Na podlagi
61. člena in v skladu s 56.a členom
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B,
108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012,
109/2012, 35/13 (skl. US) – v nadaljevanju ZPNačrt) je Občinski svet
Občine Nazarje na podlagi 16. člena
Statuta Občine Nazarje (UG ZSO, št. 2/2011-UPB-1 in 11/2012) na 11.
redni seji dne, 17.12. 2015 sprejel |
|
ODLOK |
O PETI
SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU INDUSTRIJSKO-OBRTNE
CONE PRIHOVA – NAZARJE |
|
I. Uvodne določbe |
|
1. člen |
(predmet
za spremembe in dopolnitve) |
(1) S tem
odlokom se petič spreminja in dopolnjuje (SD) Odlok o zazidalnem načrtu
industrijsko obrtne cona Prihova – Nazarje (OPPN Prihova ali zgolj OPPN,
Ur. l. RS, št. 7/1995, UG ZSO, št. 10/2008, 2/2010, 15/2011 in UG ZSO,
št. 11/2013), in sicer za območja proizvodnih dejavnosti (območja PD1 –
območje Elkroj), območje PD2A, PD2B in PD2C. SD OPPN je potrebna zaradi
spremembe podrobnejše namenske rabe prostora (iz območja proizvodnih
dejavnosti v območje centralnih dejavnosti), razširitve dejavnosti na
obravnavanem območju ter povečanja objektov. |
(2)
Spremembe in dopolnitve se izvaja na pobudo investitorjev in občine za
potrebe ureditev trgovskih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v
območjih ureditev z oznako PD1, PD2-A, PD2-B IN PD2-C. |
(3) SD OPPN
je potrebna zaradi spremembe podrobnejše namenske rabe prostora (iz
območja proizvodnih dejavnosti v območje centralnih dejavnosti), za
opredelitev razširitve ali sprememb dejavnosti, sprememb velikosti
objektov ter sprememb zunanjih ureditev. |
(4) SD OPPN
je izdelalo podjetje Struktura, arhitekturna delavnica forme/vsebine
d.o.o., št. proj. U1323-SDOPPN. |
|
2. člen |
(vsebina
odloka) |
(1) Odlok
ima tekstualni del, grafični del in priloge. |
(2) SD OPPN
Prihova je sestavljen iz naslednjih vsebin: |
1.0
Besedilo |
2.0
Kartografski del |
2.1
Prikaz stanja v prostorskih aktih |
2.1.1a Izsek iz Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986-2000, dop.
leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obd.
1986-1990 |
2.1.1b Predlog spremembe namenske rabe ter prikaz območij
ureditvenih enot in podenot |
2.1.2 Geodetski načrt |
2.2
Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor |
2.2.1
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
2.2.3
Urbanistično arhitektonska in krajinska zasnova |
2.2.5
načrt ureditve poteka omrežij GJI – zasnova prometne, komunalne,
energetske in komunikacijske infrastrukture ter
priključevanje objektov |
2.2.6
Načrt členitve površin s prikazom grajenega javnega dobra |
2.2.8
Prikaz ukrepov za izvajanje dejavnosti varstva pred naravnimi nesrečami
in |
drugimi
nesrečami ter zagotavljanje požarne varnosti |
2.2.8.1
Prikaz poplavne nevarnosti (obstoječa, projektirana) |
3.0
Priloge |
3.1
Izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta |
3.2
Prikaz stanja prostora |
3.3
Strokovne podlage |
3.4
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
3.5
Obrazložitev |
3.6
Povzetek za javnost |
(3) Sestavni
del SD OPPN sta poleg prilog iz prejšnjega odstavka tega člena ter
predhodno izdelanih strokovnih podlag v prejšnjih postopkih tudi: |
·
Hidrološko
hidravlična analiza in izdelava poplavnih kart za tri leve pritoke
Savinje na območju IOC Prihova, IZVO-R d.o.o., št. proj. G34-FR/14,
septembra 2014, dop. aprila 2015; |
·
Priključevanje
skladišča Pfeifer na obstoječe notranje krožišče, Struktura, št. proj.
U1323-SDOPPN_DD2, marca 2015. |
|
II.
Opis prostorske ureditve s spremembami in dopolnitvami odloka |
|
3. člen |
(ocena
stanja) |
Industrijsko-obrtna cona Prihova – Nazarje s spreminjanjem dejavnosti
prevzema značaj centralnih dejavnosti, kar terja nove rešitve za
nadaljnji razvoj urbane strukture. Del obstoječega pozidanega
industrijskega dela območja in objekti ne ustreza potrebam investitorjev
v nove dejavnosti. Območje, ki se ureja s tem aktom je delno že
pozidano, vendar potrebno programske in stavbne prenove. Del nepozidanih
površin z obstoječimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ne ustreza novim
razvojnim potrebam saj so določila omejujoča za gradnjo stavb s
potrebnimi funkcionalnimi ureditvami ter umeščanje predvidenih novih
trgovskih, servisnih, storitvenih, poslovnih in družbenih dejavnosti.
Območje je opremljeno s prometni, komunalno, komunikacijsko in
energetsko infrastrukturo. |
|
4. člen |
(namen in
cilji sprememb in dopolnitev) |
S
spremembami in dopolnitvami se skladno s potrebami investitorjev in
nosilcev dejavnosti v industrijsko –obrtni coni zagotovi možnosti za
umeščanje različnih programov centralnih dejavnosti z določitvijo
ustrezne podrobne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev. S tem se omogoči preobrazba območja iz pretežno industrijskega
v mešano območje s prepletom proizvodnih in centralnih dejavnosti. Cilj
sprememb in dopolnitev je, da se s prožnimi prostorskimi izvedbenimi
pogoji ter urbanističnimi rešitvami za obstoječe in nove dejavnosti
doseže učinkovita programska in stavbna prenova območja ter
racionalnejša izraba površin. |
|
5. člen |
(opis
predvidenih sprememb in dopolnitev odloka) |
(1) S tem
odlokom se v tekstualnem delu odloka: |
·
spremeni opis
obsega ureditvenega območja (v 3. členu), |
·
spremeni opis
funkcije območja urejanja in pripadajoča namenska raba (v 4. členu), |
·
spremenijo
pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov glede
predpisanega odmika gradbene linije od prometnic, sosednjih parcel in
objektov (v 5. členu), |
·
iz splošnih
pogojev za krajinsko ureditev umakne določilo zagotavljanja deleža
obveznih prostih zelenih površin zemljiške parcele (iz 6. člena), |
·
spremenijo
podrobni pogoji za oblikovanje objektov in krajinsko ureditev na območju
PD1 (območje Elkroj) in PD2-A1 (na novo definirano območje), PD2-A,
PD2-B in PD2-C (vse v 8. členu), |
·
spremenijo
določila zemljiške parcele in parcelacije glede pogojev urejanja dovozov
oz. uvozov na posamezna območja (v 9. členu), |
·
dopolnijo
pogoji in usmeritve za vodnogospodarske ureditve z omilitvenimi ukrepi
za izboljšanje varstva pred poplavami in načinom njihove izvedbe (v 11.
členu), |
·
dopolnijo se
pogoji prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega
urejanja v delu, ki se nanaša na cestno omrežje (v 13. členu), |
·
dopolnijo se
okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo posegov v prostor (v 23.
členu). |
(2) S tem
odlokom se v grafičnem delu skladno s 56.a členom ZPNačrt spreminja
podrobnejša namenska raba brez poprejšnje spremembe občinskega
prostorskega načrta in sicer na območjih PD2-A1 in PD1 iz namenske rabe
IG (površine gospodarske cone) v CU (površine osrednjih območij
centralnih dejavnosti). |
|
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
|
6. člen |
(območje
urejanja) |
(1) Območje
ureditve z OPPN se s tem aktom ne spreminja. Spremembe namenske rabe se
nanašajo na območje PD2-A1 in PD1. Za območja PD1 (Območje Elkroj),
PD2-A1, PD2-A, PD2-B, PD2-C se spremenijo podrobni pogoji za oblikovanje
objektov in krajinsko ureditev. |
(2)
Spremembe in dopolnitve navedene v poglavjih VI. Pogoji in usmeritve za
vodnogospodarsko urejanje ter VII. Pogoji prometnega, komunalnega,
energetskega in telekomunikacijskega urejanja se deloma nanašajo na
celotno območje OPPN in deloma na posamezno ureditveno območje. |
|
7. člen |
(vplivno
območje prostorske ureditve) |
S tem aktom
predvidene ureditve ne bodo vplivala na sosednja območja zunaj območja
OPPN. Pričakovani vplivi znotraj območja urejanja so prikazani na karti
»2.2.1 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«. |
|
IV. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA |
|
8. člen |
Četrti (4)
odstavek 3. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: |
»(4) V
obravnavano območje je zajeto tudi ureditveno območje za gradnjo
proizvodnih, poslovnih in trgovskih objektov v površini približno 4,2 ha
– območje PD2 in območje zaokrožitve poslovnih, trgovskih, servisnih,
gostinskih in nastanitvenih objektov v skupni površini približno 5,8 ha
– območje PD1, PD3, PD4, RTP in SD2.« |
|
9. člen |
Deveti (9)
odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(9) Objekt
7 na parceli 47/31, k.o. Prihova zaradi nove parcelacije in ureditve
ceste E ter objekt na parceli 47/49, k.o. Prihova zaradi ureditve
območja Elkroj.« |
|
10. člen |
V drugem (2)
odstavku 4. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: |
»Delno je
območje namenjeno tudi zagotavljanju ustreznih pogojev za bivanje na
območjih že obstoječe individualne gradnje – obstoječi stanovanjski
objekti (SD) ter v prenovljenih oziroma novih objektih na območju
Elkroja (PD1).« |
|
11. člen |
V tretjem
(3) odstavku 4. člena se spremeni tretja alineja in doda nova alineja
tako, da se po novem glasita: |
»PD1 –
območje centralnih dejavnosti; |
PD2-A1 –
Območje centralnih dejavnosti.« |
|
12. člen |
V četrtem
(4) odstavku se prva točka 5. člena spremeni tako, da se po novem glasi: |
»01.
predpisani odmiki gradbene linije od prometnic, sosednjih parcel in
objektov (4,0 m). Izjema je objekt na podenoti PD2-A1, ki je lahko
postavljen tudi na parcelno mejo, vendar pa mora odmik od prometnice
biti najmanj 4,00 m.« |
|
13. člen |
V drugem (2)
odstavku 6. člena se črta točka 01. |
|
14. člen |
V 8. členu
odloka se določila za območja PD1 (Območje Elkroj), PD2-A1, PD2-A, PD2-B
in PD2-C spremenijo tako, da se po novem glasijo: |
|
»PD1
(Območje
Elkroj) |
1.
Dopustna
gradnja
Dovoljena je gradnja prizidkov k obstoječim objektom,
rekonstrukcije objektov, odstranitev obstoječih objektov,
gradnje novih objektov ter sprememba njihove namembnosti.
Območje se nahaja na poplavnem območju (razredi poplavne
nevarnosti so opredeljeni na podlagi hidrološko-hidravličnega
poročila, ki je priloga k temu aktu), zato je glede dovoljenih
posegov v prostor in dejavnosti potrebno upoštevati Uredbo o
pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane
erozije celinskih voda in morja (Ur.l.RS, št. 89/08).
2.
Tlorisni gabariti
2.1
Oblika pravokotna, prevladuje naj enostavni pravokotni volumen.
2.2
Tloris predvidenega prizidka obstoječega objekta ne sme
presegati maksimalne širine obstoječega objekta.
2.3
Stavbni volumen ne sme presegati maksimalne višine obstoječega
objekta.
2.4
Upoštevati je treba predpise o minimalnem zahtevanem osončenju
sosednjih stavb in parcel.
2.5
Polkrožni izzidki ali stolpiči niso dovoljeni.
2.6
Tloris novega objekta naj sledi obliki in orientaciji obstoječih
objektov.
3.
Etažnost
3.1
Objekti brez
kleti.
3.2
Dopustna gradnja novih objektov je P+1+2.
3.3
Maksimalni višinski gabarit je 11 m; vse naprave na novih
objektih in prizidkih morajo biti znotraj maksimalnega gabarita
in skrite za kolenčnim zidom.
3.4
Minimalna višina kolenčnega zidu pri gradnji novih objektov in
prizidkov je 1 m.
3.5
Maksimalna dolžina prizidka ne sme presegati predpisane gradbene
linije objekta, to je 50 m od obstoječega objekta v smeri
jugozahod.
3.6
Maksimalna dolžina novega objekta ne sme presegati predpisane
gradbene linije, ki poteka 5 m od regionalne ceste v smeri jug.
3.7
Pritličje objekta naj se izvede vsaj 30 cm nad obstoječim
terenom.
4.
Streha
4.1
Za obstoječe objekte so dovoljene ravne strehe, eno in
dvokapnice; za nove objekte in prizidke obvezne ravne strehe z
notranjim naklonom in notranjimi odtoki, izjemoma so lahko
enokapnice z naklonom do 10°.
4.2
Ravne strehe novih objektov in prizidka morajo biti skrite za
kolenčnim zidom.
5.
Materiali in barve
5.1
Prednost imajo naravni oziroma avtohtoni materiali ter okolju
prilagojene barve.
5.2
Dovoljeni materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni obložni
materiali.
5.3
Uporaba materialov mora biti poenotena.
6.
Nezahtevni in enostavni objekti:
·
Nezahtevni in
enostavni – pomožni, začasni in za lastne
·
potrebe niso
dopustni.
7.
Pozidanost in gradbene parcele:
7.1
Ob upoštevanju vseh omejitev znotraj posamezne parcele je
dovoljena maksimalna pozidanost 95%.
7.2
Obvezna je ureditev oziroma zasaditev prostih zelenih površin.
8.
Varovanja: osrednji del enote se nahaja v območju srednje
poplavne nevarnosti, le ob skrajnih robovih (predvsem na severu
in vzhodu) se nahaja v območju majhne in preostale poplavne
nevarnosti (območja so grafično prikazana na karti 2.2.8.1.
Karta poplavnih razredov). Po izvedbi omilitvenih ukrepov, ki se
nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16. člena
tega odloka, se bo celotna enota nahajala v območju preostale
poplavne nevarnosti. |
PD2-A1,
PD2-A, PD2-B, PD2-C |
1.
Dopustna
gradnja:
1.1
Nova gradnja in gradnja prizidkov obstoječim objektom.
1.2
Dopustna je tudi postavitev žitnih silosov.
Območje se nahaja na poplavnem območju (razredi poplavne
nevarnosti so opredeljeni na podlagi hidrološko-hidravličnega
poročila, ki je priloga k temu aktu), zato je potrebno
upoštevati določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja
(Ur.l.RS, št. 89/08).
1.3
Dopustna je faznost gradnje – v 1. fazi je dovoljena
vzpostavitev parkirišča, v 2. fazi pa gradnja novega objekta.
2.
Tlorisni
gabariti:
2.1
Maksimalni tlorisni gabarit objektov ne sme presegati
predpisanih maksimalnih gabaritov, ki so vključno z
manipulativnimi površinami (parkirišča, dovozi) 4,0 m od
predvidenih prometnic in sosednjih parcel.
2.2
Maksimalni tlorisni gabariti so različni glede na tip objekta:
·
(OBJ
1) –raščen tloris (dva pravokotna tlorisa 27 x 53 m in 62 x 30
m, združena pod kotom),
·
(OBJ
2) – 46 x 52 m,
·
(OBJ 3
in OBJ 4) – 42 x 64 m,
·
(OBJ
5) – nepravilne oblike 50 x 63 m,
·
(OBJ
6) – 39 x 39 m,
·
(OBJ
7) – 42 x 39 m,
·
(OBJ
8) – 46 x 35 m,
·
(OBJ
9) – z južno stranico v dolžini 62 m, vzhodno stranico v dolžini
15 m, zahodno stranico v dolžini 53 m ter severno prisekano
stranico, ki poteka vzporedno s Potokom 3.
2.3
Vse navedene dolžine so maksimalne dovoljene - objekti so lahko
manjši. Tlorisi so lahko razgibanih oblik, vendar naj bodo
skladni z ostalimi objekti v območju PD2.
2.4
Minimalna oddaljenost objektov od sosednjih parcelnih mej,
prometnic in objektov je razvidna iz grafične priloge.
3.
Etažnost:
3.1
Maksimalni višinski gabarit je 16,5 m, za objekte znaša
maksimalni višinski gabarit 15,0 m; vse naprave na novih
objektih in prizidkih morajo biti znotraj maksimalnega gabarita
in skrite za kolenčnim zidom.
3.2
Ostala določila glede etažnosti so enaka določilom iz enote PD1.
Za ostale
elemente ureditve 4. Streha, 5. Materiali in barve, 6.
Nezahtevni in enostavni objekti veljajo določila iz enote PD1.
8. Varovanja
(območja so grafično prikazana na karti 2.2.8.1. Karta poplavnih
razredov):
-
enota PD2-A1: osrednji del se nahaja v območju preostale in
majhne poplavne nevarnosti, le manjši del na vzhodu enote se
nahaja na območju srednje poplavne nevarnosti. Po izvedbi
omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so
opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bo manjši
osrednji del enote nahajal v območju preostale poplavne
nevarnosti.
-
enota PD2-A: severni in vzhodni del enote se nahajata v območju
srednje poplavne nevarnosti. Le manjši del v osrednjem delu
enote in ozki pasovi ob območjih s srednjo poplavno nevarnostjo,
se nahajajo v območju majhne poplavne nevarnosti. V preostalem
delu je območje preostale poplavne nevarnosti. Po izvedbi
omilitvenih ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so
opredeljeni v 13. točki 16. člena tega odloka, se bosta manjši
območji na severu in vzhodu enote še vedno nahajali v območju
srednje poplavne nevarnosti, kar je potrebno upoštevati pri
zasnovi predvidenega objekta. Na severu in vzhodu predmetne
enote se bosta nahajali območji majhne poplavne nevarnosti. V
manjšem osrednjem delu in v pasovih ob območjih majhne poplavne
nevarnosti bodo območja preostale poplavne nevarnosti.
-
enota PD2-B: vzhodna polovica enote se nahaja v območju
preostale poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih ukrepov,
ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13. točki 16.
člena tega odloka, se stanje predvidoma ne spremeni.
-
enota PD2-C: Skoraj celotna enota se nahaja v območju srednje
poplavne nevarnosti, manjši del na vzhodnem robu celo v območju
velike poplavne nevarnosti. Ozek pas v severnem delu se nahaja
na območju preostale poplavne nevarnosti. Po izvedbi omilitvenih
ukrepov, ki se nanašajo na to območje in so opredeljeni v 13.
točki 16. člena tega odloka, se bo večji del območja nahajal na
območju preostale poplavne nevarnosti.« |
|
15. člen
|
Peti (5) odstavek 9.
člena se spremeni tako, da se po novem glasi: |
» (5) Ne glede na to
ali se parcele med seboj združujejo ali delijo, se ohranjajo obstoječa
mesta uvozov. Opuščanje oziroma zmanjševanje dovozov je možno le v
primeru združitve parcel 2, 3 in 4 v območju PD2-A ter parcel 6, 7 in 8
v območju PD2-B. Dovoljeno pa je povečanje števila uvozov, v kolikor je
to potrebno zaradi narave dejavnosti. V območju PD1 je dovoljena
vzpostavitev uvoza z zahodne strani do predvidenega prizidka, v skladu z
izdelano IDZ – strokovno podlago Priključevanje skladišča Pfeifer na
obstoječe notranje krožišče (U1323-SDOPPN_fp7_DD2), ki je priloga k temu
aktu.« |
|
16. člen |
V 11. členu
se dodajo novi, 12., 13. in 14. odstavek, ki se glasijo: |
|
|
»(12) Za
območje OPPN so izdelane strokovne podlage s področja upravljanja z
vodami (IZVO-R d.o.o., št. G34-FR/14), ki so sestavni del tega odloka.
Poplavna varnost se zagotavlja s fazno izvedbo protipoplavnih ukrepov
opredeljenih v strokovnih podlagah. Omilitveni ukrepi so: |
|
·
Uredijo se
brežine Potoka 1 in izvede zapornice na Potoku 1 za preprečitev vdora
visokih vod Savinje v zaledje. |
·
Na Potoku 2 se
izvede povezava s katero bi bilo možno ob 100-letnem pojavu odvajati
viške vod, ki bi se ob zaprti zapornici zadržali v strugi. Za predmetni
poseg je bila izdelana PGD/PZI dokumentacija, v kateri je med Potokom 2
in Potokom 1 predvidena izvedba povezovalnega jarka. |
·
Smiselna bi
bila tudi ukinitev obstoječega prepusta Φ40 cm pod regionalno cesto na
območju Pfeifer ter njegova prevezava v Potok 3. |
·
Priporočeno je
tudi, da se makadamski plato v depresijo ob Potoku 2 nad regionalno
cesto zatravi oz. uredi na način, da plato ne bo predstavljal več enega
izmed virov sedimentov, ki se v nadaljevanju odlagajo v prepustu pod
regionalno cesto. |
·
Znotraj oboda
regionalne ceste je potrebno očistiti oz. ponovno vzpostaviti obcestni
jarek, ki se navezuje na strugo Potoka 2. |
·
Na levem bregu
nad prepustom pod regionalno cesto je potrebno nadvišati teren na koto
347.5 m.n.v. (kota cestišča na lokaciji prepusta). To se lahko izvede z
nižjim nasipom ob strugi, v zaledju struge ali širšim površinskim
nasutjem terena. |
·
Na
obravnavanem odseku Potoka 3 na območju uvoza Pfeifer bi bilo potrebno
zamenjati cevni prepust z večjim B/H=3.5/1.5 m in dno potoka urediti v
zveznem padcu od iznad regionalne ceste do izpod poškodovanega odseka
struge pod poddimenzioniranim prepustom. Karakteristični prerez ureditve
struge je v dnu širok 1m, brežine pa se izvedejo v naklonu 1:2 na odseku
pod regionalno cesto, nad njo pa 1:1,75. Prav tako je potrebno strugo
nad vtokom v prepust na regionalni cesti preoblikovati na način, ki
zagotavlja čim manjše hidravlične izgube – zvezna konkavna brežina, ki
se navezuje na rob prepusta. |
(13) Možna
je fazna izvedba omilitvenih ukrepov, s katerimi se zagotavlja doseganje
sprejemljivega razreda ogroženosti na posameznem območju in izven njega
skladno z Uredbo. Možnost gradnje objektov znotraj OIC Prihova glede na
izvedbo posameznih omilitvenih ukrepov: |
·
Območja
objektov št. 1, 2, 3, 4, 5, 9, 10 in 11 (podenote PD2-A1, PD-2A, PD-2C
in PD3) so predvsem pod vplivom visokih vod Potoka 3. Za izboljšanje
poplavne varnosti znotraj IOC Prihova je zato ključna zamenjava prepusta
proti Dobelšku in izvedba pripadajočih ureditev na Potoku 3 (predhodno
opisano). Blindiranje cevnega prepusta Φ 40 pod regionalno cesto in
izvedba vzporednega jarka z navezavo na Potok 3 nista nujno potrebni za
celovito izboljšanje poplavne varnosti, sta pa priporočljivi.
|
·
Objekta 6 in 7
(podenota PD-2B) sta lahko pod vplivom visokih vod Savinje (preostala
nevarnost). Z dvigom pritličja vsaj 0,5 m nad nasip ob Savinji se bo
objektu bistveno izboljšala poplavna varnost tudi v primeru preplavitve
nasipa. Za objekta 6 in 7 torej niso potrebni posebni ukrepi, smiselno
bi bilo le, da okoliški teren ostaja nižji od pritličja. |
·
Objekt 11
(prizidek k Elkroju) (zahodni del podenote PD1) je pod vplivom zalednih
vod (Potok 2 in 3). Dotok teh vod (zatekajo po zaledju regionalne ceste)
je možno zmanjšati z ureditvijo Potoka 3 (čiščenje in izvedba
enakomernega pretočnega prereza) nad regionalno cesto in izvedbo blagega
nasipa na levem bregu nad regionalno cesto. Poleg tega posega bi bilo
potrebno zagotoviti tudi ustrezen odvod zalednih vod Potoka 2 proti
Potoku 1 oziroma proti nižje ležečemu terenu. Z izvedbo ureditev na
Potoku 3 bo prekinjen dotok večje količine vod po zaledju regionalne
ceste proti Potoku 2 in posledično Potoku 1 in s tem bistveno zmanjšana
poplavna nevarnost obstoječih in načrtovanih objektov. Prva faza
dopolnjene hidravlične analize je bila določitev vpliva izvedbe samo
ureditev na Potoku 3 na vodni režim širšega območja. Pri tem je
izdelovalec študije kot merodajni pojav privzel skrajno neugodne
razmere, ko bi bile zaradi visokih vod Savinje zaprte že izvedene
zapornice na izlivu Potokov 1 in 2 v Savinjo. Ob tovrstnem pojavu je
možno pričakovati, da se bodo struga in zadrževalne površine ob Potoku 2
zapolnile, viški vod, pa bi se prosto prelivali po terenu. Teoretično
lahko pride do prelivanja že pri 10-letnem dogodku in sicer pri pojavih
z dolgotrajnimi padavinami (12h, 24h), pri katerih se lahko akumulirajo
večji volumni vode. Pri kratkotrajnih padavinah (do 6h) pri 10-letnem
pojavu ni pričakovati razlivanja iz struge po širšem območju IOC
Prihova. Poleg samega pojava v zaledju je razlivanje pri 10-letnem
pojavu odvisno precej tudi od trenutka zapiranja zapornice na stiku s
Savinjo. V kolikor je zapiranje sorazmerno pozno (Savinja že precej
visoka), lahko strugo Potoka 2 v večji meri zapolnijo že vode Savinje s
čimer je zmanjšana zadrževalna sposobnost za lastne vode. Po drugi
strani pa je tudi zelo redek pojav, ko bi bila Savinja dlje časa tako
visoka, da bi morala biti zapornica zaprta npr. 24 ur. Glede na navedeno
je torej ob 10-letnemu pojavu na potoku 2 možno pričakovati odklone
izhodišč v eno ali drugo smer, zato izdelovalec smatra, da je izbran
pristop pri modeliranju (zaprta zapornica in sočasen maksimalni volumen
vod iz zaledja; vmesni pojav med ekstremnimi vrednostmi), ustrezen. |
·
Pri 10-letnem
pojavu (in zaprtih zapornicah na Potoku 1 in 2) se vode, ki se ne
zadržijo na zato omenjenih površinah, lahko prelijejo po delu IOC
Prihova. Poplavljeno je lahko območje Elektra ter bližnje stanovanjske
hiše ter območje trgovskega centra (bivši Elkroj). Zaradi zapolnitve
struge Potoka 1 se del vod razlije tudi na regionalno cesto. Območje
poplavljeno z 10-letnimi vodami je skladno z določili Uredbe uvrščeno v
razred srednje poplavne nevarnosti. |
·
Glede na
načrtovano pozidavo območja so na vplivnem območju 10-letnih vod
načrtovani objekti št. 3, 4, 5 in 11. Objekti 3, 4 in 5 se nahajajo na
območju razlivanja, medtem, ko se načrtovani objekt št. 11 nahaja v pasu
prehoda (toka) poplavnih vod. Z vidika potencialnega vpliva na režim
vod, je tako najbolj problematičen načrtovani objekt št. 11, saj bi s
postavitvijo objekta v prostor lahko preusmerili poplavne tokove na
danes manj ogrožena območja. |
·
Objekt št. 11
je načrtovan kot skladiščni objekt, ki je glede na določila Uredbe lahko
v določenih pogojih grajen v razredu srednje poplavne nevarnosti.
Načrtovan je kot prizidek obstoječemu skladiščnemu objektu. Za prost
prehod poplavnih vod je potrebno pod objektom zagotoviti ustrezen
pretočni profil (npr. 3 cevi Φ 70 cm oziroma ploščati prerez B/H-min.
2,5/0,45 m). Zunanje manipulativne površine bodo na severni strani
objekta urejene do 30 cm pod koto sedanjega terena (zagotavljanje
zadostne višine za dostop s kamionom). Depresija, ki bo s tem nastala,
bo služila kot zbirno območje za prelite poplavne vode – vode se bodo
raje zbirale v depresiji, kot tekle prosto naprej, kakor se to dogaja
danes. Na stiku med obstoječim parkiriščem in poglobljenim delom bo
izveden podporni zid, za katerega pa izdelovalec študije predlaga, da se
na vzhodni strani izvede še cca. 20 cm nad nivo obstoječega terena. S
tem bodo prelite poplavne vode dodatno preusmerjene proti prepustu pod
objektom in stran od severnega pročelja obstoječih objektov. Pri
10-letnem pojavu tako predlagani sistem preusmeri vode na prepust,
medtem ko so pri 100 in več-letnih pojavih gladine lahko previsoke in se
preko zidu prelivajo na obstoječe parkirišče. Na obstoječe parkirišče
lahko segajo tudi 10-letne poplavne vode, ki pa se na parkirišče
razlivajo iz druge smeri (iz J strani objekta po asfaltni poti ob
Eurospinu na S strani). |
·
Z namenom
optimizacije odtoka s poplavnih površin na IOC Prihova, predlagamo, da
se preuredi tudi teren na območju nadstrešnice na desnem bregu Potoka 1.
Območje predstavlja glavno komunikacijsko pot za vode, ki odtekajo z
območja IOC Prihova. S preoblikovanjem terena na območju nadstrešnice
(odstranitev robnika, morebitnega skladiščnega materiala in poglobitev
za 10-15 cm) bi se gladine v zaledju lahko znižale za okoli 20 cm.
|
·
Dodatno in
tudi neodvisno od potrebnih ukrepov za postavitev objekta št. 11 pa tudi
predlagamo, da se nova cesta, ki je od krožišča speljana proti
stanovanjskemu objektu Prihova 41 zniža na nivo okoliškega terena ob
objektu št. 11. S tem bo zmanjšana poplavna ogroženost stanovanjskega
objekta, ki se nahaja v depresiji v zaledju ceste. |
·
Objekti 3, 4
in 5, ki so delno načrtovani v razredu srednje poplavne nevarnosti
(zaradi poplavnih vod Potoka 2) naj se izvedejo na način, da bo poleg
izvedbe poplavno varnega platoja objekta, dopuščeno tudi čim bolj
optimalno zadrževanje poplavnih (in padavinskih) vod. Izdelovalec
študije predlaga, da se zeleni pas med regionalno cesto (oz. obcestnim
jarkom) in načrtovanimi objekti in funkcionalnimi zunanjimi ureditvami
ter pas med strugo Potoka 2 in objektom 5, kjer je le-to mogoče, uredi
na koti 342,40 m.n.m. (ali nižji). Glede na razpoložljive geodetske
podlage bo to pogojno možno le na območju objektov 4 in 5.
|
(14) V
primeru faznega izvajanja ukrepov pa je le-te možno razvrstiti v sledeče
faze: |
·
1. faza:
ureditev Potoka 3: osnovni in nujno potrebni ukrepi za širjenje IOC
Prihova in zaščito obstoječih objektov/dejavnosti (načrtovani objekti 1,
2, 3, 4, 5, 9, 10 in 11 so pod vplivom visokih vod Potoka 3) |
·
2. faza: (ob
predhodno izvedeni 1. fazi) izvedba povezovalnega kanala za prosti
prehod poplavnih vod pod objektom št. 11, 20 cm nadvišanje zidu med
obstoječim parkiriščem in načrtovano poglobitvijo terena |
·
3. faza:
dokončanje del na Potoku 1 (skladno s PZI) |
·
4. faza:
izvedba že načrtovanega povezovalnega jarka med Potokom 2 in Potokom 1 |
·
5. faza:
izvedba povezovalnega jarka med Potokom 1 in Pahtinovim potokom |
Ne glede na
to, da izvedba 1. in 2. faze ukrepov že (ob upoštevanju določil Uredbe)
pogojno dopušča gradnjo novih objektov znotraj IOC Prihova, pa se je
potrebno zavedati tudi dejstva, da so v širšem prostoru tudi drugi
objekti in industrija, ki so lahko pod vplivom poplavnih vod Potokov 1
in 2 (npr. BSH). Zato je na območju IOC Prihova nujno potrebno izvesti
vse predvidene ukrepe (faze) in s tem celovito izboljšati poplavno
varnost poseljenemu območju na levem bregu Savinje. |
Poleg
celovitih ukrepov predstavljenih po posameznih fazah, je na območju
urejanja priporočena izvedba tudi drugih manjših ukrepov za lokalno
izboljšanje poplavnih razmer oziroma ukrepov z ne tako bistvenim
globalnim vplivom: |
·
ukinitev
prepusta Φ 40 cm pod regionalno cesto in izvedba jarka proti Potoku 3, |
·
čiščenje
obcestnega jarka vzdolž regionalne ceste znotraj IOC Prihova, |
·
čiščenje
prepusta Φ 100 cm pod regionalno cesto na Potoku 2, |
·
sanacija
parkirišča (makadamskih površin) nad zgoraj omenjenim prepustom Φ 100
cm, |
·
znižanje
dostopne ceste proti objektu Prihova 41, |
·
preoblikovanje
terena na območju nadstrešnice na desnem bregu Potoka 1, |
·
aktiviranje
zadrževalnih zelenih površin ob objektih 4 in 5. |
Do izvedbe
posameznih omilitvenih ukrepov je možna gradnja na območjih preostale
poplavne nevarnosti, medtem, ko je na vseh preostalih območjih potrebno
pred gradnjo zagotoviti sprejemljiv razred ogroženosti skladno z Uredbo.
Investitor omilitvenih ukrepov na javnih površinah je občina, na
zasebnih površinah pa investitor.« |
|
17. člen |
V drugem (2) odstavku
13. člena se spremeni zadnji stavek tako, da se po novem glasi: |
»Preko notranje
prometnice in dovoznih cest so urejeni tudi uvozi na parcele.« |
|
18. člen |
Sedmi (7)
odstavek 13. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: |
»(7)
Površine za parkiranje so predvidene vzdolž ceste A. Na severni strani
ceste A je predvidenih 22 parkirnih mest za osebna vozila ter 7
parkirnih mest za avtobuse oziroma tovornjake. Parkirne površine so
lahko asfaltirane ali drugače tlakovane. Sicer pa je potrebno število
parkirnih mest za vsako enoto v skladu z vrsto dejavnosti, obsegom
uskladiti s tehničnimi normativi in drugimi predpisi.« |
|
19. člen |
Enajsti (11)
odstavek 13. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: |
»(11)
Odvodnjavanje obstoječe regionalne ceste RI 255/1248 Radmirje-Mozirje
zaradi predvidenih ureditev območja ne sme biti ovirano. Meteorna in
druga odpadna voda s parcel objektov, zunanjih ureditev in cestnih
priključkov ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati
in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in
njenega cestnega telesa. Predvidene ureditve prav tako ne smejo
poslabšati obstoječega odvajanja regionalne ceste.« |
|
20. člen |
Trinajsti
(13) odstavek 13. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: |
»(13)
Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj
obremenitve in ocene sprejemljivosti hrupa, tresljajev, izpušnih plinov,
svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa na državni cesti
za plansko obdobje 20 let. Zaradi navedenega kasnejša morebitna potreba
po zaščiti pred prej naštetimi vplivi prometa ne sme bremeniti
upravljavca državne ceste.« |
|
21. člen |
V 13. členu
se doda nov, 14. odstavek, ki se glasi: |
»(14)
Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom
za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi
drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu
državne ceste v ureditvenem območju. Pri novogradnjah ali prenovah
objektov v varovalnem pasu državne ceste, Direkcija RS za ceste ne
prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa,
tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih
dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega
vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z
izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega. Ukrepe varstva pred
hrupom in drugimi morebitnimi vplivi izvede in financira investitor.« |
|
22. člen |
V 24. členu
se doda nov, 10. odstavek, ki se glasi: |
»(10) Vsi
posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki
ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija
RS za okolje.« |
|
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
23. člen |
V 35. členu se doda
nova točka 4, ki se glasi: |
»Z dnem uveljavitve
tega odloka se dopolni Odlok o zazidalnem načrtu industrijsko-obrtne
cone Prihova – Nazarje (UG SO, št. 7/1995, 10/2008, 2/2010, 15/2011 in
11/2013). Za izvajanje posegov na obravnavanem območju je potrebno
upoštevati določila tega odloka in vseh dosedanjih dopolnitev, s
katerimi predmetni peti odlok o spremembah in dopolnitvah ureditev ne
spreminja ali dopolnjuje.« |
|
24. člen |
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko – obrtne cone
Prihova – Nazarje začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin. |
|
Številka:
032-0007/2014-11 |
Datum:
17.12.2015 |
|
|
Občina Nazarje |
|
Matej Pečovnik, župan |
|