Na podlagi 61.a Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP 2) (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) in 16. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) je Občinski svet Občine Ljutomer na 19. redni seji dne 12. 06. 2018 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE PUCHOVE POSLOVNE CONE V LJUTOMERU

1. člen

V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 4/11 in 1/14 popr.) se v 1. členu dodajo novi tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:

»S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve OPPN).

Spremembe in dopolnitve OPPN vsebujejo tekstualni in grafični del.

Tekstualni del sprememb in dopolnitev OPPN vsebuje besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah OPPN.

Grafični del sprememb in dopolnitev OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:

·   izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000,

·   območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 1000,

·   prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 1000,

·   zazidalna oziroma ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture v merilu 1 : 1000,

·   prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 1000,

·   načrt parcelacije v merilu 1 : 1000.

·   Spremembe in dopolnitve OPPN imajo naslednje priloge:

·   izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,

·   prikaz stanja prostora,

·   smernice in mnenja,

·   obrazložitev in utemeljitev,

·   povzetek za javnost.«.

2. člen

Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ureditveno območje OPPN obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami 989/1, 978/5, 978/4, 972/2, 966/6, 960/6, 960/5, 960/4, 960/2, 959/9, 959/8, 959/7, 959/4, 958/1, 2920, 2916, 2915, 2906, 2905, 2904, 2903, 2902, 2901, 2900, 2790/1, 1530/15, 1530/14, 1530/13, 1530/12, 1530/1, 1529/7, 1529/1, 1528/13, 1528/12, 1390/1, 1388/1, 959/10, 959/11, 959/12 in 2921/1 vse v k.o. Ljutomer.«.

3. člen

V 3. člena se v drugi alineji črta besedilo »v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008 in 99/2008)«.

4. člen

V prvem odstavku 4. člena se besedilo »od A do V« nadomesti z besedilom »od A do M«, besedilo »v skladu z 89. členom Uredbe o prostorskem redu Slovenije – Uradni list RS, št. 122/2004« se črta, besedilo »(1, 2, 3, 4 in 5)« pa se nadomesti z besedilom »(1, 2 in 3)«. V drugem odstavku se besedilo »od A do V« nadomesti z besedilom »od A do M«, besedilo »v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008 in 99/2008)« se črta, besedilo prve alineje »v skladu z določili 89. člena Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/2004) so znotraj vsakega kareja« se nadomesti z besedilom »znotraj vsakega kareja so«, na koncu besedila pa se podpičje nadomesti s piko in doda besedilo »V kolikor gradbene meje niso predpisane (združevanje, deljenje, širjenje ali oženje zemljiških parcel), mora biti odmik objekta (stavbe) od meje sosednjega zemljišča najmanj 5,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa je lahko odmik tudi manjši.«, na koncu desete alineje pa se doda besedilo »Za ohranitev migracijskega koridorja vider oziroma prehodnosti vider znotraj struge vodotoka se suha polica (pri srednjem vodostaju) izvede v širini cca 1,5 m.«.

5. člen

V prvem odstavku poglavja »Dovozi in dostopi ter parkiranje« 5. člena se besedilo »»2«, »3«, »4« in »5«« nadomesti z besedilom »»2« in »3««, besedilo »Izjemoma se izvede križišče med »3«, »4« in »5« servisno cesto z manjšimi zavijalnimi radiji in sicer 8m. Na severnem konce ceste »4« in južnem koncu servisne ceste »5« se izvedeta krožni obračališči, za potrebe zagotavljanja požarne varnosti iz katerih so predvideni tudi priključki do posameznih gradbenih parcel.« pa se črta.

V četrtem odstavku poglavja »Kanalizacija« se besedilo »»2«, »3«, »4« in »5«« nadomesti z besedilom »»2« in »3««. V petem odstavku se črta besedilo », skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03 člen 19),«.

V prvem odstavku poglavja »Električno omrežje« se besedilo »dveh predvidenih TP, ki sta locirani ob glavni cesti »1« in ob servisni cesti »4«« nadomesti z besedilom »obstoječe TP Ljutomer Panorganica in predvidene TP locirane ob glavni cesti »1«, besedilo »»2«, »3«, »4« in »5«« pa se nadomesti z besedilom »»2« in »3««. V četrtem odstavku se črta besedo »krožnem«. Za petim odstavkom se dodajo nov šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:

»Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih Elesovih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisne projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam Elesa.

Varovalni pas 110 kV napetostnega nivoja je 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi daljnovoda).

V varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov se lahko gradijo le tisti objekti, ki so dopustni skladno s predpisi s področja energetike.

Za vsak poseg v varovalni pas obstoječega daljnovoda 110 kV Ormož-Ljutomer je potrebno izdelati elaborat križanja (križanje DV s cesto, s svetilkami javne razsvetljave, morebitnega nasipa…).

Pri projektiranju ceste s komunalnimi vodi je potrebno upoštevati potek ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m dolžine do 25 m od daljnovodnih stebrov.«.

V besedilu poglavja »Telefonsko omrežje« se besedilo »2, 3, 4 in 5« nadomesti z besedilom »2 in 3«.

V besedilu poglavja »Javna razsvetljava« se črta besedo »vseh«, besedilo »Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010)« pa se nadomesti z besedilom »predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja«.

6. člen

Besedilo poglavja »Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom« 6. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ureditveno območje OPPN leži v območju, ki je ob visokih vodah vodotoka Ščavnice do izvedbe protipoplavnih ukrepov lahko poplavljeno. V ta namen se kota terena načrtovanih ureditev z nasipom višine ustrezno dvigne. Kot varovalni in varstveni ukrep se izvede zasip platoja na predlagani koti od 177.60 m do 178.50 m, kot drugi varovalni in varstveni ukrep pa je predvidena izvedba črpališča v strugi stare Globetke. Podkletitve objektov zaradi visoke talne vode niso mogoče.

Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].

Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija itd.).

Za zaščito pred požarom se zagotovi:

·   pogoje za varen umik ljudi in premoženja,

·   potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,

·   dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,

·   vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.«.

Besedilo poglavja »Varstvo pred hrupom« se spremeni tako, da se glasi:

»Ureditveno območje OPPN se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom. Dovoljena je mejna raven hrupa 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi, ter kritična raven hrupa 80 dBA ponoči in 80 dBA podnevi.

Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov prekoračene predpisane ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori ipd.«.

V tretjem odstavku poglavja »Kulturna dediščina« se črta besedilo »v skladu s 34. členom ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08)«. V četrtem odstavku se črta besedilo »v skladu s 31. členom ZVKD-(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08)«.

Za poglavjem »Varstvo pred visokimi vodami« se doda novo poglavje, ki se glasi:

»Učinkovita raba energije

Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.

Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:

·   izboljšuje toplotna izolacija objektov,

·   spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,

·   pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,

·   zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.

Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:

·   decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,

·   soproizvodnja,

·   daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,

·   toplotne črpalke.

Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.«.

7. člen

Besedilo 8. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Dopustna so odstopanja od načrtovanih potekov tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških parcel namenjenih gradnji stavb, katere se lahko združuje, deli, širi ali oži, pri čem se ne sme posegati na zemljiške parcele namenjene gradnji cest (razen zemljiške parcele namenjene gradnji ceste 3).«.

8. člen

Spremembe in dopolnitve OPPN se hranijo in so na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Ljutomer.

9. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 354/2018-10-211

Datum: 12.6.2018