Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 s spremembami), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 s spremembami), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 s spremembami) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14 s spremembami) je Občinski svet Občine Divača na 20. redni seji  dne 10.11.2021 sprejel

ODLOK

O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE DIVAČA

I.  Splošne določbe

1. člen

(vsebina odloka)

Ta odlok določa pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, pogoje pri lastni oskrbi s pitno vodo, način izvajanja oskrbe s pitno vodo, meritve in obračun  porabe vode, odjem vode iz hidrantov ter pravice in obveznosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine Divača.

Podrobnejšo vsebino o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe opredeli upravljavec v svojem Tehničnem pravilniku.

2. člen

(namen odloka)

Namen tega odloka je:

·  zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,

·  zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe,

·  uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,

·  obveznosti občin, izvajalcev in uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo.

3. člen

(pojmi)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

·  Interni vodomer je naprava, ki je nameščena za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter ga upravljavec ne vzdržuje.

·  Interno vodovodno omrežje je vodovod z vsemi elementi, ki so priključeni za obračunskim vodomerom.

·  Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je pravna oseba, ki ji je občina poverila izvajanje gospodarske javne službe. Izvajalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti in je odgovoren za kakovostno izvajanje gospodarske javne službe.

·  Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.

·  Javno hidrantno omrežje so objekti in naprave namenjeni izključno za gašenje požarov.

·  Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

·  Območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda.

·  Območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo.

·  Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, predstavlja razmejitveno mesto vodovodnega priključka in internega vodovodnega omrežja. Vsi elementi za obračunskim vodomerom so del interne instalacije, ki je v upravljanju in vzdrževanju lastnika oziroma uporabnika

·  Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom.

·  Omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo.

·  Pitna voda  je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.

·  Posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo.

·  Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: vodovodni priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; elementi spoja na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli vodovodnega priključka.

·  Priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.

·  Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovodni sistem ali vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda.

·  Uporabnik pitne vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda.

·  Upravljavec javnega vodovoda  je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe.

·  Upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju.

·  Vodarina je del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo.

·  Vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

·  Zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo.

·  Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje,

Ostali pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih, v podzakonskih predpisih ali tehničnem pravilniku upravljavca javnega vodovoda. 

II.  Izvajanje dejavnosti oskrbe s pitno vodo

4. člen

(oskrba s pitno vodo)

Oskrba s pitno vodo na območju občine zagotavlja:

·  iz javnih vodovodnih sistemov (izvajanje javne službe),

·  iz zasebnih vodovodnih sistemov (lastna oskrba),

·  kot samooskrba objekta s pitno vodo (kjer se ne zagotavlja javna služba ali lastna oskrba).

5. člen

(storitve javne službe)

V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov iz javnega vodovoda, če v njih redno ali občasno bivajo ljudje ali če so vezani na poslovno ali kmetijsko dejavnost.

Za javno službo se ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:

·  se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo za ljudi in živino ter za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode,

·  iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,

·  če se voda uporablja za izdelavo produktov in storitev, ki se prodajajo na trgu.

·  Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:

·  oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe ter druge dejavnosti javnega pomena (vaški domovi, pokopališča),

·  oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,

·  oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,

·  oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi,

·  oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi, če letna količina vode ne presega 50 m3.

6. člen

(uporabniki javne službe)

Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.

Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.

V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.

7. člen

(upravljalec javnega vodovoda)

Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o.,  Bazoviška cesta 6, 6210 Sežana (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).

Upravljalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati mora zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe s pitno vodo, upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise s področja oskrbe s pitno vodo.

8. člen

(lastna oskrba s pitno vodo)

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na poselitvenih območjih, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe.

V primeru  lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod  imeti upravljavca, če oskrbuje:

·  eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,

·  eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in

·  eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.

Lastniki zasebnega vodovoda morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.

Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.

9. člen

(vodenje katastra)

Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavljajo občine v sodelovanju z upravljavcem javnega vodovoda in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost ter ga stalno dopolnjevati. Stroški izdelave in vodenja katastra gospodarske javne infrastrukture, se skladno s Pogodbo o vodenju katastra javne infrastrukture krijejo iz proračunskih sredstev občin lastnic.

III.  Standardi opremljenosti

10. člen

(opremljenost naselij)

Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50 ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.

Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:

·  izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan ali

·  upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.

11. člen

(določitev območij javnih vodovodov)

Območja javnega vodovoda so določena s predpisom občine in so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana v katastru javnega vodovodnega omrežja izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, ločeno za:

·  območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba,

·  območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo predvideno izvajanje javne službe,

·  območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in

·  območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.

12. člen

(obveznost priključitve)

Na oskrbovalnem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrbo s pitno vodo.

Stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba in so izpolnjeni tehnično dobavni pogoji mora biti priključena na javni vodovod v skladu s tehničnim pravilnikom.

Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.

Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.

Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.

Povsod tam, kjer je zgrajen oziroma se zgradi nov javni vodovod, mora upravljavec bodoče uporabnike obvestiti, da je priključitev njihovih objektov na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od prejema obvestila in mu določiti pogoje za priključitev. Načrtovanje in gradnjo vodovodnega priključka, mora zagotoviti lastnik najkasneje v šestih mesecih po prejemu obvestila o priključitvi.

Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.

13. člen

(prepoved priključitve na javni vodovod)

Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.

 Če lastnik stavbe ali gradbenega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.

14. člen

(načrtovanje in priključitev na javni vodovod)

Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta (uporabnik), ki se priključuje na vodovod.

Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

Če razpoložljive zmogljivosti vodnih virov in vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se soglasje ne izda.

V primeru neustrezne zmogljivosti vodovodnega omrežja ali priključevanja na območju brez javnega vodovoda, se naročniku ali pooblaščencu izda  projektne pogoje in določi obseg dograditve ali  rekonstrukcije  vodovodnega omrežja na katerega bo izvedena  priključitev.

Priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika ali investitorja.

Za vsako spremembo izvedbe priključka na javni vodovod mora uporabnik ali investitor ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

Brez soglasja izvajalca javne službe uporabnik ne sme dovoliti priključitve stavb ali gradbeno inženirskih objektov drugih uporabnikov na svojo interno vodovodno napeljavo ali na priključek na javni vodovod.

15. člen

(začasna priključitev na javni vodovod)

Izvajalec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve in začasne objekte. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva.

Trajanje gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem izgradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta oziroma do začetka uporabe stavbe, vendar najdlje 5 let od  izvedbe priključka. Če uporabnik v tem času gradnje objekta še ne zaključi, mora zaprositi za podaljšanje prej navedenega soglasja.

Cena za uporabo vode na gradbiščnih priključkih (vod za gradbišča) se določi kot trikratnik veljavne cene vodarine v okviru storitev gospodarske javne službe. Gradbiščni priključek se ukine, ko investitor uredi odvajanje in čiščenje vod skladno z zakonodajo in prične uporabljati objekt.

Uporabnik mora o začetku rabe objekta upravljalca obvestiti v 8 dneh od nastale spremembe.

16. člen

(namakalni priključki in priključki za oskrbo živine)

Na vodooskrbnih območjih, kjer vodovodni sistem to dopušča, je po predhodnem soglasju upravljavca in s pridobljenim vodnim dovoljenjem mogoče izvesti priklop na vodovodno omrežje za potrebe namakanja (posebna storitev). Iz namakalnih priključkov se sme uporabljati voda izključno za namakanje v vodnem dovoljenju določenih površin.

Priklop na vodovodno omrežje za oskrbo živine je mogoč kot samostojni priključek ali z vgradnjo odštevalnega vodomera na obstoječem priključku

17. člen

(spremembe na priključkih)

V kolikor želi uporabnik odjemno mesto začasno ali trajno odklopiti, je dolžan posredovati vlogo na predpisanem obrazcu in po odklopu poravnati vse terjatve na tem odjemnem mestu in stroške odklopa. Ob ponovnem priklopu pa stroške priklopa. V času začasnega odklopa je uporabnik dolžan plačevati stroške omrežnine.

Ukinitev priključka oziroma trajni odklop na javni vodovod je dovoljena, če se priključena stavba ali gradbeno inženirski objekt poruši oziroma je objekt v takem stanju, da ne omogoča bivanja. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev priključka na javni vodovod.

Ukinitev priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe na stroške uporabnika.

Prenos lastništva priključka ali obveznosti plačila storitev na drugo pravno ali fizično osebo je mogoč pod pogojem, da dotedanji lastnik oziroma najemnik nima odprtih terjatev do upravljavca javnega vodovoda iz tega priključka. Če obstaja terjatev, prenos priključka oziroma sprememba plačnika ni možna. Priključitev novega uporabnika se v tem primeru izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni vodovod.

IV.  Merjenje porabe pitne vode in obračun porabljene vode

18. člen

(merjenje količin porabljene vode)

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih (m3) z odčitavanjem obračunskega vodomera. Odčitavanje stanja vodomera se vrši periodično glede na vrsto porabnika, skladno s terminskim planom, ki ga določi upravljalec vodovoda. Ob zamenjavi vodomera je upravljavec javnega vodovoda dolžan obvezno odčitati stanje vodomera.

19. člen

(namestitev obračunskega vodomera)

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec javnega vodovoda obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera (vodomernega jaška) določi upravljavec javnega vodovoda samostojno, vendar v skladu s projektom, veljavnimi predpisi in podrobnejšimi tehničnimi pravili, ki so določeni v Tehničnem pravilniku upravljavca.

V novozgrajenih večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.

Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.

Obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan s strani pristojnega urada za kontrolo meril.

Upravljavec javnega vodovoda vzdržuje obračunske vodomere ter skrbi za njihove redne preglede in za menjavo. Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo. Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera se pokrivajo iz zbranih sredstev omrežnine. V primeru poškodovanja vodomera zaradi krivde uporabnika (zmrzal, poškodbe ipd.), je menjava vodomera strošek uporabnika in se ne krije iz naslova omrežnine.

Vodovodni priključek in prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, morata biti upravljavcu javnega vodovoda vedno dostopna za vzdrževanje in redne preglede.

Uporabnik ne sme odstraniti, prestavljati, zamenjati ali popraviti obračunskega vodomera, niti odstraniti plombe.

20. člen

(interni vodomeri)

V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni vodomeri, ki služijo uporabnikom ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih oziroma za porazdelitev stroškov porabe vode.

21. člen

(preverjanje točnosti vodomerov)

Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven predpisanih dopustnih mej, določenih z veljavnimi predpisi o meroslovju, nosi vse stroške zamenjave in preizkusa upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik. Zahteva za izredno kontrolo mora biti pisna.

22. člen

(obračun porabljene vode)

Količino porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju odčitanem na obračunskem  vodomeru. Stanje se odčitava najmanj dvakrat letno za gospodinjstva, za pravne osebe pa mesečno. V vmesnem obdobju, ko vodomer ni odčitan, se izračunajo mesečne akontacije. Akontacijo določi upravljavec, lahko pa uporabnik zahteva spremembo višine akontacije.

V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni interni vodomeri, lahko upravljavec izda račun posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na internih vodomerih. Razlika med seštevkom dobavljene vode po odčitkih na internih vodomerih in po odčitku na glavnem vodomeru se razdeli na vse uporabnike v objektu, sorazmerno glede na porabo.

V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in na internem omrežju niso vgrajeni interni vodomeri, se odčitana poraba porazdeli glede na število prijavljenih oseb v posamezni stanovanjski enoti oziroma po ključu, ki ga uporabniki sporazumno medsebojno določijo.

23. člen

(obračun pavšalne porabe vode)

V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari in okvara ni rezultat nepooblaščenega posega v sistem, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečja porabe vode v primerljivem  trimesečnem obdobju istega leta.

Če upravljavec ne more odčitati števca, mora o tem obvestiti uporabnika, kateri mora sporočiti stanje vodomera v roku 5 dni, sicer se mu obračuna poraba vode po povprečju preteklih 12 mesecev – akontacija.

24. člen

(plačevanje računa)

Uporabniki je dolžan plačati račun do dneva zapadlosti računa.

Plačnik storitev javne službe je njen uporabnik. V primeru oddaje stavbe, posameznega dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v najem, je plačnik lahko najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik in je taka pogodba posredovana upravljavcu javnih vodovodov. V takem primeru lastnik za obveznosti najemnika, ki jih ima ta kot uporabnik po tem odloku, odgovarja v razmerju do upravljavca subsidiarno.

V primeru, da uporabnik ne poravna računa do datuma zapadlosti računa, ga je upravljavec dolžan pisno opomniti na neplačilo. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec javnega vodovoda prekine dobavo vode oziroma začne postopek izterjave po sodni poti. V takem primeru bo upravljavec prekinil dobavo vode do poplačila celotne obveznosti, vključno s stroški prekinitve.

25. člen

(ugovor)

Uporabnik, ki mu je bila odmerjena poraba vode, lahko v  8 dneh po prejemu računa vloži pisni ugovor upravljavcu vodovoda, če meni, da mu količina porabljene vode ni pravilno odmerjena. Upravljavec javnega vodovoda je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. V kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin.

V.  Prekinitve dobave vode

26. člen

(prekinitev dobave vode )

Upravljavec lahko na stroške uporabnika  prekine dobavo vode v naslednjih primerih:

·  če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode v posebnih primerih

·  če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,

·  če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljavca javne infrastrukture,

·  če dovoli priključitev preko interne instalacije tretjim osebam, brez vednosti upravljavca vodovoda

·  če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega noče preprečiti,

·  če uporabnik onemogoča delavcu ali pooblaščencu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij v skladu z določili tega odloka,

·  če je prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, nedostopen, zasut ali nevzdrževan in uporabnik tudi po opominu upravljavca, do postavljenega roka, pomanjkljivosti ne odpravi

·  če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v objekte in naprave, ki so v upravljanju upravljavca,

·  če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,

·  če uporabnik ne plača računa kakor je določeno v 23. in 24. členu,

·  če z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali dobavo vode

Prekinitev dobave vode  velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo plača uporabnik.

Upravljavec je dolžan opraviti ponovno priključitev, ko so izpolnjeni vsi pogoji za priključitev.

27. člen

(vzdrževalna in investicijska dela)

Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora najkasneje 1 dan pred prekinitvijo obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način  in na spletni strani izvajalca javne službe o času trajanja prekinitve dobave vode.

V primerih nepredvidenih okvar ima upravljavec pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila, mora pa takoj ko je to mogoče uporabnike obvestiti o času trajanja prekinitve dobave vode na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.

V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo , daljše od 24 ur, zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile, mora izvajalec javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe.

28. člen

(izredne razmere in prednostna oskrba s pitno vodo)

V primeru višje sile (potres, požar, suša, onesnaževanje virov, izpad energije, velike okvare) in v skladu z zakonom lahko upravljavec brez nadomestila škode prekine ali zmanjša dobavo vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike in postopati v skladu s sprejetim načrtom ukrepov za take primere. Skrbeti mora predvsem za prednostno oskrbo za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost. V primeru redukcij dobave vode, je kot prva omejena poraba vode pri uporabnikih posebnih storitev.

VI.  Financiranje in oblikovanje cen oskrbe s pitno vodo

29. člen

(financiranje)

Javna služba se financira iz:

·  cene storitve javne službe,

·  subvencije ali druge oblike proračuna občin,

·  drugih virov.

30. člen

(oblikovanje cen)

Cene javne službe oskrbe s pitno vodo se oblikujejo v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, na predlog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo. Potrdi pa jih občinski svet. Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture (omrežnina) in cene, ki se nanaša na opravljanje storitve javne službe.

31. člen

(elaborati o cenah)

Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o ceni storitve javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom. Elaborat izvajalec posreduje občinam v tekočem letu najpozneje do dne 31.10., ne glede na višino potrebnih sprememb cene storitve javne službe glede na obstoječe cene oz. preteklo obračunsko obdobje. Občine elaborat pregledajo, in v primeru vsebinsko utemeljenih razlogov zahtevajo dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 30 dni od prejema. Izvajalec mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 30 dni od prejema le-teh. Občine morajo cene na podlagi elaborata potrditi najkasneje do 31.12. tekočega leta za prihodnje leto.

Če posamezna občina ne potrdi elaborata do roka navedenega zgoraj, se za čas do potrditve elaborata, najemnina za infrastrukturo določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava izvajalec uporabnikom.

32. člen

(subvencije cen)

Občine samostojno odločajo o načinu subvencioniranja. Subvencije se določijo v skladu s predpisi s sklepi občinskih svetov posameznih občin. Subvencija se lahko zagotovi le za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti razvidno iz ustreznih registrov).

33. člen

(posebne storitve)

Posebne storitve izvajalca so storitve, ki jih izvajalec javne službe opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo, in niso obvezne storitve javne službe V okviru prostih zmogljivosti javnega vodovoda, lahko izvajalec opravlja posebne storitve v soglasju z občino, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova. Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe oskrbe.

Razmerje med izvajalcem in uporabnikom posebne storitve je podrobneje urejeno s pogodbo o posebnih storitvah.

VII.  Evidence uporabnikov

34. člen

(evidence uporabnikov)

Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.

Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:

·  šifro uporabnika,

·  ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),

·  znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,

·  datum vnosa podatkov.

Upravljavec lahko za posameznega uporabnika z njegovim soglasjem zbira tudi podatke o:

·  zaposlitvi,

·  številki osebnega računa,

·  davčni številki,

·  deležu lastništva,

·  EMŠO.

Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:

·  šifro uporabnika in plačnika,

·  šifro dejavnosti (SKD) 

·  naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,

·  naslov,

·  transakcijski račun,

·  davčno številko,

·  znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,

·  datum vnosa podatkov.

Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:

·  podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu,

·  lastništvo nepremičnine

·  šifro odjemnega mesta.

35. člen

(dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah)

Lastniki, najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:

·  statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem;

·  vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.

Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:

·  ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,

·  listino o prenosu lastninske pravice (razen upravnik),

·  številko in naslov odjemnega mesta,

·  podpisano izjavo novega lastnika, najemnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.

Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji lastnik, najemnik.

36. člen

(pridobivanje evidenc)

Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o javnih gospodarskih službah. Zbrani podatki so varovani  na podlagi Zakona o varovanju osebnih podatkov.

37. člen

(izstavitev računa za večstanovanjski objekt)

Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:

·  upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;

·  vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna oz. ključa delitve.

VIII.  Obveznosti upravljavca in uporabnikov

38. člen

(obveznosti upravljavca)

Upravljavec je dolžan:

·  zagotavljati normalno obratovanje javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet;

·  redno vzdrževati objekte in naprave javnega vodovoda;

·  redno kontrolirati kvaliteto vode v skladu z veljavno zakonodajo;

·  obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah in omejitvah dobave vode;

·  obveščati uporabnike javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe;

·  vodenje evidenc o: javnih vodovodih, s katerimi upravlja in območjih javnih vodovodov; uporabnikih javne službe; priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih; zajetjih in rezervnih zajetjih za pitno vodo; vodnih pravicah za ta zajetja; vodni bilanci javnega vodovoda; vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe; stroških in cenah obveznih storitev javne službe;

·  voditi in ažurirati informacijski sistem skladno z organizacijskim navodilom;

·  voditi evidence o količinah odvzete pitne vode iz javnega vodovoda;

·  ločeno voditi evidenco o količinah odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, ki niso storitev javne službe;

·  izdelati program oskrbe in poročati v skladu z zahtevami uredbe;

·  redno preverjati podatke o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem  stavb na območju javnega vodovoda;

·  priključevati nove uporabnike javne službe.

Ostale obveznosti upravljavca oskrbe s pitno vodo so določene v upravljavski pogodbi, organizacijskih navodilih lastnika javne infrastrukture in državnih pravnih aktih, ki urejajo to obvezno občinsko gospodarsko javno službo.

39. člen

(obveznosti uporabnikov)

Uporabniki so pri oskrbi s pitno vodo dolžni: 

·  redno vzdrževati interno vodovodno omrežje;

·  omogočiti upravljavcu trajni, neoviran dostop do vodomernega jaška in obračunskega vodomera;

·  uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera;

·  zaščita vodomernega jaška in vodomera pred poškodbami in zmrzaljo, vdorom talne in odpadne vode in drugimi škodljivimi vplivi;

·  nemudoma javljati upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, odjemu vode iz hidrantov;

·  upravljavcu javljati vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem priključku;

·  spremljati porabo vode in sporočati upravljavcu javnega vodovoda neobičajno visoko porabo;

·  pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem  objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode;

·  za opravljene storitve plačevati izvajalcu javne službe v roku navedenem na računu;

·  upoštevati medsebojno delitev stroškov, kadar ima več uporabnikov obračun preko enega obračunskega vodomera;

·  upoštevati ukrepe racionalne rabe zaradi pomanjkanja vode ali drugih izrednih dogodkov.

IX.  Gradnja vodovodnega omrežja

40. člen

(gradnja objektov in naprav javnega vodovoda)

Pred pričetkom gradnje javnega vodovoda je investitor dolžan obvestiti upravljavca vodovoda o nameravani gradnji vsaj 7 dni pred pričetkom del.

Gradnjo objektov in naprav javnega vodovoda lahko izvaja strokovno usposobljena oseba, posege v obstoječi sistem javnega vodovoda pa izvaja upravljalec.

Ob izgradnji vodovodne infrastrukture je investitor dolžan  zagotoviti strokovni nadzor upravljavca javnega vodovoda.

41. člen

(prenos novozgrajenih vodovodov na občino)

Kadar investitor vodovoda ni občina, mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o komunalnem opremljanju z občino.  Investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja je dolžan po končani gradnji le-te predati v last občini. Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo javnega vodovoda, s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu.

Investitor  je dolžan predati zgrajeni javni vodovod občini najkasneje v roku enega meseca po uspešno opravljenem internem tehničnem pregledu upravljavca javnega vodovoda skladno z zahtevami Tehničnega pravilnika. Prevzete vodovodne objekte in naprave skladno z določili tega člena preda občina v upravljanje bodočemu upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

X.  Varovanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav

42. člen

(varovalni pas vodovoda)

Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za posege na območju trase.

Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.

43. člen

(obveznost vzpostavitve prvotnega stanja)

Investitorji oziroma izvajalci del morajo pri novogradnji, vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti javno vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom upravljavca. Stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo investitorja.

Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektrika, telefon, plinovod, KTV, kanalizacija) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovane.

V primeru nastalih poškodb na javnem vodovodu ali vodovodnem priključku, morajo upravljavca javnega vodovoda nemudoma obvestiti in pri njem naročiti popravilo poškodb ter poravnati vse stroške, ki so nastali zaradi poškodbe.

XI.  Odjem vode iz hidrantov

44. člen

(hidranti)

Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni predvsem požarni varnosti ter morajo biti ves čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje upravljavec javnega vodovoda.

Podatke o hidrantih vodi upravljavec javnega vodovoda v katastru.

Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda oziroma upravljavca zasebnega vodovoda se sme uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca javnega vodovoda o uporabi in količini iz hidrantov odvzete vode.

Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru nosi vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil na hidrantu in vodovodnem omrežju.

XII.  Nadzor

45. člen

(nadzor)

Strokovni nadzor nad izvajanjem nalog izvajalca javne službe in upravljavca javnih vodovodov opravlja organ občinske uprave pristojen za gospodarske javne službe in inšpekcija pristojna za okolje.

Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo.

XIII.  Kazenske določbe

46. člen

(kazenske določbe)

Z globo 1.400 evrov se kaznuje upravljalec javnega vodovoda če:

·  prekine dobavo vode v nasprotju z 26. členom tega odloka;

·  začasno prekine dobavo vode v nasprotju z 27. členom tega odloka;

·  neupravičeno omejuje porabo vode;

·  ne izpolnjuje obveznosti iz 38. člena tega odloka.

Z globo 400 evrov se kaznuje uporabnik vodovoda če:

·  odvzema vodo iz hidrantnega omrežja v nasprotju z 44. členom tega odloka;

·  uporablja vodo iz namakalnih priključkov v nasprotju s pogoji določenimi v vodnem dovoljenju oziroma soglasju za priključitev;

·  ne upošteva izdanih omejitev porabe vode.

Z globo 1000 evrov se kaznuje uporabnik, pravna oseba, posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če:

·  se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca;

·  če se ne priključi na javni vodovod v roku 6 mesecev po prejemu poziva upravljalca;

·  s posegom ali dejanjem v varovalnem pasu vodovoda povzroči škodo ali posledično dodatne stroške pri vzdrževanju vodovoda;

·  namensko ravna v nasprotju s 39. členom tega odloka.

XIV.  Prehodne in končne določbe

47. člen

(prehodne in končne določbe)

Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno dovoljenje skladno z  določbami veljavne zakonodaje in tega odloka.  Lastniki zasebnih vodovodov morajo v treh mesecih od uveljavitve tega odloka določiti upravljavca  zasebnega vodovoda skladno s 6. členom tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih za dobavo vode na območju občine Sežana (Uradne objave št. 20, z dne 31.5.1991).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0012/2021-05

Datum: 10.11.2021