu 2021 ne izda.

6.  Prehodne in končne določbe

13. člen

(začasno financiranje v letu 2022)

V obdobju začasnega financiranja Občine Vojnik v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

14. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 410-0026/2019-9 (9)

Datum: 19.12.2019