Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12) in 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, Lokalni časopis Prepih, št. 2/07) je Občinski svet Občine Apače na 14. redni seji, dne 24.04.2013, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU

OBČINE APAČE

1  Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) Občina Apače s tem odlokom, v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljevanju SPRS) in Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; v nadaljevanju PRS), sprejme temeljni prostorski akt Občine Apače, to je Občinski prostorski načrt Občine Apače (v nadaljevanju: prostorski načrt ali OPN Apače), ki določa strateške usmeritve prostorskega razvoja občine, namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje za poseganje v prostor.

2. člen

(razlaga pojmov in kratic uporabljenih v odloku)

 (1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi veljavni predpisi.

3. člen

(vsebina odloka)

(1) Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) Strateški del prostorskega načrta določa:

·      izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine;

·      zasnovo prostorskega razvoja občine;

·      zasnovo gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI) lokalnega pomena;

·      zasnovo poselitve, z območji naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje;

·      usmeritve za prostorski razvoj občine.

(3) Izvedbeni del prostorskega načrta določa:

·      enote urejanja prostora;

·      območja namenske rabe prostora;

·      prostorske izvedbene pogoje po posameznih enotah urejanja prostora;

·      območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN).

(4) OPN Apače ima priloge določene z veljavnimi predpisi.

(5) OPN Apače, ki se sprejme s tem odlokom, je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter je izdelan v analogni in digitalni obliki.

(6) Strateški del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:

·      Zasnova prostorskega razvoja (M 1:50 000),

·      Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50 000),

·      Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter območja naselij z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1:50 000),

·      Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50 000),

·      Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1: 50 000).

(7) Izvedbeni del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:

·      Pregledna karta Občine Apače z razdelitvijo na liste (M 1: 50 000),

·      Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50 000),

·      Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5 000) ter

·      Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5 000).

2  Strateški del prostorskega načrta

2.1  Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine Apače

4. člen

(splošna izhodišča)

 (1) Strateški del OPN Apače izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Apače in njenega širšega območja.

(2) Strateški del OPN Apače upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil.

(3) Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Apače so bila posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki naselje Apače opredeljujejo kot lokalno središče s funkcijami občinskega središča, Apaško polje kot pomemben vodonosnik pitne vode in območje z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo ter z omejitvami zaradi varovanja pitne vode. Reka Mura in območje ob njej je območje kakovostne obvodne krajine, vodotok pa potencialno območje energetske izrabe. V Občini Apače so tudi območja kulturne dediščine in območja narave, ki jih občina želi vključevati v prostorski razvoj kot potencialna območja za dopolnjevanje turistične in rekreacijske ponudbe v sami občini in tudi v širši regiji.

(4) Strateški del OPN Apače upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo Občino Apače, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006 - 2013, Regionalni razvojni program Pomurske regije 2007 – 2013, Območni razvojni program za območje Prlekije 2007 – 2013 in Razvojni program turizma za območje Občine Apače.

(5) Strateški del OPN Apače upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni.

(6) Prav tako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v Prikazu stanja prostora za Občino Apače.

5. člen

(prostorska izhodišča)

(1) Občina Apače obsega Apaško polje, ki se na južni in jugozahodni strani podaljšuje na severna pobočja Slovenskih goric, na severni strani pa z reko Muro meji na Republiko Avstrijo.

(2) Občina Apače se s površino 53,5 km² in 3.605 prebivalci (julij 2012) uvršča med srednje velike slovenske občine.

(3) Območje občine je pretežno kmetijsko. Gozd predstavlja le 26%. Razen gozdnega kompleksa ob reki Muri, ki predstavlja kar 45% gozdov v občini, drugih gozdnih kompleksov praktično ni. Gozdovi se razprostirajo na manjših površinah med kmetijskimi zemljišči.

(4) V občini je enaindvajset naselij: Apače, Črnci, Drobtinci, Grabe, Janhova, Lešane, Lutverci, Mahovci, Nasova, Novi Vrh, Plitvica, Podgorje, Pogled, Segovci, Spodnje Konjišče, Stogovci, Vratja vas, Vratji Vrh, Zgornje Konjišče, Žepovci in Žiberci. Naselje Apače je lokalno središče, ki opravlja funkcijo občinskega središča.

(5) Prebivalstvo v občini rahlo narašča, indeks staranja se povečuje. Izobrazbena struktura prebivalstva in delež delovno aktivnega prebivalstva zaostajata za povprečjem Republike Slovenije. Večji od povprečja v Sloveniji pa je delež kmečkega prebivalstva in delež brezposelnih oseb.

(6) V občini primanjkuje delovnih mest v sekundarnih zaposlitvenih dejavnostih. Zaradi tega dejstva in zaradi izvajanja posameznih dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno preskrbo in funkcije na območju občine, se celotno območje občine gravitacijsko navezuje na središče regionalnega pomena - Gornja Radgona, na središče nacionalnega pomena - Murska Sobota in na središče mednarodnega pomena - Maribor.

6. člen

(prostorska izhodišča)

(1) Kot razvojna izhodišča v sistemu poselitve Občina Apače upošteva naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja:

·      dobra strukturiranost obstoječih dejavnosti, ki zadovoljujejo potrebe širšega območja, v primarnih dejavnostih in terciarnih dejavnosti, deloma tudi v sekundarnih (zaposlitvenih) dejavnostih;

·      vzpostavljen poselitveni vzorec strnjenih ravninskih naselij z manjšim pojavom razpršene gradnje in velik delež avtohtone razpršene poselitve v gričevnatem delu občine;

·      prostorske možnosti za notranji razvoj strnjenih območij naselij in možnosti za širitev naselij;

·      prostorske možnosti za notranji razvoj in prenovo ter dolgoročno širitev občinskega središča Apače;

·      prostorske možnosti za širitev obstoječih dejavnosti in prostorske možnosti za umestitev novih dejavnosti;

·      izjemna območja naravne in kulturne dediščine.

(2) Kot razvojna izhodišča v sistemu gospodarske javne infrastrukture Občina Apače upošteva naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja:

·      občina ima dobro razvojno izhodišče zaradi bližine in dobre cestne prometne navezanosti na nekdanje občinsko središče Gornja Radgona;

·      dobra navezanost naselij in posameznih enot poselitve na občinsko središče, dobra prometna povezanost naselij med seboj in na poselitvena območja izven meja občine;

·      zagotovljenost dostopa do energetskih in telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine.

(3) Kot razvojna izhodišča v sistemu krajine Občina Apače upošteva naslednje prednosti dosedanjega prostorskega razvoja:

·      velike površine kmetijskih zemljišč Apaškega polja, primerne za kmetijsko dejavnost, ki mora upoštevati varstvo pitne vode;

·      vodne vire, primerne za oskrbo s pitno vodo;

·      reko Muro z obrečno krajino in območje opuščene gramoznice v Zgornjem Konjišču ter 11-mlinski kanal z gozdnim pasom kot potencialno območje za razvoj turističnih dejavnosti, predvsem vodnega, obvodnega in sonaravnega turizma, tudi turizma na kmetijah;

·      bogata območja kulturne dediščine in ohranjanja narave.

7. člen

(slabosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

(1) Kot razvojna izhodišča v sistemu poselitve Občina Apače upošteva naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja:

·      odvisnost prostorskega razvoja občine, razen v primarnih in delno sekundarnih proizvodnih dejavnostih, od bližnjega središča regionalnega pomena (Gornja Radgona) in drugih večjih zaposlitvenih centrov;

·      prostorske omejitve za širitev naselij zaradi varovanja najboljših kmetijskih zemljišč;

·      morfološki razvoj naselij, ki je v tradicionalna podeželska naselja s primarno dejavnostjo umeščal urbane dejavnosti in s tem povzročil prostorska navzkrižja;

·      pritisk pozidave ob regionalni cesti R-II-438 Trate-Gornja Radgona, katere posledica je zraščanje naselij ob tej prometnici;

·      stihijska širitev naselij, katere posledica je slaba izraba prostora in neprimerna razmestitev dejavnosti v naseljih;

·      demografska ogroženost območja.

(2) Kot razvojna izhodišča v sistemu gospodarske javne infrastrukture Občina Apače upošteva naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja:

·      slaba opremljenost naselij z okoljsko infrastrukturo in zaostajanje izgradnje le-te – zajemanje in čiščenje odpadnih voda na okoljsko občutljivem območju varovanja vodnih virov;

·      obmejnost občine, ki omejuje gospodarsko in komunikacijsko navezavo občine v obmejnem prostoru.

(3) Kot razvojna izhodišča v sistemu krajine Občina Apače upošteva naslednje slabosti dosedanjega prostorskega razvoja:

·      obremenjenost poselitvene dejavnosti z intenzivno kmetijsko dejavnostjo Apaškega polja, kar ima za posledico povečan negativni vpliv na okolje in s tem zmanjšano kvaliteto bivalnega okolja (emisije kmetijske dejavnosti v naseljih in v odprtem prostoru);

·      obremenjenost naravnih virov (tla, podtalnica Apaškega polja) z intenzivno kmetijsko dejavnostjo (emisije kmetijske dejavnosti v naseljih in v odprtem prostoru);

·      neprimerna strukturiranost krajinskega prostora (drobljena kmetijska parcelacija);

·      demografska ogroženost zlasti gričevnatega dela občine, katerega posledica je poselitveno praznjenje in s tem pojav zaraščanja obdelovalnih površin;

·      zaprtje 11-mlinskega kanala, katerega posledica je degradacija gozdnega prostora ob kanalu in zmanjšanje kvalitete prostora ter ogroženost favne in flore;

·      nedokončan projekt melioracij in komasacij in odstranitev protihrupnih zelenih pasov ter prisilno odvodnjavanje in s tem posledično zmanjšanje napajanja podtalnice z obronkov Slovenskih goric ter zmanjšanje kvalitete naravnega okolja.

8. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območij sosednjih občin)

 (1) Občina Apače je povezana:

·      s sosednjimi občinami na področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno vodo, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave;

·      z občinami Prekmurja in Prlekije na področju ravnanja z odpadki;

·      s sosednjimi občinami in Republiko Avstrijo pri promociji in vzpostavitvi projektov turizma;

·      z občino Gornja Radgona in ostalimi sosednjimi občinami na dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo njenih potreb – sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti;

·      s sosednjimi občinami pri izvedbi projektov, ki so regionalnega pomena – zaščita podtalnice Apaškega polja, izgradnja infrastrukturnih omrežij;

·      z občinami ob reki Muri in Republiko Avstrijo pri proučevanju možnosti energetske izrabe reke Mure;

·      z občinami ob reki Muri in Republiko Avstrijo pri revitalizaciji 11-mlinskega kanala in protipoplavni zaščiti.

9. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

 (1) Ob upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja Občine Apače enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine:

·      skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj;

·      skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z optimalno zasnovo poselitve;

·      optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru;

·      prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v občini, zlasti občinskega središča in oskrbnih središč;

·      dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij;

·      preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora;

·      prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje;

·      ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine z možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine;

·      doseganje razvojnih ciljev s področja kmetijstva, turizma in prostočasnih dejavnosti ob hkratnem zagotavljanju varstva zavarovanih območij, naravnih vrednot ter celostnem ohranjanju biotske raznovrstnosti.

(2) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru je občina kot prednostne določila naslednje cilje prostorskega razvoja:

·      zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev stanovanjskih površin v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, kamor bo usmerjen razvoj poselitve v občini;

·      zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v občinskem središču;

·      zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev igrišča za golf v Zgornjem Konjišču;

·      zagotovitev prostorskih pogojev za revitalizacijo 11-mlinskega kanala za namen izboljšanja kakovosti podtalnice, ureditve turističnih poti in kolesarskih stez ter ohranjanja flore in favne;

·      zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev športnih površin in objektov v občinskem središču;

·      zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev sekundarnih in terciarnih - proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini;

·      zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v občini - rekonstrukcija in izgradnja vodovodnega omrežja, rekonstrukcija in izgradnja delov prometnega omrežja;

·      zagotovitev prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini - izgradnja kanalizacijskega omrežja;

·      zagotovitev infrastrukturne dostopnosti potencialnih turističnih območij z gradnjo ustrezne infrastrukture  na območjih, ki so primerna za sonaravni, vodni in obvodni turizem ter rekreacijo ob reki Muri in v gramoznicah v Zgornjem Konjišču;

·      zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev primarnih dejavnosti v občini - območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo in objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah - turistične kmetije;

·      zagotavljanje prostorskih pogojev za uvajanje okoljsko sprejemljivejših oblik kmetovanja na območjih varovanja pitne vode;

·      zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

2.2  Zasnova prostorskega razvoja Občine Apače

10. člen

(vsebine zasnove prostorskega razvoja občine)

(1) V zasnovi prostorskega razvoja Občine Apače se na osnovi prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih teženj in možnosti določijo:

·      prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,

·      omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij,

·      temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji in

·      druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin ter

·      urbana središča, za katera je potrebna izdelava urbanističnega načrta.

(2) Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na karti 1 v grafičnem delu strateškega dela OPN Apače.

11. člen

(prednostna območja za razvoj)

(1) Občina je po prioriteti razvojnih ciljev, za katere mora zagotoviti prostorske pogoje, območje Občine Apače razdelila na prednostna območja za razvoj poselitve in na prednostna območja za razvoj ostalih dejavnosti.

12. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve)

 (1) Razvoj poselitve in razvoj na poselitev vezanih dejavnosti bo občina prioritetno usmerjala v občinsko središče Apače, ki ima poleg primarnih dejavnosti in površin za stanovanja razvite tudi druge dejavnosti, ki jih opravlja za širše območje, in v proste površine znotraj obstoječih naselij, pri katerih predvideva manjše širitve, zaradi racionalne izrabe javne gospodarske infrastrukture. V območjih gričevnatega dela občine naj se z gospodarskimi ukrepi in prostorsko politiko ohranja poselitveno strukturo in gostoto prebivalstva.

(2) Razvoj večjih terciarnih dejavnosti predvideva občina v občinskem središču Apače in v bližini TRC Konjišče (igrišče za golf), v oskrbnem središču Lutverci pa razvoj sekundarnih dejavnosti (širitev gospodarske cone).

(3) Širitev obstoječih kmetij in kmetijskih proizvodnih obratov (farme, rastlinjaki …) v naseljih je možna le, če so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.

(4) V prednostna območja za razvoj poselitve bo občina usmerjala tudi urejanje in širitev površin za šport in rekreacijo ter ostalih zelenih površin v vseh naseljih.

13. člen

(prednostna območja za razvoj ostalih dejavnosti)

(1) Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva se bodo prednostno razvijale na dosedanjih območjih namenjenih kmetovanju in gozdarstvu.

(2) Občina Apače opredeljuje kmetijstvo kot primarno dejavnost za ohranjanje kulturne krajine na celotnem območju občine, kot prednostno območje za okoljsko prijaznejšo (ekstenzivno) kmetovanje v občini pa opredeljuje območje kmetijskih površin na območjih varovanja vodnih virov ter na varovanih območjih ohranjanja narave.

(3) Občina Apače bo na območjih kvalitetne krajine in na drugih, za turizem primernih območjih, spodbujala razvoj turizma in povezavo turizma s primarno dejavnostjo kmetijstva.

(4) Prednostno območje za izkoriščanje naravnih surovin v občini je gramoznica v Zgornjem Konjišču, ki bo po končanem izkoriščanju skupaj z drugimi vodnimi površinami (Mura, 11-mlinski kanal …) namenjena razvoju vodnega in obvodnega turizma.

14. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

 (1) Po funkciji naselij je naselje Apače lokalno središče s funkcijo občinskega središča, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.

(2) Naselje Stogovci je lokalno središče.

(3) Ostala naselja v občini so funkcijsko manj pomembna in opravljajo le delne oskrbne funkcije za svoje prebivalstvo.

15. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

 (1) Naselja v Občini Apače se prometno povezujejo med seboj in navezujejo na občinsko središče ter na pomembnejša središča izven občine s cestnim prometnim omrežjem.

(2) Najpomembnejša cestna prometna os navezave v občini je regionalna cesta R-II-438 Šentilj-Trate-Gornja Radgona, ki se funkcionalno navezuje na vse lokalne ceste in javne poti ter občinsko središče Apače in ostala naselja navezuje na regionalno središče Gornja Radgona in na Mursko Soboto, ki je središče nacionalnega pomena.

(3) Vsa naselja so preko državne ceste ali preko lokalnih cest dobro povezana z občinskim središčem in ostalimi pomembnejšimi središči izven občine.

16. člen

(druga pomembna območja)

 (1) V zasnovi prostorskega razvoja Občine Apače so upoštevana tudi druga pomembna območja, ki so:

·      območja naravnih kvalitet prostora ob reki Muri (ekološko pomembno območje Mura – Radmožanci, območje Natura 2000) in površinske vode reke Mure;

·      območje turistično rekreacijskega centra Konjišče in pridobivalnega prostora mineralnih surovin v Konjišču;

·      območje ob kolesarsko pohodniškem mostu Črnci;

·      območje nižinskega gozda Arda (naravna vrednota) na Apaškem polju;

·      območje ob 11-mlinskem kanalu.

17. člen

(urbanistični načrt)

(1) Občina je izdelala urbanistični načrt za naselje Apače ki daje izhodišča za urejanje in prostorski razvoj glavnega naselja v občini. Naselje se ureja s strukturiranjem naslednjih območij:

·      jedra z dejavnostmi skupnega pomena za naselje Apače so: centralne dejavnosti v osrednjem delu s historičnim jedrom in ob zdravstvenem domu južno ob državni cesti, športno rekreacijska cona na severozahodu, urejene zelene površine ob Mlinskem potoku in pokopališče,

·      dve območji proizvodnih dejavnosti: proizvodna cona na zahodnem robu naselja in enota v južnem kraku naselja, ki se zajeda v kmetijske površine, 

·      območja stanovanj, ki so opredeljena v več sklopih: klasična struktura ob državni prometnici, ki se na vzhodu združuje z naseljem Segovci, gruče objektov na severnem robu naselja, osrednje stanovanjsko območje in novo naselje družinskih hiš na zahodu, ob vrtcu.

·      kmetijska obdelovalna zemljišča znotraj naselja, ki ohranjajo svoj osnovni namen kmetijske pridelave, so na severovzhodu naselja, kjer ostajajo trajno v kmetijski rabi in na jugu, kjer predstavljajo območje za potencialne dolgoročne širitve poselitvenih površin naselja.

(2) Cestno omrežje se bo razvijalo in urejalo izhajajoč iz zatečene strukture naselja v kateri, kot os dominira državna cesta v smeri V-Z in na severu občinska cesta Apače-Črnci-Žepovski travniki ter načrtuje mrežo prečnih povezav in vzpostavlja notranjo ulično mrežo z ustrezno oblikovanimi križišči, dostopi in upoštevanjem zunanjih površin s specifiko programov posameznega območja. Vzporedno z urejanjem prometnic za motorni promet se načrtuje tudi peš in kolesarske povezave ter skrbi za izboljšanje dostopnosti in rabe javnega potniškega prometa. 

(3) Za doseganje višje kvalitete bivalnega okolja se v javne odprte prostore vključuje urbano opremo, drevorede in parkovne ureditve. S temi potezami se povezuje zelene površine v sistem, celostno  oblikuje naselje, izboljšuje mikroklimatske razmere in počutje, opredeljuje pomembnost prostorov in izboljšuje orientacijo in izbor poti.

(4) Prostorske ureditve, objekte in programe se načrtuje in izvaja ob upoštevanju javnega interesa in trajnostnih razvojnih ciljev ter kot del celostne podobe in kvalitet naselja.

2.3  Zasnova GJI in grajenega javnega dobra lokalnega pomena

18. člen

(gospodarska javna infrastruktura)

(1) Občina Apače bo v skladu s potrebami še nadalje razvijala infrastrukturna omrežja lokalnega pomena. Na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo infrastrukturno opremo, bo občina le-to dopolnjevala.

(2) V zasnovi GJI so, ob upoštevanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Apače, prikazana obstoječa in načrtovana omrežja in objekti.

(3) Zasnova GJI je prikazana na karti 2 v grafičnem delu strateškega dela OPN Apače.

19. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Prioriteta občine na področju cestnega omrežja bo dobra prometna povezava celotnega območja občine z občinskim središčem Apače in sosednjimi občinami ter urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja, kot so državne ceste skozi naselja, otežene prometne navezave in dostopi, priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih cest, in dostopi na zemljišča, ali pa je poslabšana prometna varnost na omrežju občinskih cest.

(2) Kolesarske poti v občini potekajo po javnih cestah, ločenih kolesarskih poti ni. Občina Apače bo v povezavi z drugimi občinami in sosednjo državo Avstrijo spodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti – tako v območju razvoja turizma v Občini Apače (kot oblika dodatne ekološko naravnane turistične ponudbe k predvideni turistično rekreacijski ponudbi v območju ob reki Muri), kakor tudi v ostalih območjih občine. Zaradi porasta prometa po lokalnih in državnih cestah je načrtovana ureditev ločenih kolesarskih poti ob regionalni cesti.

(3) Na področju javnega potniškega prometa se bo občina povezovala s sosednjimi občinami in zagotavljala javno potniško povezavo z zaposlitvenimi središči, kraji šolanja ipd., kot so središče regionalnega pomena Gornja Radgona in nacionalni središči Murska Sobota in Maribor.

20. člen

(telekomunikacije)

(1) Telekomunikacijsko omrežje v občini sestavlja telefonsko telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije.

(2) S telefonskim telekomunikacijskim omrežjem je pokrito celotno območje občine. Omrežje kabelske televizije pokriva le območje večjih naselij ob regionalni cesti.

(3) Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine.

21. člen

(energetska infrastruktura)

 (1) Distribucijsko omrežje na elektroenergetskem področju predstavlja obstoječe srednje napetostno omrežje (20 kV), transformatorske postaje 20/0,4 kV in pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Srednje napetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP 110/20 kV Radenci in iz RTP 110/20 kV Sladki vrh. Distribucijsko omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.

(2) Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine. Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj s pripadajočim omrežjem bo odvisna od povečanja obremenitev in od pojava slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.

(3) Na območju občine je predvidena izgradnja naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav:

·      20 kV kablovodi: KBV-TP Janhova 2, KBV-TP Stogovci 2, KBV-TP Lutverci 3, KBV-TP Grabe 2, KBV-TP Črnci most, KBV-TP Mali Segovci, KBV-TP Janhova, KBV-TP Žiberci 1, KBV-TP Lešane 4, KBV-TP Konjišče Mura;

·      transformatorske postaje 20/0,4 kV: TP Janhova 2, TP Stogovci 2, TP Lutverci 3, TP Grabe 2, TP Črnci most, TP Mali Segovci, TP Janhova, TP Žiberci 1, TP Lešane 4, TP Konjišče Mura;

(4) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe alternativnih virov energije, zlasti energijo biomase, ki temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in odpadkov iz kmetijstva, in sončno energijo ter izhodišča SPRS o energetski izrabi reke Mure. Pri načrtovanju bo upoštevala učinkovitost izbranega sistema in prostorsko, okoljsko in družbeno sprejemljivost.

(5) Občina bo preučila možnosti za prestavitev obstoječe bencinske črpalke v Črncih zaradi motečega vpliva le-te na bližnjo enoto kulturne dediščine in poiskala primerno lokacijo na prostih stavbnih zemljiščih ob regionalni cesti R-II-438 v smeri proti zahodu.

(6) Na območju občine ni objektov za prenos plina.

22. člen

(oskrba z vodo)

 (1) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in vzpodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na taka območja umešča dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oz. je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena.

(2) Razvoj obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo Občina Apače usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo.

(3) Vzpodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen tudi Občina Apače sodeluje pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja.

(4) Na območju občine je predvidena rekonstrukcija in/ali izgradnja:

·      primarnega vodovodnega omrežja Žepovci – Stogovci – Podgorje – Vratja vas;

·      primarnega vodovodnega omrežja ČP Segovci – Apače – VH Lešane;

·      primarnega vodovodnega omrežja Segovci – Lutverci – Podgrad;

·      primarnega vodovodnega omrežja Apače – Črnci – Žepovci;

·      primarnega vodovodnega omrežja Vratja vas – Vratji Vrh;

·      sekundarnega vodovodnega omrežja ČP Lešane – Janhova – Grabe – Drobtinci;

·      sekundarnega vodovodnega omrežja Žiberci – Spodnje Konjišče;

·      sekundarnega vodovodnega omrežja Črnci – Spodnje Konjišče – Žepovci;

·      sekundarnega vodovodnega omrežja Gornje Grabe;

·      sekundarnega vodovodnega omrežja Spodnje Grabe;

·      sekundarnega vodovodnega omrežja Žepovci – Stogovci – Podgorje – Vratja vas – odcepi;

·      sekundarnega vodovodnega omrežja Spodnje Konjišče – reka Mura.

(5) Na območju Občine Apače je predvidena posodobitev obstoječega vodnega vira z bogatenjem podtalnice iz reke Mure. Tehnološke rešitve in prostorska ureditev bo predlagana po izbrani varianti.

23. člen

(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)

(1) Občina Apače bo kot prioritetni cilj na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda podpirala pospešeno izgradnjo omrežja za zbiranje in odvajanje odpadnih voda v območjih naselij (na območjih strnjenih površin) in na območjih proizvodnih površin, v skladu z izhodišči SPRS. Predvidena je prenova obstoječega kanalizacijskega omrežja in izgradnja novih kanalizacijskih omrežij.

(2) Čiščenje odpadnih voda bo občina izvajala na čistilni napravi Segovci in manjših čistilnih napravah v posameznih naseljih.

(3) Občina Apače bo v območju pojava razpršene poselitve in gradnje, kjer kanalizacijsko omrežje ne obstaja in ni predvideno glede na veljavno zakonodajo, dovoljevala zbiranje odpadne vode v individualnih sistemih za zajem odpadne vode in odvoz greznične blatenice na čistilno napravo ali manjše individualne sisteme čiščenja odpadne vode, v skladu z zakonodajo.

24. člen

(ravnanje z odpadki)

 (1) Občina bo skrbela za organizirano ločeno zbiraje gospodinjskih odpadkov in njihovo odlaganje na urejenem regijskem odlagališču v Puconcih.

(2) V organizirano zbiranje in odvoz odpadkov je vključena celotna občina.

25. člen

(vodno gospodarske ureditve)

 (1) Na področju vodno gospodarskih ureditev občina načrtuje revitalizacijo 11-mlinskega kanala.

2.4    Zasnova poselitve z določitvijo območij naselij vključno z območih razpršene gradnje in razpršene poselitve

26. člen

(določitev območij naselij)

 (1) Območja naselij, ki zajemajo območja strnjeno zgrajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, imajo naslednja statistična naselja v Občini Apače: Apače, Črnci, Drobtinci, Grabe, Lešane, Lutverci, Mahovci, Nasova, Novi Vrh, Plitvica, Podgorje, Segovci, Spodnje Konjišče, Stogovci, Vratja vas, Vratji Vrh, Zgornje Konjišče, Žepovci in Žiberci.

27. člen

(določitev območij razpršene poselitve in razpršene gradnje)

(1) Na območju Občine Apače se razpršena poselitev, kot poselitveni vzorec, močneje pojavlja v gričevnatem delu občine in v statističnih naseljih ravninskega dela, ki ne ležijo ob glavni prometni povezavi. Razpršena poselitev je zajeta v območje odprtega prostora. V gričevnatem delu občine se, kot del značilne kulturne krajine, pojavljajo tudi vinogradniški objekti za potrebe obdelave vinogradov. Avtohtona razpršena poselitev se pojavlja v vseh statističnih naseljih občine.

(2) Zaradi oddaljenosti od zaposlitvenih središč se negativen pojav razpršene gradnje na območju občine ni pojavljal, posamezni stanovanjski objekti pa so z dopolnilnimi dejavnostmi del avtohtone razpršene poselitve.

2.5  Usmeritve za prostorski razvoj občine

Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

28. člen

(usmeritve za razvoj poselitve)

(1) Poselitev se načrtuje izven območij, ki jih ogrožajo naravne nesreče, v kolikor tam ni mogoče izvesti ustreznih zaščitnih ukrepov. Poselitev se praviloma načrtuje tudi izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij.

(2) Občina Apače bo razvoj naselij prvenstveno usmerjala v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih obstoječih naselij in s tem varovala kmetijska proizvodna zemljišča kot naravne vire v občini, hkrati pa zmanjševala stroške dodatnega opremljanja stavbnih zemljišč. Površine za notranji razvoj poselitve imajo vsa naselja v občini.

(3) Občina Apače bo manjše širitve obstoječih dejavnosti usmerjala v funkcionalna in oblikovna zaokroževanja obstoječega roba naselij. Povečan interes po širitvi obstoječih dejavnosti in umestitvi novih dejavnosti bo občina usmerjala v občinsko središče Apače in naselje Lutverci (širitev gospodarske cone), posebne dejavnosti turizma pa v območje TRC Konjišče in njegovo okolico (igrišče za golf), območje ob kolesarsko pohodniškem mostu v Črncih in ob 11-mlinskem kanalu.

(4) Površine, ki so zaradi dosedanjega ali predvidenega razvoja naselij v Občini Apače motene v osnovni namenski rabi (zaradi obkrožitve s poselitvijo in prometno infrastrukturo) ali predstavljajo manjši ostanek proizvodnih površin na robu pozidave, Občina Apače opredeljuje kot površine za dolgoročni razvoj poselitve.

(5) V območjih razpršene poselitve izven območij naselij so dovoljene le funkcionalne in oblikovne zapolnitve, manjše širitve obstoječih dejavnosti avtohtonega značaja ter umestitev tistih objektov, katerih dejavnost je motečega značaja v večjih strnjenih naseljih – objekti industrijske kmetijske proizvodnje, prestavitev kmetij, zagotavljanje kvalitete bivanja in zadovoljevanje funkcij območja v območjih avtohtone poselitve.

(6) V Občini Apače ni načrtovanih celovitih prenov naselij. Prenova z delno spremembo namembnosti pa je predvidena v naselju Apače.

29. člen

(razvoj dejavnosti v naseljih)

 (1) Občina Apače bo z usmerjanjem razvoja dejavnosti v naseljih težila k zmanjševanju navzkrižij, ki so posledica dosedanjega stihijskega umeščanja novih dejavnosti med tradicionalne dejavnosti kmečkih podeželskih naselij.

(2) Občina Apače bo v vsa naselja občine usmerjala stanovanjsko gradnjo. Dejavnost kmetijstva s stanovanjsko gradnjo, gospodarskimi poslopji in dopolnilnimi dejavnosti se bo umeščala v tiste dele naselij, kjer je delež te dejavnosti v večini. Intenzivna kmetijska proizvodnja s stavbami industrijskega značaja za pridelavo rastlin in rejo živali je prisotna v naseljih. Širitev kmetij v naseljih bo občina podpirala le v primerih, ko so za to zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji. V nasprotnem primeru pa bo potrebna premestitev kmetij na rob naselja ali v posebej določena območja, kjer bodo zagotovljene površine za dolgoročno širitev kmetij.

(3) Centralne dejavnosti bo občina usmerjala v občinsko središče.

(4) Proizvodne dejavnosti v občini so umeščene v naselje Lutverci (jugovzhodni del naselja). Nemoteče proizvodne dejavnosti kmetijske proizvodnje bo občina umeščala v tista podeželska naselja, kjer so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji za to proizvodnjo.

(5) Posebne dejavnosti turizma bo občina usmerjala v obstoječe območje TRC Konjišče ter ob kolesarko pohodniškem mostu Črnci. Športne aktivnosti v občini se usmerjajo na predvideno območje golf igrišča, športne površine v Apačah, območje ob Muri (kolesarska pot), 11-mlinski kanal ter v ostala manjša območja športa in rekreacije v posameznih naseljih.

30. člen

(sanacija razpršene gradnje)

(1) Na območju občine ni sanacije razpršene gradnje, ki se:

·      vključi v naselje,

·      opredeli kot novo naselje ali

·      opredeli kot posebno zaključno območje poselitve.

31. člen

(ohranjanje območij razpršene poselitve)

 (1) Občina bo usmerjala prostorski razvoj v ohranjanje razpršene poselitve, v kolikor bo dejavnost teh enot ohranjala poselitev območja in bistveno prispevala k ohranjanju videza kulturne krajine.

32. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Občina Apače bo usmerjala urbanistično oblikovanje naselij v ohranjanje tradicionalnega vzorca poselitve.

(2) Razvoj naselij bo občina usmerjala v nadaljevanje dosedanjega tipa urbanizacije naselja. V območjih, kjer funkcija in dejavnosti preraščajo osnovno dejavnost naselja, pa v kvalitetno nadgradnjo te urbanizacije.

(3) Orientacija in oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih dominant in oblikovanje javnih površin v naseljih, morajo upoštevati značilnosti arhitekturne regije in arhitekturne krajine ali jih estetsko nadgrajevati.

(4) Pri oblikovanju novih naselij in večjih širitvah naselij bo občina uveljavljala enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij.

(5) Razvoj naselij mora ohranjati obstoječe zelene naselbinske robove, ob predvidenih širitvah pa jih kvalitetno nadomestiti.

(6) Občina bo prostorski razvoj usmerjala v ohranjanje zelenih cezur med naselji in v preprečevanje neutemeljenega zraščanja naselij.

(7) Posamezne faze širitve naselij morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaključene celote.

(8) Naselje Apače, ki je po funkciji naselij občinsko središče, bo Občina Apače usmerjala v nadaljnjo krepitev teh funkcij z usmeritvami predvidenimi v urbanističnem načrtu za naselje Apače.

Usmeritve za razvoj v krajini

33. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

 (1) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta Občina Apače določa usmeritve razvoja v krajini za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire (kmetijstvo, gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo, mineralne surovine), posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih in/ali urbanističnih ter arhitekturnih značilnosti, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja in objekte za potrebe obrambe.

(2) Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti 4 v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta.

34. člen

(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)

(1) Razvoj v krajini bo občina usmerjala v zagotavljanje ustreznega vključevanja naravnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom ter skrb za varstvo okolja.

(2) Na območjih varovanja vodnih virov in na kmetijskih površinah predvidenega krajinskega parka Mura bo občina usmerjala kmetijsko proizvodnjo v okoljsko prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo. Na ostalih površinah bo občina usmerjala kmetijsko proizvodnjo v zmanjšanje nastajanja navzkrižij med različnimi dejavnostmi v prostoru in v zmanjšanje emisij iz kmetijstva v naseljih in v odprtem prostoru.

(3) Na področju gozdarstva bo Občina Apače usmerjala dejavnosti v ohranjanje gospodarskih in ekoloških funkcij gozda ter v varovanje gozdov, ki so zavarovani z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13), s katero so razglašeni varovalni gozdovi in gozdni rezervati. Na ekološko pomembnih območjih in na posebnih varstvenih območjih bo ohranjala sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov.

(4) Na vseh primernih vodnih površinah bo občina spodbujala gospodarsko rabo vodnih površin v turistično rekreacijske namene. Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(5) Pri urejanju vodotokov bo občina upoštevala naravno dinamiko porečja ter izvajala sonaravne ukrepe, ki bodo zagotavljali ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Na reguliranih vodotokih naj se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, je smiselno preučiti možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na retenzijskih površinah ob vodotoku.

(6) Rabo mineralnih surovin je potrebno načrtovati racionalno z uporabo že obstoječih območij izrabe mineralnih surovin in njihove širitve, izvajanje dejavnosti pa zasnovati tako, da bo zagotovljeno varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Občina bo s povrnitvijo v naravno stanje ali ureditvijo nadomestnega habitata prednostno sanirala obstoječe nelegalne kope v območjih z naravnimi kakovostmi.

(7) Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije je potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(8) Potencialna območja turizma bo Občina Apače usmerjala v razvoj vodnega, obvodnega in sonaravnega turizma ob obstoječih in revitaliziranih (11-mlinski kanal) vodnih površinah. Kot spremljajoče dejavnosti bo podpirala dejavnosti izletniškega in stacionarnega turizma.

(9) Oblike rekreacije, ki zahtevajo večje površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje možnosti onesnaževanja (golf igrišče) je potrebno načrtovati izven naravno bolj ohranjenih območij ter območij, ki so občutljiva za onesnaženje (vodotoki). V območjih z naravnimi kakovostmi je potrebno načrtovati prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v območjih naselij.

(10) V območje krajine bo občina usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih površin, v kolikor te niso urejene v območju naselij, in razvoj gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in preskrbo naselij.

(11) Občina bo kot posebne krajinske vrednote varovala območja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljena kot naravne vrednote in zavarovana območja narave.

35. člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

 (1) Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oz. dejavnosti, ki bi te procese lahko sprožile. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

(2) Poplavno območje v Občini Apače se pojavlja v ožjem pasu ob celotni dolžini reke Mure, razširi pa se na dveh območjih in sicer, na površinah severno od naselij Apače in Lutverci do reke Mure ter na površinah gozdov ob reki Muri v statističnem naselju Spodnje Konjišče.

(3) V Občini Apače je 3,88 ha požarno ogroženih gozdov.

(4) Območja zaščite in reševanja določi občinski načrt zaščite in reševanja. Na teh območjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v primeru izrednih razmer zagotavljala izključno rabo teh površin za namene zaščite in reševanja.

(5) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi v okviru obstoječega pokopališča v Apačah. Ob množičnem poginu živali se v sodelovanju z veterinarsko službo določi lokacija za odlaganje kadavrov izven območij poselitve ter izven območij varstvenih režimov voda. Kot območja za evakuacijo prebivalstva ter za sprejem mednarodne pomoči se uporabijo površine namenjene športnemu centru (BC) in športne površine ob osnovni šoli v Apačah. V primeru naravnih in drugih nesreč bo občina skupaj z izvajalcem javne službe s področja ravnanja z odpadki uredila odvoz ruševin na centralno odlagališče odpadkov v Puconcih.

36. člen

(območja in objekti za potrebe obrambe)

 (1) Prostor je eden najpomembnejših dejavnikov pri zagotavljanju obrambe države, zato se območja, ki imajo zaradi svojih posebnih naravnih lastnosti strateški pomen za obrambo države, praviloma ohranjajo v primarni, to je gozdni in kmetijski rabi. V Občini Apače teh območij ni, prav tako ni objektov, ki bi bili namenjeni za potrebe obrambe.

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

37. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

 (1) V strateškem delu prostorskega načrta so po izhodiščih in usmeritvah zasnove razvoja poselitve, razvoja krajine ter zasnove gospodarske javne infrastrukture, določene usmeritve za določitev osnovne namenske rabe zemljišč za stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.

(2) Območja osnovne namenske rabe se deli še na območja podrobnejše namenske rabe prostora, ki so določena v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in so prikazana v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN Apače.

38. člen

(stavbna zemljišča)

 (1) Občina Apače bo kot stavbna zemljišča v namenski rabi prostora na območju občine opredelila vse pozidane in nepozidane površine v naseljih, v prostorsko ločenih poselitvenih enotah dejavnosti vezanih na poselitev in v enotah avtohtone poselitve. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so del naselij ali samostojne enote izven naselij, pa niso namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine gospodarske javne infrastrukture.

(2) Kot stavbna zemljišča so opredeljena tudi zemljišča, za katera je bil na osnovi predhodnih prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki gradnjo objektov še dovoljuje.

39. člen

(kmetijska zemljišča)

 (1) Občina Apače bo kot kmetijska zemljišča na svojem območju opredelila površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva.

(2) Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne oblikovanosti, bo občina zemljišča opredelila kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.

(3) Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh. Takšnih je večina kmetijskih zemljišč v občini.

(4) Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom v občini se pojavljajo kot deli mokrotnih travnikov ob reki Muri in manjše zaledne površine naselij ali površine, ki so obdane s poselitvijo ter slabo odcedne, strme in osojne površine v gričevnatem delu občine.

(5) V kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so uvrščene tudi ostale rabe zemljišč, kot so:

·      vodna zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo območja;

·      površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v območju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo območja;

·      funkcionalna zemljišča s pomožnimi objekti in napravami v območju kmetijske krajine;

·      funkcionalna zemljišča in objekti razpršene gradnje v območju kmetijske krajine.

(6) Poseben status imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju urbanističnega načrta predvidena za dolgoročno širitev poselitve, trenutna raba pa je prilagojena obstoječi poselitvi.

40. člen

(gozdna zemljišča)

 (1) Kot gozdna zemljišča so opredeljena zemljišča varovalnih gozdov ob reki Muri, območja gozdov z izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami ter ostala območja gozdov Apaškega polja in Slovenskih goric. V gozdovih se ohranjajo ekološka, socialna in proizvodna funkcija, prav tako se ohranjajo vse gozdne površine: zaplate, obmejki, biokoridorji v kmetijski krajini.

(2) V gozdna zemljišča v odprtem prostoru se uvrstijo tudi ostale rabe zemljišč, kot so:

·      vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine, zajeta v pretežno rabo območja,

·      površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih območij krajine, zajete v pretežno rabo območja,

·      funkcionalna zemljišča in objekti razpršene gradnje v gozdnih območjih krajine.

(3) Zaradi visokega deleža kmetijskih zemljišč je bistvenega pomena ohranjanje vseh gozdov, tudi posamičnega gozdnega drevja in obrečne vegetacije, ki so pomembni ekosistemi in življenjski prostor za prostoživeče živali, hkrati pa močno doprinesejo k estetski podobi krajine.

41. člen

(vodna zemljišča)

 (1) Kot vodna zemljišča površinskih celinskih voda se opredelijo zemljišča, na katerih je voda trajno ali občasno prisotna, tudi suhe struge hudournikov, opuščene struge, prodišča, močvirja, zemljišča, ki jih je zalila voda zaradi posegov in umetno ustvarjene vodne površine.

(2) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.

42. člen

(druga zemljišča)

 (1) Kot druga zemljišča se opredelijo zemljišča namenjena pridobivanju mineralnih surovin, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja za potrebe obrambe in ostala zemljišča, ki jih ni mogoče uvrstiti v eno izmed osnovnih namenskih rab prostora (ki jih ni mogoče uvrstiti v območje stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč ali vodnih zemljišč).

(2) Območje namenjeno izkoriščanju mineralnih surovin je gramoznica v Zgornjem Konjišču, ki je nadzemni pridobivalni prostor. Po končanem izkoriščanju se gramoznica sanira v skladu z veljavnim podrobnim prostorskim načrtom.

Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

43. člen

(usmeritev za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

 (1) Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje občine, razen za območja kjer so predvideni občinski podrobni prostorski načrti, in so prikazani v izvedbenem delu OPN Apače. Določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo ter ostale značilnosti prostora (območja kulturne dediščine, območja varovanja narave ...).

(2) Občina Apače bo določila prostorske izvedbe pogoje za poseganje v prostor tako, da bo v vsaki enoti urejanja nedvoumno določeno:

·      namembnost in vrsta posegov v prostor;

·      lega objektov in ureditev v prostoru;

·      velikost objektov in ureditev v prostoru;

·      oblikovanje objektov in ureditev v prostoru;

·      parcelacija objektov in ureditev v prostoru;

·      priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo;

·      upoštevanje varstvenih in varovalnih  režimov v prostoru;

·      upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v prostoru.

(3) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor bo občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz strateškega dela OPN Apače in opredeljujejo prostorski razvoj občine.

3  Izvedbi del občinskega prostorskega načrta

3.1  Enote urejanja prostora

44. člen

(določitev enot urejanja prostora)

 (1) Območje Občine Apače je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN razdeljeno v enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP), ki temeljijo na značilnostih prostora, omejitvah iz veljavnih pravnih režimov, strateških usmeritvah ter načrtovanih prostorskih ureditvah, v naseljih pa je vključen še kriterij enake pretežne namenske rabe prostora.

(2) EUP v naseljih so označene s črkovno oznako naselja in zaporedno številko, enote urejanja v odprtem prostoru pa z oznako OP in VO ter zaporedno številko.

(3) EUP se zaradi posebnosti v merilih in pogojih poseganja v prostor lahko delijo na podenote.

(4) Delitev območja občine na EUP je prikazana v kartografskem delu odloka.

45. člen

(območja namenske rabe)

 (1) Za celotno območje občine je v skladu z zakonskimi predpisi določena osnovna namenska raba prostora, ki izhaja iz strateškega dela prostorskega načrta.

(2) Na območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba prostora, je le-ta izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v EUP. Če podrobnejša namenska raba prostora ni določena, je osnovna namenska raba prostora izhodišče za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v EUP.

(3) Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja, zlasti prometne površine, so zajete v prostorsko izvedbenih pogojih pretežne dejavnosti znotraj posamezne enote ter v skupnih prostorskih izvedbenih pogojih.

(4) Šifra in opis podrobne namenske rabe:

S          območja stanovanj kot deli naselij, namenjena bivanju in spremljajočim nemotečim dejavnostim,

SS       stanovanjski deli podeželskih naselij z novejšo gradnjo in nemotečimi poslovnimi dejavnostmi, ki jih je v skladu s predpisi mogoče izvajati na domu,

SK       površine, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju,

C          območja centralnih dejavnosti, namenjena oskrbnim, storitvenim, družbenim dejavnostim ter bivanju,

CU       območja centralnih dejavnosti historičnega in novih jeder, s prepletanjem trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja,

CD       območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj,

IP        proizvodna območja, kot deli naselij, namenjeni industrijskim dejavnostim ter spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim,

IG        gospodarske cone kot deli naselij, namenjeni obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim ter spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim,

BC       športni centri, športne površine in objekti namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam,

BT       posebno območje znotraj turistično rekreacijske cone, namenjeno turistični ponudbi in namestitvi – kamp,

ZS       površine za oddih, rekreacijo in šport  na prostem v sklopu naselij,

ZD       urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno in drugo funkcijo,

ZK       pokopališče - površine za pokop in spomin na umrle,

PC       površine cest,

E          območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike,

O         površine, namenjene dejavnosti gospodarskih služb, vezane na oskrbo z vodo, čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki,

G         območje gozdov,

K1       območja najboljših kmetijskih zemljišč,

K2       območja drugih kmetijskih zemljišč,

A         površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem (ter ostalim dejavnostim v območjih nizke gostote pozidave, samotnih kmetijah, zaselkih, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naseljih ter drugih oblikah manjših naselij (manjša gručasta naselja), ali kot območje posebnih dejavnosti),

razpršena gradnja kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč,

VC       območja celinskih vod,

VI        območja vodne infrastrukture so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom kot so pregrade, jezovi, bazeni za bogatenje podtalnice in podobno,

LN       območja namenjena izvajanju dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin.

(5) Prostorska opredelitev območij namenske rabe prostora je prikazana v kartografskem delu odloka.

46. člen

(namenska raba po enotah urejanja prostora)

(1) Naselja v Občini Apače so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora:

APAČE

ČRNCI

DROBTINCI

GRABE

LEŠANE

LUTVERCI

MAHOVCI

NASOVA

NOVI VRH

PLITVICA

PODGORJE

SEGOVCI

SPODNJE KONJIŠČE

STOGOVCI

VRATJA VAS

VRATJI VRH

ZGORNJE KONJIŠČE

ŽEPOVCI

ŽIBERCI

(2) Območja izven naselij v Občini Apače so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora:

ODPRTI PROSTOR

3.2    Prostorsko izvedbeni pogoji

47. člen

(določila za uporabo prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP) za načrtovanje posegov v prostor so določeni za celotno območje občine.

(2) Za vsako EUP veljajo:

·      PIP določeni s tem odlokom ali

·      PIP določeni v veljavnih prostorskih izvedbenih aktih.

(3) Določila v PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je zaradi posebnosti območja za posamezno EUP določeno drugače.

PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor

48. člen

(PIP o namembnosti in vrstah dospustnih dejavnosti)

(1) Namembnost in dopustne dejavnosti v območju EUP so določene s podrobno namensko rabo prostora.

(2) Namenska raba objektom razpršene gradnje v EUP na območju krajine ni opredeljena, objekti so evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru brez določenega stavbnega zemljišča. V EUP na območju krajine so pretežno stanovanjske stavbe, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi. Posege je mogoče izvajati le na funkcionalnem zemljišču, opredeljenem v veljavnem upravnem dovoljenju za postavitev objekta. V kolikor funkcionalno zemljišče v omenjenem dokumentu ni bilo določeno ali pa so bili objekti zgrajeni pred letom 1967, se za funkcionalno zemljišče šteje 1,5-kratnik velikosti stavbišča.

(3) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celotnem objektu za dejavnosti, ki so skladne z določeno podrobno namensko rabo prostora. Dopustno je prepletanje dejavnosti, vendar posegi v prostor ali spremembe namembnosti posameznih objektov ali delov objektov ne smejo poslabšati funkcionalnosti in stanja varstva okolja v EUP. Objekti, ki bi imeli z emisijami večji vpliv na okolje (hrup, smrad, povečan promet), na primer večje delavnice, so dopustni v delih EUP pod pogojem, da načrtovani in izvedeni omilitveni ukrepi znižujejo količino emisij pod zakonsko dovoljeno vrednost.

(4) V območjih podeželskih naselij (EUP ČR 01, DR 01, GR 01, LE 01, LE 02, LE 03, LU 01, MA 01, NA 01, NA 02, NV 01, PL 01, PL 02, PO 01, PO 02, PO 03, SE 01, SE 02, SK 01, ST 01, ST 02, VA 01, VR 01, VR 02, ZK 01, ZK 02, ŽE 01, ŽI 01) je dopustno prepletanje dejavnosti, vendar nekmetijski posegi v prostor znotraj površin EUP ali spremembe namembnosti posameznih kmetij ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve. Objekte, ki imajo z emisijami večji vpliv na okolje (hrup, smrad), na primer večje hleve in večje širitve hlevov, je dopustno graditi v delih EUP, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva poselitev.

49. člen

(PIP o vrstah gradenj)

(1) Na stavbnih zemljiščih, opredeljenih za gradnjo, je dopustna naslednja vrsta gradenj: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava in nadzidava zakonito zgrajenih obstoječih objektov, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov in dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele, namenjene gradnji.

(2) Gradnje in drugi posegi ter ureditve so dopustni, v kolikor niso v nasprotju s predpisi s področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnjo oz. poseganje v območja varstvenih režimov, vzpostavljenih na podlagi predpisov, je potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.

(3) Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostnih arhitekturnih in dediščinskih objektov ter območij prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.

(4) Na obstoječih objektih, zgrajenih na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu prikazani kot razpršena gradnja (le kot fundus objekta skladno z evidenco katastra stavb), je dopustna izvedba vzdrževalnih del, rekonstrukcija, dozidava in nadzidava, vendar le v območju zemljiške parcele (funkcionalno zemljišče) opredeljene v izdanih dovoljenjih. Na zemljiških parcelah k objektom razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z določili v splošnih PIP za enostavne in nezahtevne objekte.

(5) Na nezakonito zgrajenih objektih so do odstranitve ali legalizacije objektov (na stavbnih zemljiščih) možna samo redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.

(6) Dela, s katerimi se uredi okolica objekta znotraj zemljiške parcele ali parcel, ki pripada(jo) objektu, so: odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta in ostale ureditve, ki jih dovoljujejo predpisi s področja graditve objektov.

50. člen

(PIP o vrstah objektov po namenu)

(1) Dopustne vrste objektov po namenu so določene v Prilogi 1 k odloku OPN Apače skladno s predpisi o klasifikaciji objektov in podrobno namensko rabo prostora, razen v primerih, ko veljavni predpisi, s področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva voda, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja, to prepovedujejo

PIP za nezahtevne in enostavne objekte ter ostale ureditve, ki niso gradnja

51. člen

(PIP za nezahtevne in enostavne objekte)

(1) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti se opredeljeni v Prilogi 2 k odloku OPN Apače skladno s podrobno namensko rabo prostora, razen v primerih, ko veljavni predpisi, s področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva voda, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja, to prepovedujejo. Merila in pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov morajo upoštevati določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost ter določila PIP za nezahtevne in enostavne objekte tega odloka.

(2) Postavitev nezahtevnega ali enostavnega objekta ne sme ovirati manipulacije na zemljiški parceli ali zmanjšati minimalnih površin potrebnih za parkiranje. Ravno tako s postavitvijo ne sme biti presežen faktor zazidanosti.

(3) Sprememba namembnosti enostavnega ali nezahtevnega objekta za lastne potrebe in kmetijski namen, ki je bil postavljen oz. zgrajen na osnovi priglasitve del ali lokacijske informacije oz. na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, v objekt za stanovanjski ali poslovni namen, ni dopustna. Prav tako niso dopustni samostojni infrastrukturni priključki nezahtevnih ali enostavnih objektov za lastne potrebe in kmetijski namen na javno infrastrukturo kot so vodovod, elektrika, kanalizacija ipd., lahko pa ima takšen objekt priključek iz obstoječega objekta, zgrajenega na osnovi gradbenega dovoljenja.

(4) Gradnja novih poljskih cest je mogoča samo v skladu z načrti izvajanja agrarnih operacij.

(5) Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti.

(6) Postavitev lovskih prež, krmišč je mogoča v skladu s programi in plani Lovske zveze Slovenije.

(7) Postavitev čebelnjakov v naseljih je dopustna samo na obrobju, izven območja stavbnih zemljišč je mogoča v skladu z mnenjem Čebelarske zveze Slovenije.

(8) Začasni objekti za sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso postavljeni v nasprotju s posebnimi varstvenimi režimi. Po prenehanju dovoljenja je potrebno začasni objekt odstraniti, na zemljišču pa vzpostaviti prvotno stanje.

(9) Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe, ki niso v javnem interesu, so lahko postavljene znotraj označenega naselja, izven naselij pa samo kot obvestilna tabla ali dopolnilna tabla prometnemu znaku. Trženje reklamnih panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega oglaševanja vseh velikosti in oblik mora biti v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa.

(10) Označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti je potrebno izvajati skladno s predpisi o označevanju zavarovanih območij in naravnih vrednot.

(11) Odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov od parcelnih meja so lahko manjši od 4 m, vendar ne manjši od 1,5 m oz. 0,5 m za žive meje, ograje in oporne zidove. Manjši odmiki so dopustni s pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele (overjena izjava).

(12) Velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov so določene skladno z veljavnimi predpisi.

(13) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora izhajati iz tradicionalnega stavbarstva arhitekturne krajine. Objekti naj bodo praviloma pokriti z dvokapno streho v naklonu 35-45° ter pokriti s kritino, ki je glede videza usklajena s kritino objektov katerim pripadajo oz. bližnjim objektom. Strehe drugih oblik ali nižjega naklona (enokapne, ravne, polkrožne) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, garaž, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti objekta taka streha bolj primerna oz. če je tako oblikovanje skladno z osnovnim objektom. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.

(14) Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih v skladu s pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše občina.

52. člen

(PIP za ostale ureditve, ki niso gradnja)

(1) Pri vseh ostalih ureditvah, ki niso gradnja, ampak v skladu z veljavnimi predpisi pomenijo drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim, kot so npr. agrooperacije, krčitve gozda, poljske poti, ureditev sezonskih parkirišč, prostori za skladiščenje lesa, izkoriščanje mineralnih surovin, je potrebno upoštevati predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, v kolikor so na zavarovanih območjih, pa je potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.

(2) V delih območij Lokacijskega načrta za območje TRC Konjišče (Uradno glasilo občine Gornja Radgona, Lokalni časopis Prepih št. 9/2004) v EUP OP 02 in OP 03, ki ostane v veljavi po sprejemu tega OPN, za katere je podeljena rudarska pravica, se izvaja posege v prostor v skladu z veljavnim prostorskim aktom in predpisi s področja pridobivanja mineralnih surovin.

(3) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(4) Posegi morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje, površinski izkopi ali nasutja pa naj ne presegajo 1 m, krčitve vegetacije pa naj ne bodo večje od 1 ha.

(5) Ureditev rekreacijskih površin, ki niso gradnja po predpisih o gradnji objektov, je mogoča s soglasjem službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja (v primeru varstvenih režimov), lastnikom zemljišč in Občino Apače.

(6) Celotno območje občine je raziskovalni prostor, zato so ob upoštevanju varstvenih režimov dopustna raziskovalna vrtanja za raziskavo zalog nafte, plina, geotermalne vode in rudnih bogastev, pod pogojem, da trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah vrnejo v prvotno stanje. Na celotnem območju občine, razen na ožjem varstvenem območju zajetij pitne vode, so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne spremenijo obstoječega stanja na površini in podtalju.

PIP glede lege objektov

53. člen

(PIP glede lege objektov)

(1) Pri umeščanju novih objektov je potrebno upoštevati odmike obstoječih objektov oz. slediti vzorcu postavitve obstoječih stavb v območju. V kolikor obstoječi odmiki niso jasno izraženi, je potrebno upoštevati vse tehnične, požarnovarstvene in sanitarno-tehnične predpise.

(2) Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4 m. Odmik je lahko manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje parcele in se s tem ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda in ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednja zemljišča. Odmiki morajo biti načrtovani tako, da je zagotovljeno vzdrževanje objekta brez motenja sosednje posesti ter so zagotovljene varne poti, intervencijski dostop in sanitarno-tehnični pogoji obratovanja objektov.

(3) Odmiki načrtovanih objektov od ceste naj bodo praviloma 6 m (zaradi zagotavljanja parkiranja na lastnem zemljišču), razen kjer to ni možno izvesti zaradi varnosti ali cestno prometnih kriterijev. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest oz. kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oz. v naseljih, za katera veljajo posebni pogoji varstva kulturne dediščine.

(4) Upoštevati je potrebno tudi odmike od priobalnih zemljišč, ki so določeni v 78. členu tega odloka.

PIP glede velikosti objektov

54. člen

(PIP glede velikosti objektov)

(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s faktorjem izrabe parcele (Fiz), faktorjem zazidanosti (Fz) ali pa z višinskimi gabariti.

(2) Priporočeni faktorji glede na namensko rabo prostora:

(3) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na funkcijo objekta, velikost parcele, pogoje glede lege objektov in zahtevane odmike.

(4) Kadar je obstoječa zazidanost ali izraba parcele večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov, odstranitev objektov ter spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo novih parkirnih površin. Dopustna je gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. Pri rušitvi objekta ali dela objekta na parceli je dovoljena ponovna pozidava površine v isti ali manjši površini.

(5) Skladno s krajevno tradicionalnimi značilnostmi sme etažnost individualnih stanovanjskih objektov znašati največ (K)+P+M (klet, pritličje in mansarda) ali (K)+P+1 (klet, pritličje in nadstropje). Upoštevati mora vertikalni gabarit kakovostnega oz. prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP, tako da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja ter da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti. Pri večstanovanjski gradnji v EUP AP 07, AP 08, AP 11, AP 12 in AP 18 je dovoljena etažnost objektov do (K)+P+2+M ali do (K)+P+3.

(6) Kleti se dopuščajo le v povsem ali do 2/3 vkopani izvedbi. Pri gradnji v terenu z naklonom je klet lahko nad terenom v najnižji točki objekta, vkopani pa morata biti vsaj 2/3 višine kleti na ostalih stranicah objekta. Če podkletitev ni mogoča (na primer zaradi nivoja podtalnice ali sestave tal), se zvišanje objektov ne dovoljuje. Možna je izgradnja ene ali več kletnih etaž, kjer to geomehanske in hidravlične (nivo podtalnice) lastnosti tal dopuščajo. Objekti na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano, da se zagotovi pritličen gabarit.

(7) Največja dopustna višina podzidave kapne lege je 1 m.

(8) Površina dozidave ne sme presegati 50% površine tlorisa obstoječega objekta.

(9) V EUP proizvodnih (AP 06, AP 15, ČR 02, LU 02 in LU 03) in centralnih dejavnosti (AP 07, AP 11, AP 12 ter ČR 03) je dovoljeno odstopanje v višini objektov kadar to zahtevajo funkcije objektov ali pa prilagajanje istovrstnim obstoječim objektom.

(10) Objekti za industrijsko kmetijsko prirejo živali ali vzgojo rastlin, v kolikor so v EUP okoljsko in prostorsko sprejemljivi, lahko odstopajo od zahtev v tlorisni in višinski zasnovi, ne pa v arhitekturni usklajenosti kmetije.

(11) Postavitev vinogradniških objektov je dopustna pod pogojem, da je graditelj lastnik vinograda v velikosti najmanj 3.000 m² na najboljših kmetijskih zemljiščih oz. 1.000 m² na drugih kmetijskih zemljiščih. Tlorisi vinogradniških objektov morajo biti pravokotni, v razmerju 1:1,5 do 1:2, do maksimalno 50 m² tlorisne površine. Imajo lahko dve izkoriščeni etaži, in sicer kletno etažo in izkoriščeno podstreho, če pa je klet v celoti vkopana, je možno izvesti pritličje in ostrešje brez kolenčnega zidu. Objekti na nagnjenem terenu, ki so delno vkopani oz. imajo polzasuto klet (zadnja stena kleti v celoti vkopana), imajo lahko nad kletno etažo kolenčni zid visok max. 1,6 m.

PIP glede oblikovanja objektov

55. člen

(PIP glede oblikovanja objektov)

(1) Oblikovanje objektov mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne krajine in jih kvalitetno nadgrajevati. Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oz. sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora.

(2) Vsi objekti in posamezni gabariti objektov na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni. Gospodarski, dopolnilni in bivanjski objekti morajo biti prostorsko ločeni ali ločeni s požarnim zidom.

(3) Tlorisna razmerja naj ohranjajo razmerja značilna za arhitekturno krajino, podolgovat tloris v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2. Na osnovni podolgovati tloris je dopustno dodajanje in odvzemanje volumnov (L, T, U oblike). V okviru strnjenih naselij se tlorisni gabarit podreja obstoječi pozidavi, na območjih naselbinske dediščine pa določbam pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Pri dozidavi naj se navedeno tlorisno razmerje stranic praviloma ohranja.

(4) Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni oz. kakovostni podobi v EUP. Kritine naj bo bodo temnih barv od rjave do opečno rdeče v skladu z obstoječim vzorcem. Svetli in trajno sijoči barvni odtenki kritin niso dovoljeni.

(5) Naklon streh objektov v odprtem prostoru mora biti med 30-45°, strehe pa dvokapne s čopi ali brez. V območjih naselij, z izjemo EUP ŽE 01, so dopustne tudi ravne in enokapne ter štirikapne strehe. V kombinaciji z ravnimi in enokapnimi strehami je dopustna uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.).

(6) Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta oz. mora biti usklajena z obstoječo zasnovo naselja, zaselka ali gruče hiš.

(7) Strehe gospodarskih objektov v EUP vinogradniških območij VO 01 do VO 06 morajo biti obvezno simetrične dvokapnice z nakloni strešin  35-45°, s kritino iz opeke ali drugega naravnega materiala (les, slama).

(8) Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane ter enakega naklona kot je osnovna strešina.

(9) Sončni zbiralniki ne smejo presegati višine slemena.

(10) Pri oblikovanju fasad je potrebno upoštevati kakovostne oz. prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi: členitev, okna, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija ter barve.

(11) Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih, ki mora biti usklajena z barvo stavbnega pohištva in barvo strehe oz. kritine. Prepovedane so močnejše modre, rdeče, vijoličaste, zelene, rjave, sive, rumene, oranžne in podobne barve, enako trajno sijoči odtenki kritin. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki na fasadah, kot so: več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in ''preneseni'' arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.

(12) Pri prenovi večstanovanjskih objektov je potrebno stavbno pohištvo, balkonske ograje, morebitne zasteklitve balkonov barvno in oblikovno poenotiti. Klimatske naprave naj se praviloma namestijo na vidno neizpostavljene dele objektov.

(13) Ob javnih površinah se glavna fasada stavbe oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Servisne manipulacijske površine se praviloma ne urejajo ob javnih površinah kot so trgi, igrišča, pomembnejše ulice.

56. člen

(PIP glede urejanja okolice, odprtih površin in zasaditev)

(1) Ureditev okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta z urbanim prostorom, ali z odprtim prostorom, če je objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora.

(2) Pri urejanju okolice objektov naj se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Premostitve višinskih razlik na zemljišču naj se izvajajo v obliki zatravljenih brežin, ki naj se uredijo z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, popenjalk, grmovnic ali drevja. Betonske škarpe in oporni zidovi, ki morajo biti maksimalno ozelenjeni, so dopustni, le kadar to zahteva geotehnično poročilo oz. kadar drugačna zavarovanja brežin niso možna. Oporni zidovi so lahko višji od 1,5 m samo v primeru gradnje javnih objektov in naprav ter v primeru ukrepa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3) Na vseh območjih naj se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa naj se uporabijo avtohtoni materiali in rastlinske vrste. Na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot se uporabijo izključno avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodnih ali eksotičnih vrst se ne uporablja.

(4) Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih naj se uporabljajo kakovostni materiali, ki morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano upremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Uporaba barvo agresivnih ali drsečih materialov ni dopustna.

(5) Območje tlakovanega dela zemljiške parcele je potrebno v čim večji meri tlakovati s prepustnimi materiali. V primeru večje površine je potrebno načrtovati prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.

(6) Ograjevanje parcel v naseljih naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, na območju razpršene poselitve v okviru domačij pa je ograjevanje dovoljeno le v primerih, ko je zemljišče potrebno zavarovati pred nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali. Ograje ne smejo biti višje od 1,2 m, od roba cestnega telesa morajo biti odmaknjene najmanj 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti oz. cestne varnosti ter ovirati pluženja. Pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati višino in izvedbo ograje določeno z drugimi predpisi.

(7) Odmiki od posestne meje za žive meje, ograje in oporne zidove so praviloma 0,5 m in morajo omogočati vzdrževanje iz lastnega zemljišča. Manjši odmiki so dovoljeni s pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele.

(8) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti krajini na območjih ohranjanja narave naj se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih zavarovanih po predpisih o ohranjanju narave ni dopustno postavljanje obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.

(9) Površine v javni rabi, dostope do javnih objektov ter parkirne površine je potrebno načrtovati tako, da bo omogočen neoviran dostop gibalno oviranim osebam.

(10) V območjih večstanovanjskih stavb je potrebno zagotoviti otroško igrišče za skupino otrok do 6 let starosti.

(11) Območje drugih zelenih površin v EUP AP 03, AP 04 in AP 09 predstavlja zeleni zaščitni tampon med različnimi rabami prostora in ga je potrebno ohranjati kot identifikacijsko posebnost naselja. Na teh površinah je dovoljena ureditev sprehajalnih in kolesarskih poti, urbane opreme in ostalih posegov v skladu s prilogo 1 in 2. Dopustna je renaturalizacija struge Mlinskega potoka ter ureditev in oživitev nekdanjega mlina. Na območju drugih zelenih površin v EUP AP 19 in AP 20 je dopustna le ureditev sprehajalnih poti in postavitev urbane opreme.

PIP glede parcelacije

57. člen

(PIP glede na velikosti in oblike parcele)

(1) Velikost parcele, namenjene gradnji mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

(2) Parcelacija mora upoštevati naslednja določila:

·      oblika in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec poselitve, v kolikor se nadaljuje enaka vrsta objektov po namenu ali ga funkcionalno nadgrajevati,

·      oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam: naklonu terena, dostopu do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo,

·      velikost in oblika parcele morata upoštevati sanitarno-tehnične zahteve: odmik od sosednjih objektov, osončenje, prevetritev, intervencijske poti,

·      osnovni princip delitve parcel je zagotovitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture.

(3) Na območjih, kjer zaradi posebne tipologije strnjene gradnje ni mogoče povsem zadostiti pogojem iz prvega odstavka tega člena, se parkirne in zelene površine zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.

(4) Velikost zemljiške parcele za enostanovanjsko gradnjo je od 400 do 700 m², razen pri izoblikovanih parcelah, kjer preostanek parcele ne bi zadoščal za samostojno zemljiško parcelo.

(5) V primeru kmetije je pri parcelaciji priporočljivo upoštevati naslednje velikosti zemljiških parcel v m²:

(6) Ob robovih EUP so parcele lahko večje zaradi zaokroževanja meje zemljiških parcel po objektih v naravi.

(7) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel v skladu z določili tega odloka.

(8) Parcelacija se mora v vinogradniških območjih izvajati skladno z značilnostmi obstoječe parcelacije, nova zemljiška parcela pa mora zagotavljati ohranitev tipičnega vzorca poselitve.

(9) Parcelacija mora upoštevati izdane upravne akte in ostale predpise, ki določajo velikost in obliko funkcionalnega zemljišča k objektom, opredeljenim kot razpršena gradnja.

(10) Stavbam zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objektov, ki nimajo prostorsko opredeljenega funkcionalnega zemljišča, in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki nimajo določene zemljiške parcele, se določi zemljiška parcela, ki poleg stavbišča obsega zemljišča, ki so nujna za uporabo stavbe, skladno s prvim in drugim odstavkom tega člena, v 1,5 kratniku obstoječega fundusa objekta.

PIP za GJI in grajeno javno dobro

58. člen

(splošni PIP za gradnjo in vzdrževanje GJI)

(1) GJI je potrebno načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le v skladu s projektnimi pogoji in s soglasjem upravljavca posamezne GJI.

(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.

(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.

(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oz. biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter omogočeno njihovo nemoteno delovanje in vzdrževanje.

(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.

(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je potrebno v okviru območja predvidenega posega načrtovati tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov, neustrezni.

(8) Vode GJI v naseljih ter v območjih varstva kulturne dediščine, je potrebno praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi oz. varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in kulturne dediščine.

(9) Linijsko GJI je potrebno načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora, hkrati se morajo v največji možni meri izogibati območjem kulturne dediščine in drugim območjem ter prvinam, pomembnim za prepoznavnost kulturne krajine, naravnim vrednotam in pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih območij.

59. člen

(PIP za gradnjo in urejanje prometne infrastrukture)

(1) Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja mora potekati skladno s predpisi, ki urejajo področje prometa.

(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami je dovoljeno graditi in prenavljati na celotnem območju občine v skladu z veljavnimi predpisi in določili tega odloka.

(3) Gradnja parkirišč, površin za pešce in kolesarje, cestnih priključkov, zasaditve in urejanje obcestnega prostora ter gradnja bencinskih servisov je dopustna v skladu z določili tega odloka tudi izven območij, ki so po podrobni namenski rabi prostora opredeljene kot površine cest (PC). V stavbah bencinskih servisov je dopustna spremljajoča trgovska in gostinska dejavnost ter dejavnost avtopralnic.

(4) Priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni v skladu s pogoji pristojnega upravljavca ceste in veljavnimi predpisi. V novih ureditvah je potrebno težiti k skupnim priključkom za več objektov. Gradnja priključkov nekategoriziranih cest in gozdnih poti, ki niso javna GJI, je dopustna na vseh območjih javne cestne GJI, priključevanje pa ne sme ogrožati prometne varnosti.

(5) Nove prometnice naj bodo načrtovane povezovalno s priključevanjem na obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene ceste je potrebno na zaključku načrtovati obračališče.

(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.

(7) V naseljih je potrebno ob cestah in ulicah, kjer to dovoljujejo prostorske možnosti, predvideti ločen hodnik za pešce.

(8) Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih teles, upoštevajoč prostorske možnosti.

(9) Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oz. poti) se navezujejo na javne zelene površine, igrišča in otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte in se opremijo z urbano opremo prostora:

·      z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oz. njena namestitev ni skladna z vizijo urejanja prostora ali s smernicami nosilcev urejanja prostora),

·      z drevoredi oz. drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne prometnice,

·      z urbano opremo (klopmi, smetnjaki, stojali za kolesa, postajališči ipd.).

(10) Sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja naj se ureja postajališča javnega potniškega prometa.

60. člen

(PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno na zemljiški parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja na zemljiški parceli ni možno zagotavljati zadostnega števila parkirnih mest, se le ta zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. Skladno s predpisi je potrebno zagotoviti tudi ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.

(2) Parkirne ploščadi z več kot petimi parkirnimi mesti je potrebno ustrezno ozeleniti.

(3) Nivojske parkirne in manipulativne površine morajo biti površinsko utrjene z nepropustnimi materiali, omejene z dvignjeno obrobo in izvedenim odvodnjavanjem padavinskih voda skladno z veljavnimi predpisi.

(4) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, mora biti površina nad zgornjo ploščo na terenu ustrezno urejena (javna površina, otroško igrišče, nadzemno parkirišče ipd.).

(5) Na zemljiških parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je potrebno zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila.

(6) Če posebni predpis ne določa drugače, je potrebno v odvisnosti od namena objektov ali dejavnosti pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):

61. člen

(PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1) Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine, mora biti v zemeljski oz. kabelski izvedbi. Kablovode je dopustno prosto polagati v zemljo ali jih po potrebi zaščiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo pod povoznimi površinami morajo biti zaščiteni v obbetoniranih ceveh, v urbanih naseljih pa so praviloma združeni s koridorji telekomunikacijskih omrežij. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.

(2) Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega omrežja.

(3) Elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi ne sme potekati v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih površin.

(4) Elektroenergetsko omrežje je potrebno načrtovati in  gradi tako:

·      da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru ter

·      da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.

(5) Transformatorske postaje so praviloma samostojni objekti pravokotnega tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti praviloma umeščajo v večje objekte. Potrebno je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o elektromagnetnem sevanju in hrupu. Samostojne transformatorske postaje morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova vidna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje ipd.

(6) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.

(7) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja.

(8) Objekte za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika, biomasa, vodna in vetrna energija …), je potrebno načrtovati ob upoštevanju učinkovitosti izbranega sistema - ekonomska upravičenost in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.

(9) Za vsako novo priključitev oz. povečanje priključne moči si morajo investitorji pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njim predpisane pogoje.

(10) Za potrebe izgradnje večjih obrtnih, trgovskih con, delavnic oz. industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno izdelati raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo.

62. člen

(PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno vodo, zadovoljevati sanitarne potrebe, zagotavljati požarno varnost, tehnološke potrebe ter javno rabo na območjih, kjer ni predvidena samooskrba s pitno vodo.

(2) Pri načrtovanju in izvedbi vodnega in kanalizacijskega omrežja za odpadne vode oz. drugih vodov v skupnem koridorju je potrebno upoštevati tehnične predpise, ki preprečujejo vplive ob poškodbah.

(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja in občinskim odlokom, ki ureja to področje.

(4) Dopustna je izgradnja javnih ali zasebnih vodovodnih sistemov za požarne namene. Za zagotavljanje požarne varnosti je dovoljeno na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestiti nadtalni ali podtalni hidrant. V odprtem prostoru morajo biti hidranti umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.

(5) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.

(6) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.

(7) Na območjih, kjer preskrba z vodo iz javnega omrežja ni zagotovljena, si investitor mora zagotoviti lastno preskrbo s pitno in gospodinjsko vodo (vodno zajetje, kapnica), v skladu z veljavnimi predpisi.

63. člen

(PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter odvajanje padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin po predpisanem tehnološkem postopku.

(2) Kanalizacijsko omrežje v strnjenih naseljih mora bit ločeno za meteorno in za odpadno vodo, kanalizacijsko omrežje za odpadno vodo pa mora biti v vodotesni izvedbi.

(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. 

(4) Zajete padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin brez soglasja upravljalca teh naprav.

(5) Zajete padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene parcele brez soglasja lastnika takega zemljišča.

(6) Pri odvajanju čistih padavinskih vod je prioritetno ponikanje v skladu z veljavnimi predpisi o varovanju vodnih virov. V primeru odvajanja v vodotoke, pa je pred tem potrebno zadrževanje.

(7) Padavinske vode na utrjenih površinah je pred iztokom v kanalizacijsko omrežje potrebno očistiti preko lovilcev olj.

(8) Če prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin in lokacija omogoča morebitno razširitev oz. nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim.

(9) Pri urejanju gnojišč in gnojiščnih jam na kmetijah je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo to področje.

(10) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v stanovanjskih, proizvodnih in območjih družbene infrastrukture mora biti načrtovano v skladu z zakonom o vodah, predpisi s področja varstva okolja ter občinskim odlokom, ki ureja to področje.

64. člen

(PIP za objekte in ureditev in zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih za komunalne odpadke, ki morajo biti v objektu ali na zemljiški parceli objekta. Če zaradi prostorskih omejitev takšna postavitev ni mogoča, je dovoljeno s soglasjem s pristojnim občinskim organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom zemljišča določiti mesto zabojnika na drugem ustreznem zemljišču.

(2) Mesto odvzema (praznjenja zabojnika) mora biti prometno dostopno.

(3) V skladu s predpisi se ločeno zbiranje odpadkov v naselju lahko uredi z ekološkimi otoki na vidno nemotečih površinah, ki morajo biti utrjene (tlakovane), dobro dostopne, priporočljiva je ograditev in nadkritje. Postavitev otokov mora biti usklajena s preostalimi ureditvami na javnih odprtih površinah.

(4) Izvajanje zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov mora biti skladno s predpisi s področja varstva okolja ter občinskim odlokom, ki ureja to področje.

(5) Občina bo izdelala popis nelegalnih odlagališč odpadkov in njihovo ustrezno sanacijo.

 (PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)

 (1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

(2) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje je potrebno pri poseganju v prostor ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve.

(3) Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov RTV Slovenije in Telekoma Slovenije je dopustna na način, ki ne prekinja teh povezav.

(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

·      objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih jih je dovoljeno umestiti le na nestanovanjske objekte tako, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških stanovanjih;

·      objekti in naprave brezžične telefonije je praviloma potrebno umestiti na lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine; izjemoma je objekte in naprave mobilne telefonije dopustno umestiti znotraj objektov in območij kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane lastnosti dediščine;

·      objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti;

·      objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;

·      objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oz. njihova proizvodna funkcija;

·      objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umestiti na vidno čim manj izpostavljene lokacije;

·      objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno na izpostavljenih legah, območju kulturne dediščine, na območju izjemne krajine in območju prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na osnovi prostorske preveritve in utemeljitve tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši, prednostno v obstoječe objekte, vendar tako, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti;

·      posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, ki se morajo prilagajati prevladujoči urbani oz. arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) tako, da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči,

·      objekti in naprave mobilne telefonije se lahko gradijo oz. uredijo kot razgledni stolpi.

(5) Pri umeščanju objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih območij s komunikacijsko dostopnostjo, tehnične predpise, ki veljajo za naprave mobilne telefonije in možnost uvajanja tehnološkega napredka telekomunikacijskih tehnologij kot razvojnega potenciala lokalne skupnosti.

66. člen

(PIP za poseganje v prostor na varovanih območjih GJI)

(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati pod pogoji upravljavca, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, so:

·      regionalne ceste 15 m, lokalne ceste 8 m, javne poti 5 m, nekatergorizirane ceste 4 m, in državne kolesarske steze 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta,

·      nadzemnega večsistemskega daljnovoda in razdelilne transformatorske postaje nazivne vrednosti 110 kV in 35 kV 15 m; podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3m; nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m; podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1 m; razdelilne postaje SN, transformatorske postaje SN/0,4 kV 2m, pri čemer se oddaljenost meri od osi daljnovoda ali osi kabelskega sistema in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje, razdelilne postaje ali transformatorske postaje;

·      vodovoda, kanalizacije, vodov, namenjenih telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oz. so v javno korist, razen priključkov nanje, 3 m, merjeno od osi posameznega voda, če gre za podzemne objekte, če gre za nadzemne objekte pa višina objekta;

·      za vodna in priobalna zemljišča določeni v 78. členu tega odloka.

(2) Za vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca GJI.

(3) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.

(4) V varovalnem pasu državne ceste je potrebno predvideti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi.

(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(5) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površine.

(6) Preko območja Občine Apače potekajo zračne poti, zato je pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov potrebno upoštevati določila povezana z ovirami za zračni promet. Med ovire za zračni promet sodijo:

·      objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,

·      vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,

·      za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov ipd.

(7) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

67. člen

(PIP o minimalni komunalni opremi in priključevanju objektov na GJI)

(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI in nekaterih enostavnih oz. nezahtevnih objektov) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali zemljiških parcelah, določenih k obstoječim objektom.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o graditvi objektov.

(3) Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjskih stavb mora zagotavljati:

·      oskrbo s pitno vodo - razen v območjih brez javnega omrežja, kjer je dovoljena oskrba iz lastnih virov,

·      električno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki zagotavlja možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospodinjstvu,

·      odvajanje odpadnih voda v območjih s predvidenim omrežjem zajemanja in čiščenja odpadnih vod - razen v območjih brez urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kjer je dovoljena individualna ureditev v skladu s predpisi,

·      priključek na javno cestno omrežje, v izjemnih primerih je dostop do javne ceste lahko zagotovljen s služnostjo.

(4) Komunalna opremljenost za gradnjo nestanovanjskih stavb se določi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede na namen objekta.

(5) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m², in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m² in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo (decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, toplotne črpalke), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(6) Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali drugim predpisom o minimalni komunalni opremi, je obvezna, če je obveznost priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena tehnična možnost priključitve.

(7) Zagotavljanje odvajanja odpadne vode se s soglasjem pristojnega upravljavca javnega omrežja za odvajanje in čiščenje voda lahko začasno ali stalno zagotovi z uporabo individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).

(8) Če nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja za normalno obratovanje v namenjeni dejavnosti ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali odvajanja odpadnih voda, takšne komunalne opreme ni potrebno zahtevati v zagotavljanju minimalne komunalne opreme.

(9) Če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti omrežja ali dotrajanosti omrežja ne izda pozitivnega soglasja za priključitev ali ne določi načina priključitve, gradnja ni mogoča.

PIP glede varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave

Celostno ohranjanje kulturne dediščine

68. člen

(splošni PIP za poseganje v območja varstva kulturne dediščine)

(1) Za kakršnekoli posege v kulturne spomenike, kulturno dediščino in njihova vplivna območja, vključno z vzdrževalnimi deli, ki bi lahko povzročili spremembo videza ali materialne substance dediščine, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote ZVKDS.

69. člen

(splošni PIP za poseganje v območja kulturnih spomenikov)

(1) Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi.

(2) Za posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru neskladja določb tega odloka s kulturnovarstvenimi pogoji pristojne enote ZVKDS upošteva pogoje slednjega.

70. člen

(splošni PIP za poseganje v območja registrirane kulturne dediščine)

(1) Na objektih ali v območjih kulturne dediščine niso dovoljeni posegi ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi poslabšali ali razvrednotili njen pomen. Dovoljeni so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi kulturne dediščine ali zvišanju njene vrednosti.

(2) Poleg objekta kulturne dediščine se varuje tudi določena okolica varovane dediščine oz. njeno vplivno območje, v katerem se presoja vpliv določenega posega na varovane lastnosti enote dediščine in na ta način zagotavlja funkcionalno integriteto varovane dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.

71. člen

(PIP za poseganje v območja arheološke dediščine)

(1) Novi posegi v prostor (širitev poselitve, gradnja zahtevnih objektov in objektov gospodarske javne infrastrukture) se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj naselij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev, vendar le na osnovi predhodnih arheoloških raziskav.

(2) Če za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele ZVKDS na podlagi poznavanja obsega in vsebine najdišča oceni, da je predhodna arheološka raziskava, s katero se dediščina pred posegi v prostor ali pred graditvijo nadzorovano odstrani, možna, je poseg v najdišča dopusten ob izpolnitvi enega izmed pogojev:

·      v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji),

·      v okviru postopka priprave OPPN ali po sprejemu OPPN je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča.

(3) V primeru najdb izjemnega pomena ZVKDS lahko zahteva spremembe izvedbenega projekta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja – in situ. 

(4) Za poseg v registrirano arheološko najdišče je potrebno pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred tem je potrebno pri pristojni območni enoti ZVKDS pridobiti podatke o predhodnih arheoloških raziskavah.

(5) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja (lastnika zemljišča, investitorja, odgovornega vodjo del) ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

72. člen

(PIP za poseganje v območja stavbne dediščine)

(1) Pri objektih stavbne dediščine je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

·      ohranjati je potrebno tlorisno in višinsko zasnovo (gabarite) ter konstrukcijsko zasnovo in gradiva (substanco);

·      ohranjati je potrebno oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva in drugi detajli);

·      varuje se funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru;

·      ohranjati je potrebno komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb);

·      pri prostorsko izpostavljenih objektih je potrebno ohranjati prostorski kontekst, pojavnost in vedute;

·      varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.

(2) V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi, raziskovalnimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta skladno s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konzervatorskega programa za spomenik.

73. člen

(PIP za poseganje v območja naselbinske dediščine)

(1) Na območju Občine Apače je evidentirana naselbinska dediščina v naselju Žepovci. V območju naselbinske dediščine je potrebno upoštevati:

·      zgodovinski značaj naselja;

·      naselbinsko zasnovo (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov);

·      odnose med posameznimi stavbami ter odnose med stavbami in odprtim prostorom;

·      prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki);

·      prepoznavno lego v prostoru oz. krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti itd.);

·      naravne in druge meje rasti ter robove naselja;

·      podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina);

·      odnose med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);

·      stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.).

(2) V naselbinsko dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Pri posegih, za katere je predvidena izdelava OPPN, je potrebno izdelati konservatorski načrt za prenovo.

74. člen

(PIP za poseganje v območja vrtnoarhitekturne dediščine)

(1) V območju vrtnoarhitekturne dediščine je potrebno varovati:

·      kompozicijo zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze);

·      kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture);

·      naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.);

·      funkcionalno zasnovo z navezavo na stavbno dediščino oz. stavbe in površine, ki so pomembne za delovanje celote;

·      podobo v širšem prostoru z navezavo na okoliški prostor.

(2) Vrtnoarhitekturna dediščina potrebuje stalno vzdrževanje, ki ga lahko vrši le primerno usposobljen izvajalec v soglasju s pristojno kulturnovarstveno službo.

75. člen

(PIP za poseganje v vplivna območja kulturne dediščine)

(1) Posegi v vplivnem območju kulturne dediščine morajo biti podrejeni ohranjanju vloge kulturne dediščine v širšem prostoru in upoštevati naslednji pravni režim varstva:

·      ohranjati je potrebno prostorsko integriteto, pričevalnost in dominantnost dediščine;

·      prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine.

(2) Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.

Ohranjanje narave

76. člen

(PIP za ohranjanje narave)

(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov. Za posege na območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varovanje narave.

(2) Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto.

(3) Na območju Natura 2000 Mura SPA – dodatek je potrebno ohranjati obstoječ obseg in obstoječe ekološke značilnosti gozdov, trstišč, mrtvic, ekstenzivno obdelanih travišč. Zagotoviti je potrebno ustrezno rečno dinamiko, mir okoli gnezdišč ter ustrezna gnezdilna mesta.

(4) Na ekološko pomembnem območju (del EPO Mura – Radmožanci), ki je hkrati tudi posebno varstveno območje (območje Natura 2000 Mura SPA – dodatek), je potrebno upoštevati varstvene usmeritve, ki veljajo za SPA Mura.

(5) Na ekološko pomembnih območjih (EPO Ščavniška dolina in del EPO Mura-Radmožanci), ki niso tudi posebna varstvena območja (območja Natura 2000), so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost.

(6) Za ohranjanje biotske raznovrstnosti naj se vzdržujejo značilni elementi krajine (visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah).

(7) Za posege na območjih ohranjanja narave je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje.

PIP glede varstva okolja, naravnih dobrin, varstva pred naravnimi nesrečami ter ureditev za obrambne potrebe

Varstvo okolja in naravnih dobrin

77. člen

(PIP za varovanje zraka)

(1) Pri gradnji objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti obstoječih objektov je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij.

(2) Pri posameznih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik ali najemnik osnovnih sredstev izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo, ki preprečuje prekomerno onesnaženje zraka. Pri zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora in vzpodbujanje lokalne cirkulacije zraka.

(3) Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaženja zraka, je dovoljeno umeščati le v območja namenjena proizvodnim dejavnostim.

(4) Kjer je možno, je potrebno objekte priključiti na daljinsko ogrevanje ali plinovod.

(5) Lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo delujejo na okolje (emisije nad dovoljeno stopnjo).

78. člen

(PIP za varovanje voda)

(1) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov. Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.

(2) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter za ohranjanje narave.

(3) Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati zunanje meje priobalnih zemljišč, ki znašajo pri vodotokih 1. reda (Mura) 15 m (zunaj naselij 40 m), pri vodotokih 2. reda (ostali vodotoki) pa 5 m od meje vodnega zemljišča, razen v primerih, kot jih določajo predpisi o vodah. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa pogoje za upravljanje voda.

(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa Zakon o vodah:

·      gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

·      gradnjo objektov grajenega javnega dobra,

·      ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

·      ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

·      gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oz. priobalnem zemljišču (npr. objekti za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

·      gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in

·      gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(5) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta, če:

·      se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

·      se s tem ne poslabšuje stanja voda,

·      je omogočeno izvajanje javnih služb,

·      se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

·      to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in

·      se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov.

(7) Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.

(8) Na vodno ali priobalno zemljišče je prepovedano:

·      odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki;

·      odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi;

·      odlaganje odpadkov.

(9) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč je treba upoštevati naslednje:

·      prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;

·      z ureditvami se ne sme povzročati poslabšanje stanja voda in vodnega režima oz. se zagotovijo izravnalni ukrepi;

·      potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno  le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda;

·      premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim;

·      za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo pridobiti vodno soglasje pristojnega organa.

(10) Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:

·      poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču;

·      poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o vodah;

·      poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice;

·      poseg na varstvenih in ogroženih (poplavnih, erozijskih, plazovitih in plazljivih) območjih;

·      poseg zaradi odvajanja odpadnih voda;

·      poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik;

·      hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.

(11) V primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov in vodno soglasje na podlagi veljavne zakonodaje o vodah, mora investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje.

(12) V primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa treba pridobiti vodno soglasje na podlagi predpisov o vodah, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nameravani poseg, nanašajo pa se na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice drugih oseb. K rešitvam za izvedbo drugega posega v prostor pa mora pravna ali fizična oseba pridobiti vodno soglasje. 

(13) Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljen samo v skladu z veljavnimi predpisi. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano.

(14) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).

(15) Urejanje vodotokov mora upoštevati naravno dinamiko porečja, izvajati se mora s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Ohranjati je potrebno zveznost obrežne vegetacije. V primerih regulacije je potrebno pretehtati možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku, na že reguliranih vodotokih pa naj se omogoči izboljšanje hidromorfološkega stanja.

(16) Na območju hidroloških naravnih vrednot je potrebno rekonstrukcijo ali prenovo objektov izvajati tako, da je zagotovljeno ohranjanje naravne vrednote in pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oz. odvzemom vode.

(17) Odvzem vode iz vodotoka se lahko izvaja le ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka v strugi, ob upoštevanju že obstoječih odvzemov vode in pretoka, ki omogoča naravno hidrodinamiko vodotokov ter ohranjanje lastnosti zaradi katerih so vodotoki opredeljeni kot naravne vrednote, ter ob pridobljeni vodni pravici.

(18) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami veljavnih predpisov.

(19) Pri načrtovanju posegov v ribiške okoliše na območju Občine Apače je potrebno upoštevati:

·      vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti;

·      ohranjati je potrebno biocenozo ribjih vrst;

·      struge, obrežja, dna vodotokov je potrebno ohranjati v čim bolj naravnem stanju;

·      ohranjati je potrebno obstoječo dinamiko, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov;

·      objekti morajo biti grajeni na način, ki ribam omogoča prehod;

·      ohranjati je potrebno naravno osenčenost oz. osončenost struge in brežin;

·      odvzem plavin (proda, gramoza, peska) je potrebno izvajati na način, da se življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali bistveno ne spremenijo;

·      prepovedano je odlaganje odpadkov v vodotoke oz. na vplivno območje vodotokov, začasne deponije v času izvajanja posegov pa je potrebno urediti tako, da je preprečeno onesnaževanje voda;

·      prepovedano je posegati oz. vznemirjati ribe na drstiščih, med drstenjem in v varstvenih revirjih;

·      dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, je potrebno načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor;

·      odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani;

·      intervencijske odlove rib izvaja koncesionar (izvajalec ribiškega upravljanja, na območju Občine Apače je to Ribiška družina Gornja Radgona). Izvajalci oz. investitorji posega morajo o načrtovanem posegu v ribiški okoliš koncesionarja obvestiti vsaj 14 dni pred začetkom posega;

·      za škodo na ribah povzročeno zaradi zastrupljanja, onesnaževanja oz. čezmernega obremenjevanja voda ali nezakonitega poseganja v vode, je do odškodnine upravičen izvajalec ribiškega upravljanja.

79. člen

(PIP za varovanje vodnih virov)

(1) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.

(2) Za vse posege, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11) in Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11) ter omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.

(3) Za ostale ureditve, ki niso gradnja, na vodovarstvenih območjih je potrebno pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ.

(4) Na vodovarstvenih območjih je potrebno vse odpadne komunalne vode iz objektov priključiti na vodotesno kanalizacijo ali malo čistilno napravo.

(5) Na kmetijskih površinah, ki se nahajajo na vodovarstvenih območjih, je potrebno upoštevati veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla.

80. člen

(PIP za trajnostno rabo virov energije)

(1) S poseganjem v prostor je potrebno zagotavljati in spodbujati vzdržno (trajnostno) rabo naravnih virov, energetsko varčno gradnjo ter izvedbo in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije (na strehah objektov se dopušča izvedba sistemov fotovoltaičnih celic), za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju in niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi.

(2) Pri prenovi in novogradnji je potrebno zagotoviti energetsko učinkovitost objekta. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.

81. člen

(PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč)

(1) Pri gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.

(2) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:

·      rekultivacije tal,

·      nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali

·      zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.

(3) Kmetijska dejavnost naj se izvaja na način, da bo zagotovljeno varstvo zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah naj se ohranjajo ali ponovno vzpostavijo obmejki, živice, gozdni otoki, vodna telesa, vzpodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja. Melioracije naj se izvajajo le na kmetijskih zemljiščih, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju naj se vzpodbuja rabo, ki zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000.

82. člen

(PIP za varstvo gozdov)

(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje socialni funkciji skladno rabo gozda.

(2) Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo. Gozdne površine naj se ohranjajo tudi na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, naj se ohranja gozdove v čimbolj naravnem stanju.

(3) V prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.

(4) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno načrtovati tako, da bodo ohranjene značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute v največji možni meri.

(5) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(6) Na območjih varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo 1. stopnje krčitve gozdov niso dovoljene. Posegi v varovalne gozdove so dovoljeni le s soglasjem pristojnega ministrstva.

(7) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.

(8) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,5 ha. Za krčitev gozda za kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje pristojne službe.

(9) Za krčitev gozda v velikosti 5 ha ali več je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo izvesti presojo vplivov na okolje.

(10) Nove objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben poleg zagotavljanja funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov. V kolikor je odmik manjši, nosi investitor, ki gradi znotraj vplivnega območja gozda, vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru padca drevesa oz. njegovih delov na parcelo oz. zgrajene objekte.

83. člen

(PIP za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem oz. skupinami gozdnega drevja zunaj naselij)

(1) Prepovedano je sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč po pašnikih, poljih in travnikih ter zarast ob vodnih bregovih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, to je med 1. marcem in 1. avgustom.

(2) Suha drevesa in drevesna dupla se ohranjajo povsod tam, kjer se s puščanjem oslabelih dreves ne povečujejo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Ohranjajo se vse plodonosne drevesne in grmovne vrste.

(3) Gozdni ostanki ob vodotokih vplivajo na zaščito bregov pred erozijo, zato jih je potrebno ohranjati. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavlja naravno pestrost.

(4) Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovna vegetacija in obvodna vegetacija, ki so bile zaradi rabe izkrčene na golo, je potrebno takoj oz. še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast.

84. člen

(PIP za poseganje v območja gozdnih in kmetijskih zemljišč)

(1) V kolikor posegi v gozdna ali kmetijska zemljišča ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov, so na teh zemljiščih dopustni naslednji posegi:

·      izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,

·      izvedba gozdnih učnih poti,

·      priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogospodarskem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije,

·      postavitev stalne gozdne žičnice,

·      ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov, stojišč za začasne dovoze čebel na pašo na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo,

·      postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom;

·      ureditev planinskih in sprehajalnih poti ter trim stez po obstoječih poteh,

·      gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom.

(2) Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen če je to predvideno z gozdnogospodarskimi načrti zaradi varstva gozdov, zaščite vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot ipd.

(3) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je potrebno načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:

·      gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez soglasja pristojne javne gozdarske službe,

·      drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča (ceste, vodovodi, ograje, ipd.) morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m,

·      če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.

(4) V projektni dokumentaciji je mogoče opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oz. na funkcije gozdov in gozdnega prostora.

(5) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oz. izboljšanja pogojev obdelave je dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor (komasacije in melioracije; v sklopu melioracij osuševanje, namakanje in agromelioracije). Agrarne operacije je potrebno izvajati tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo oz. vzpostavljajo območja drevesne zarasti in grmičevja (mejice). Prav tako je mejice potrebno ohranjati in vzpostavljati tudi na območjih kmetijskih zemljišč, kjer se agrarne operacije ne izvajajo.

(6) Drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor, ki so dopustni v območjih kmetijskih in gozdnih površin, so naslednji:

·      sprememba namembnosti (skladno z dopustnimi vrstami objektov);

·      vzdrževanje objekta; pri vzdrževalnih delih v javno korist se lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost, če je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost;

·      postavitev objektov skladno s prilogama 1 in 2 tega odloka;

·      dela, s katerimi se uredi okolica objekta znotraj zemljiške parcele ali parcel, ki pripada-jo objektu: dela za ureditev okolice objekta so npr. odkopavanje in nasipavanje zemljišč, utrditev dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta ipd.

(7) Pri izkoriščanju kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati tak kolobar, ki zagotavlja pestrost krajine. Pri prenovi vinogradov je potrebno upoštevati parcelacijsko strukturo, ki poteka od slemena proti vznožju in obdelavo po padnicah terena.

(8) Za graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ne glede na namensko rabo v občinskem prostorskem načrtu.

85. člen

(PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Na plazljivem območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano:

·      zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;

·      poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;

·      izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;

·      krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(2) Na erozijskih območjih je skladno z veljavnimi predpisi prepovedano:

·      poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov;

·      ogoljevanje površin;

·      krčenje tistih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije;

·      zasipavanje izvirov;

·      nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali pazljivih zemljiščih;

·      omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer;

·      odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov;

·      zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom;

·      odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge;

·      vlačenje lesa.

(3) V primeru poseganja na območja z večjim naklonom je potrebno ob nevarnosti erozije izvesti ustrezne protierozijske ukrepe.

(4) Za objekte, ki so določeni v predpisih o zasnovi in študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.

(5) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSK lestvici oz. projektnim pospeškom tal(g) 0,100. Na celotnem območju občine je potrebno upoštevati standarde za projektiranje potresno odpornih konstrukcij.

(6) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.

(7) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi.

(8) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oz. objekti.

(9) Gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici, hidrološko neugodnih območjih ni priporočljiva, ob poseganju pa je potrebno zagotoviti ukrepe za izničenje škodljivih vplivov gradnje ali območja.

86. člen

(PIP za varstvo pred poplavami)

(1) Območja poplav so prikazana v prilogi Prikaz stanja prostora ter v tabeli v 46. členu tega odloka. Pojavljajo v EUP z oznakami: AP 09, AP 10, MU 01, OP 01, OP 02, OP 04, OP 05, OP 07 in OP 08.

(2) V območjih poplav so, ne glede na ostala določila odloka, prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, objektov in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(3) Za obstoječe objekte na poplavnih območjih je dopustno vzdrževanje objektov in rekonstrukcije po predpisih o graditvi objektov ter sprememba namembnosti, vendar pa ti posegi ne smejo poslabšati poplavne ogroženosti območja. Gradnja novih objektov ni dovoljena.

(4) V območju poplav je dovoljeno postaviti nezahtevne in enostavne objekte za lastne potrebe (ob že obstoječih objektih) v skladu s predpisi o gradnji na poplavnem območju ter pod pogojem, da se predhodno določi poplavna nevarnost in pridobi vodno soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.

Obrambne potrebe

87. člen

(PIP za ureditve za potrebe obrambe)

(1) Na območju Občine Apače ni predvidenih ureditev za potrebe obrambe.

PIP glede varovanja zdravja

88. člen

(PIP za varovanje zdravja)

(1) Načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno in zadostno osončenost (vsaj dve uri dnevno v času zimskega solsticija za vse bivalne in delovne prostore), osvetlitev in prevetrenost objektov ter zagotavljati varstvo pred hrupom in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam do vseh objektov z javno funkcijo.

(2) Posegi, ki bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, so dopustni le v primerih, ko so s projektno dokumentacijo predvideni ukrepi, ki bodo škodljive vplive zmanjševali do stopenj, dovoljenih s predpisi.

89. člen

(PIP za varstvo pred hrupom)

(1) Varstvo pred hrupom v občini je potrebno izvajati na podlagi občutljivosti posameznih območij osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) V poselitvenih območjih je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju na površinah podeželskega naselja (SK), na območju centralnih dejavnosti (C, CU, CD), območju športnih centrov (BC) in zelenih površin (za vse površine) določena III. stopnja varstva pred hrupom. Na območju proizvodnih dejavnosti (IP, IG) je določena IV. stopnja varstva pred hrupom,  na območju stanovanjskih površin (SS) pa II. stopnja varstva pred hrupom.

(3) Za površine cest (PC), območja energetske infrastrukture (E) in območja okoljske infrastrukture (O) je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena IV. stopnja varstva pred hrupom.

(4) Na območju krajine je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena IV. stopnja varstva pred hrupom, razen za površine razpršene poselitve (A), območja zelenih površin (za vse površine) in območja celinskih vod (VC), za katere je določena III. stopnja varstva pred hrupom, in površin za turizem (BT), kjer je določena II. stopnja varstva pred hrupom ter površin, ki v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pred hrupom štejejo za mirno območje na prostem, kjer je določena I. stopnja varstva pred hrupom.

(5) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa.

(6) Nove gradnje, rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v obstoječih objektih ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom oz. ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.

(7) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je potrebno vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.

(8) V EUP OP 03 je zaradi stika med III. in IV. stopnjo varstva pred hrupom potrebno v času izvajanja izkopavanja oz. koriščenja nadzemnega pridobivalnega prostora zagotoviti ustrezno protihrupno zaščito pri stanovanjskih objektih (III. območje), da mejne vrednosti kazalcev hrupa ne bodo presežene.

90. člen

(PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti.

(3) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjenih za stalno oz. občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih virov elektromagnetnega sevanja, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja, določene po veljavnih predpisih o elektromagnetnem sevanju.

(4) Za območja stanovanj (S, SS, SK), območja centralnih dejavnosti (C, CU, CD), posebna območja (BT, BC), območja zelenih površin (ZS, ZD, ZK) in površine razpršene poselitve (A) je določena I. stopnja varstva pred sevanjem.

(5) Za območje proizvodnih dejavnosti (IP, IG), območja prometnih površin (PC), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O), območja kmetijskih zemljišč (K1, K2), območja gozdnih zemljišč (G), območja mineralnih surovin (LN) in območja voda (VC, VI) je določena II. stopnja varstva pred sevanjem. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi za površine, ki so namenjene javnemu cestnemu prometu, pa se nahajajo znotraj območja, za katerega je sicer določena I. stopnja varstva.

(6) Minimalni odmiki od virov elektromagnetnega sevanja, v katere ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori, kjer je predpisana I. stopnja varstva pred sevanjem so:

·      nadzemnega večsistemskega daljnovoda in razdelilne transformatorske postaje nazivne vrednosti 110 kV in 35 kV: 15 m;

·      podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 3m,

·      nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV: 10 m,

·      podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV: 1 m,

·      razdelilne postaje SN, transformatorske postaje SN/0,4 kV: 2m,

pri čemer se oddaljenost meri od osi daljnovoda ali osi kabelskega sistema in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje, razdelilne postaje ali transformatorske postaje.

91. člen

(PIP za varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)

(1) Pri načinih osvetljevanja je potrebno upoštevati predpise s področja varstva pred svetlobnim onesnaževanjem. Moč svetil ne sme presegati mejnih vrednosti določenih z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem.

(2) Letna poraba vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo javnih cest in drugih javnih površin in so v upravljanju občine, izračunana na prebivalca v občini, ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti.

(3) Zaradi negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) naj se osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom. Osvetljevanje naj se izvede s svetlobnimi telesi, ki so v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem.

Posebnosti in dodatni pogoji

92. člen

(posebnosti in dodatni pogoji)

(1) Nova kmetija in širitev kmetije v EUP je dopustna v skladu s predpisi, ki urejajo področje, v kolikor so za to izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji.

(2) V EUP VO 01 do VO 06, ki so opredeljene kot vinogradniška območja, je možna gradnja objektov za potrebe vinogradniške obdelave ob predhodni spremembi namenske rabe in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje (pogoj na najboljših kmetijskih zemljiščih je obdelava vsaj 3.000 m² vinograda, pogoj na drugih kmetijskih zemljiščih pa obdelava vsaj 1.000 m² vinograda).

(3) Širitev bencinske črpalke v EUP ČR 03 ni dopustna.

(4) Parcela št. 1 k.o. Žepovci je namenjena gradnji oz. dejavnostim v javnem interesu.

93. člen

(omilitveni ukrepi za področje ohranjanja narave in krajine ter kazalci za spremljanje stanja okolja)

(1) Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe za področje ohranjanja narave in krajine:

·      v naseljih:

(2) Kazalci okolja, ki jih mora s stališča varovanja zdravja ljudi spremljati občina v času veljave tega akta, so:

·      število individualnih kurišč in način ogrevanja le-teh,

·      delež prebivalcev, ki komunalno odpadno vodo odvaja na ustrezen način,

·      delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje preko javnega vodovoda,

·      število nelegalnih in saniranih odlagališč odpadkov,

·      površino nepozidanih stavbnih zemljišč,

·      kakovost pitne vode,

·      količino zajete pitne vode,

·      površino namenske rabe prostora na vodovarstvenih območjih,

·      površino stanovanjskih območij in število objektov z varovanimi prostori izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa,

·      povprečni letni dnevni promet,

·      število zavezancev za prve meritve emisij v zrak,

·      število zavezancev za prve meritve hrupa in število stanovanjskih objektov lociranih neposredno ob industrijskih conah,

·      poraba električne energije za razsvetljavo občinskih cest in javnih površin na prebivalca na leto ter

·      število stanovanjskih objektov v varovalnem pasu virov elektromagnetnega sevanja.

3.3  Prostorski izvedbeni pogoji za območja predvidenih OPPN v Občini Apače

94. člen

(območja s predvidenimi OPPN)

(1) Predvidena je izdelava OPPN za naslednje EUP: AP 03 v naselju Apače, LU 03 v naselju Lutverci ter OP 07 (ali predviden DPN).

95. člen

(splošni pogoji za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN)

(1) Za EUP, za katere je predvidena izdelava podrobnejših OPPN, so do sprejema podrobnejšega prostorskega načrta, dovoljene naslednje vrste gradenj in ureditev:

·      rekonstrukcije, nadzidave, dozidave obstoječih objektov (do 30% obstoječega objekta) in vzdrževalna dela na teh objektih, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta;

·      novogradnje znotraj obstoječe zemljiške parcele namenjene gradnji, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta;

·      odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča;

·      novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture in enostavnih objektov v teh enotah, vključno z nadzidavo in dozidavo ter gradnjo prizidkov, rekonstrukcije, prenove in sanacije obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, gradnja novih objektov po poprejšnji odstranitvi obstoječih, sprememba namembnosti objektov ter redna vzdrževalna in investicijska dela na obstoječih objektih, v kolikor ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta.

(3) Meje urejanja predvidenih OPPN je možno spreminjati, v kolikor je to potrebno zaradi vključitve infrastrukturnih ureditev.

(4) Posamezen OPPN je mogoče izvesti tudi po fazah, vendar pod pogojem, da posamezen del ureja prostorsko in funkcionalno zaključeno celoto ter celovito rešuje priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo.

(5) Razen za EUP prejšnjega člena je mogoče OPPN izdelati tudi za druge EUP ali dele EUP, kadar prostorske ureditve predstavljajo večji obseg, za katere so znani investitorji, se z njimi načrtuje ali rekonstruira gospodarska javna infrastruktura, zagotavlja delovanje obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij za predvidene sanacije in prenove naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč.

96. člen

(dodatni pogoji za pripravo OPPN)

(1) Dodatni pogoji za pripravo OPPN določajo izhodišča, ki jih morata pripravljavec in investitor upoštevati v postopku priprave in sprejemanja OPPN, so navedeni po EUP v nadaljevanju tega člena.

(2) V EUP AP 03 – športni center – je potrebno upoštevati:

·      izhodiščno namensko rabo prostora BC, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi prostora uskladi z idejno zasnovo;

·      programska zasnova naj omogoča učinkovito vzpostavljanje prostorskih navezav (kolesarske in peš poti) do stanovanjskih, centralnih in zelenih površin v neposredni bližini;

·      smiselno upoštevanje prostorskih izvedbenih pogojev v sosednjih območjih pri oblikovanju objektov, kot novo še nepozidano območje gradnje ima območje lahko oblikovalski pristop modernejše nadgradnje tradicionalnega oblikovanja objektov, nakloni streh objektov morajo biti poenoteni.

·      priključevanje na omrežja in priključke javne infrastrukture, ki mora biti funkcionalno navezana na obstoječa omrežja;

·      gradnja in ureditev se lahko izvaja v več fazah, ki morajo predstavljati funkcionalno zaključene celote.

(3) V EUP LU 03 – širitev gospodarske cone Lutverci – je potrebno upoštevati:

·      izhodiščno namensko rabo prostora IG, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi prostora uskladi z idejno zasnovo;

·      idejno zasnovo širitve dejavnosti;

·      funkcionalno povezanost z območjem obstoječe dejavnosti zlasti v priključevanju na vsa omrežja in objekte  GJI,

·      tehnične predpise, ki urejajo gradnjo proizvodnih in poslovnih objektov.

(4) V EUP OP 07 – vodonosnik Segovci – je potrebno upoštevati:

·      že izdelano idejno zasnovo – Oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja, št. proj. 6V-7G0.02.3, december 2008,

·      tehnične predpise, ki urejajo gradnjo objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode.

4  Prehodne in končne določbe

97. člen

(prehodne določbe)

(1) V kolikor investitorji ne pričnejo postopka za sprejem OPPN v obdobju 5 let od uskladitve posega, lahko občina predlaga vrnitev zemljišča v prejšnjo namensko rabo ali spremembo namembnosti gradnje na predlagani površini.

(2) Postopki za izdajo dovoljenj s strani Upravne enote Gornja Radgona, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred sprejemom tega odloka.

98. člen

(veljavnost prostorskih planskih in izvedbenih aktov)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območje Občine Apače:

·      Dolgoročni plan Občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradne objave pomurskih občin, št. 5/86),

·      Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Gornja Radgona za obdobje 1986 – 2000 (Uradne objave pomurskih občin, št. 1/90, 16/91),

·      Srednjeročni družbeni plan Občine Gornja Radgona za obdobje 1986 – 1990 (Uradne objave pomurskih občin, št. 10/88),

·      Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana Občine Gornja Radgona za obdobje 1986 – 1990 (Uradne objave pomurskih občin, št. 3/90, Uradne objave št. 16/91),

·      Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Gornja Radgona v letu 1994 (Uradni list RS, št. 7/95),

·      Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Gornja Radgona za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega plana Občine Gornja Radgona za obdobje 1986 – 1990 za območje Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 82/99),

·      Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 92/99, 101/01, 54/03, Uradne objave Občine Gornja Radgona, Lokalni časopis Prepih, št. 9/04, 14/05, 17/06 in Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 25/09),

·      Odlok o ureditvenem načrtu za naselje Apače (Uradni list RS, št. 52/96, 22/00, Uradne objave Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 17/98, 10/05, Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 16/08, 17/08, 23/09, 25/09, 33/10 in 34/10).

(2) Po uveljavitvi tega odloka ostanejo v veljavi in se še naprej uporabljajo:

·      Odlok o ureditvenem načrtu za pokopališče v Apačah (Uradne objave pomurskih občin, št. 27/86),

·      Odlok o lokacijskem načrtu za območje TRC Zgornje Konjišče (Uradne objave Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 9/04),

·      Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko Apače (Uradne objave občine Apače, lokalni časopis Prepih, št. 31/10).

99. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektorat pristojen za prostor.

100. člen

(hramba in vpogled OPN Apače)

(1) OPN Apače je izdelan v digitalni obliki in tiskan v 4 (štirih) izvodih v analogni obliki.

(2) OPN Apače v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled v času uradnih ur na sedežu Občine Apače, Upravni enoti Gornja Radgona in Ministrstvu za infrastrukturo in prostor – Direktoratu za prostor.

(3) V primeru neskladja osnovne in podrobne namenske rabe med digitalnim in analognim OPN Apače velja slednji. Uradne evidence GURS, kot so DKN, kataster stavb, kataster GJI in dejanska raba prostora (MKGP), se enkrat letno preverijo, po potrebi obnovijo in povzamejo v digitalno obliko OPN, s čemer se zagotavlja ažurnost akta.

101. člen

(začetek veljavnosti)

(1) Ta odlok so objavi v uradnem glasilu Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin, in začne veljati trideseti dan po objavi.

Številka:  3500-0001/2007

Datum:   april 2013

PRILOGA 1 - VRSTE POSEGOV PO NAMENU V ENOTAH UREJANJA

Gradnje in drugi posegi ter ureditve so dopustni, v kolikor niso v nasprotju s predpisi s področja varovanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnjo oz. poseganje v območja varstvenih režimov, vzpostavljenih na podlagi predpisov, je potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.

V območju notranjih vodovarstvenih pasov je potrebno upoštevati določbe Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list RS, št. 59/07 ter spremembe in dopolnitve).