Na podlagi 61., 97. in 98.
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08
–ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 - ZUUJFO) ter 19. člena
Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16) je
Občinski svet Občine Zreče na 12. redni seji dne 07.12.2016 sprejel
|
|
ODLOK |
O OBČINSKEM PODROBNEM
PROSTORSKEM NAČRTU ZA NAMEN UREDITVE KAMPA ZREČE |
|
I. Splošni
določbi |
|
1. člen |
(podlaga za občinski
podrobni prostorski načrt) |
(1) S tem Odlokom se skladno
z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 64/15, 24/16 in 28/16 – popr.) sprejme Občinski
podrobni prostorski načrt za namen ureditve kampa Zreče (v nadaljnjem
besedilu: podrobni načrt). |
(2) Podrobni načrt je
izdelal API arhitekti, d.o.o., pod številko projekta API-618/962.
|
|
2. člen |
(vsebina odloka)
|
(1) Ta odlok določa območje
podrobnega načrta, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane
ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna
odstopanja. |
(2) Sestavine iz prejšnjega
odstavka so prikazane v grafičnem delu prostorskega načrta, ki je skupaj
z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka in na vpogled na Občini
Zreče. |
|
II. Opis
prostorske ureditve |
|
3. člen |
(predmet podrobnega načrta)
|
Na območju prostorskega
načrta so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani naslednji
posegi: |
·
ureditev kampa, s
postavitvijo recepcije, sanitarne enote, oskrbovalnega otoka, otoka za
odpadke, |
·
izgradnja dovozne
ceste z navezavo na obstoječe cestno omrežje, |
·
izgradnja gospodarske
javne infrastrukture za načrtovane ureditve, |
·
odstranitev
obstoječega drevja na lokaciji, |
·
ureditev zelenih
površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za
preprečevanje naravnih in drugih nesreč. |
|
4. člen |
(območje podrobnega načrta)
|
(1) Območje prostorskega
načrta se nahaja v neposredni bližini središča Zreč južno od JZ Vrtec
Zreče. Območje je namenjeno turističnim dejavnostim. V naravi je območje
večinoma poraščeno z drevjem. |
(2) Območje podrobnega
načrta obsega parcele št.: 126/14, k.o. Križevec; 104/68, 104/66 (del)
in 104/64 (del), k.o. Zreče. Površina območja meri približno 0,42 ha.
|
(3) Sestavni del podrobnega
načrta so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za
neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo
komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture,
potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne protierozijske
ukrepe in vodnogospodarske ureditve. |
|
III. Umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
|
5. člen |
(vplivi in povezave prostorske ureditve s
sosednjimi
območji) |
(1) Območje obravnave se
nahaja južno od središča naselja Zreče, nad dolino po kateri teče
Koprivnica iz Zreškega jezera. Severno je obstoječa pozidava centralnih
dejavnosti in Term Zreče. Prometno je z ostalimi deli mesta in naselja
povezano preko obstoječih cest in poti. |
(2) V času gradnje obsega
vplivno območje podrobnega načrta zemljišča znotraj meje območja ter
zemljišča zunaj meje območja potrebna za gradnjo gospodarske javne
infrastrukture. Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega
zemljišča območja podrobnega načrta. |
(3) Prostorske ureditve,
načrtovane s podrobnim načrtom, nimajo negativnih vplivov na sosednja
območja. |
|
IV. Pogoji glede
namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja
umestitev načrtovane ureditve v prostor |
|
6. člen |
(namembnost območja
podrobnega načrta) |
Zemljišče je v celoti
namenjeno turističnim dejavnostim, zelenim površinam ter izgradnji
gospodarske javne infrastrukture. |
7. člen |
(dopustni posegi)
|
(1) Na območju podrobnega
načrta so skladno s pogoji določil tega odloka dopustni naslednji
posegi: |
·
ureditev kampa, s
postavitvijo recepcije, sanitarne enote, oskrbovalnega otoka, otoka za
odpadke, |
·
izgradnja dovozne
ceste z navezavo na obstoječe cestno omrežje, |
·
izgradnja gospodarske
javne infrastrukture za načrtovane ureditve, |
·
odstranitev
obstoječih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture,
|
·
izgradnja novega ter
obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne
infrastrukture, |
·
odstranitev
obstoječega drevja na lokaciji, |
·
ureditev zelenih
površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za
preprečevanje naravnih in drugih nesreč. |
(2) Za potrebe realizacije
podrobnega načrta je dopustna tudi izgradnja novega omrežja ter obnova,
sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne
infrastrukture izven meje območja podrobnega načrta. |
|
8. člen |
(pogoji in usmeritve glede
lege objektov) |
(1) Urbanistična zasnova
umestitve objektov in naprav upošteva lego parcele in reliefa, oblike in
lege sosednjih parcel, lege obstoječih objektov in naprav, dovozne ceste
in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter rešitve strokovnih
podlag. |
(2) Umestitev objektov in
naprav je določena: |
·
z mejo območja
urejanja, |
·
s horizontalnimi in
vertikalnimi gabariti objektov, |
·
z višinskimi kotami
terena in objektov. |
|
9. člen |
(pogoji in usmeritve glede
velikosti in oblikovanja objektov) |
(1) Načrtovani objekti so
pritlične izvedbe praviloma prefabricirane enote, lahko pa tudi v zidani
izvedbi. |
(2) Sanitarije osnovne
tlorisne dimenzije 2 x 6,00 x 4,00 m, recepcija 5,00 x 3,00 m. |
(3) Strehe objektov so lahko
simetrične dvokapnice naklona 35° – 45° ali ravne izvedbe. |
(4) Za vse objekte se tip
pozidave poenoti na sodobno oblikovane objekte, zasnovane kot
podolgovati kubusi. Fasade se oblikuje sodobno z uporabo enostavnih
pravokotnih rastrov. Uporabljeni materiali so omet, les, beton, steklo
ali sodobni obložni materiali v barvni lestvici svetlih toplih
zemeljskih barv. Barve streh so rdeče, rjave ali temno sive.
|
|
10. člen |
(pomožni objekti)
|
(1) Na območju podrobnega
načrta je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za potrebe
kampa kot so: majhna stavba, lopa, nadstrešek, ograje ter pomožni
infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter
energetske ureditve. |
(2) Vrsta pomožnih objektov,
dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo
biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za pomožni objekt, je določena
z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Poleg tega
morajo biti za postavitev pomožnih objektov upoštevani še pogoji iz
veljavnega občinskega prostorskega plana. |
(3) Nezahtevni in enostavni
objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na osnovno
ureditev kampa. Dovoljena višina je samo pritličje. Strehe pomožnih
objektov so praviloma ravne ali enake kot na ostalih objektih znotraj
kampa. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna) se
lahko uredijo v primeru, če je zaradi funkcionalnosti ostalih objektov
znotraj kampa taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški
je lahko tudi brezbarvna, prosojna. |
|
11. člen |
(pogoji in usmeritve za
ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje) |
(1) Ob parcelah predvidenih
za kampiranje se uredi krožen dovoz, druge utrjene površine in zelene
površine. |
(2) Krožen dovoz znotraj
kampa in priključitev na javno cesto so izvedeni kot utrjene peščene,
tlakovane ali asfaltirane površine. Oskrbovalni otok, prostor za odpadke
in prostor za obračanje oziroma kratkotrajno parkiranje so izvedeni kot
utrjena površina z urejenim prečiščenjem vod. Ostale površine so
ozelenjene. Premostitve višinskih razlik so načeloma predvidene z
ureditvijo brežin in z izvedbo opornih zidov največje višine 2,00 m.
Zidovi so kamniti, betonski obloženi s kamnom ali betonski, slednji
morajo biti obvezno ozelenjeni. |
(3) Območje kampa je
ograjeno. Ograja je lahko živa meja ali žična ozelenjena ograja,
dopustna je lesena, kovinska in delno zidana ograja, visoka do 2,00 m,
vsaj 0,5 m oddaljena od cestnega sveta. Polno zidana ali plastična
ograja ni dopustna. Ograje in žive meje v križiščih, morajo biti
oblikovane tako, da ne ovirajo preglednosti. Ob severo zahodni meji
potekata 20 kV kablovod Zreče 5 – DV Rogla (k-048 OE Slovanska Bistrica)
in 20 kV kablovod Zreče 5 – DV Stranice (k-294 OE Slovanska Bistrica),
ki ju je potrebno upoštevati pri gradnji. |
|
12. člen |
(pogoji za urejanje in
oblikovanje urbane opreme) |
(1) Urbano (parkovno) opremo
sestavljajo: |
·
elementi za hojo in
varovanje poti (tlaki, ograje…), |
·
elementi za varovanje
okolja (koši za odpadke, ograje), |
·
svetilke,
usmerjevalne in obvestilne table. |
(2) Vsa oprema je oblikovno
enotna, vsi elementi urbane opreme morajo biti sodobno in nevtralno
oblikovani, skladno z urbano opremo naselja. |
|
V. Pogoji
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
13. člen |
(cestno omrežje in parkirne
površine) |
(1) Prometno se območje
navezuje na javno pot 985901, ki se v nadaljevanju pri avtobusni postaji
priključuje na regionalno cesto III. reda Pesek-Rogla-Zreče.
|
(2) Na obravnavanem območju
se uredi nov krožen dovoz za napajanje parcel predvidenih za kampiranje,
ki se na severu navezuje na javno pot 985901. Širina normalnega profila
krožnega dovoza znaša 7,00 m. |
(3) Predviden priključek na
javno cesto je lahko ožji in se asfaltira. |
(4) Parkirne površine se
zagotavljajo na parcelah namenjenih kampiranju znotraj območja urejanja.
Parkirne površine so peščene, tlakovane s tlakovci ali travnimi
ploščami. |
|
14. člen |
(pešpoti in kolesarske
steze) |
Na obravnavanem območju peš
in kolesarski promet poteka po predvidenem krožnem dovozu. |
|
15. člen |
(splošni pogoji za potek in gradnjo
komunalnega,
energetskega in elektronsko
komunikacijskega omrežja) |
(1) Zaradi gradnje
načrtovanih posegov se zgradijo, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo
komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti –
gospodarska javna infrastruktura (GJI). Načrtovanje in gradnja
gospodarske javne infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi
pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v
nasprotju s tem odlokom. |
(2) Vse vode gospodarske
javne infrastrukture se uredi po javnih (prometnih in intervencijskih)
površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči
vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek po
javnih površinah ni možen, lahko vodi potekajo po drugih površinah,
vendar po najkrajši možni poti. Vse obstoječe in predvidene elektro in
elektronsko komunikacijske vode se kablira. |
(3) Trase vodov gospodarske
javne infrastrukture se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni
medsebojni odmiki in odmiki do ostalih grajenih in naravnih struktur.
Gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture se izvaja
usklajeno. Obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se med gradnjo
zaščiti, po gradnji pa izvede ustrezno sanacijo. |
(4) Za dopustna odstopanja
po tem odloku se lahko štejejo tudi druge rešitve v zvezi z gradnjo in
urejanjem gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s tem
odlokom. K vsaki drugačni rešitvi gospodarske javne infrastrukture mora
investitor komunalnega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja
oziroma upravljavca ceste in voda. |
|
16. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Objekti obravnavanega
OPPN se nahajajo v območju vodovodnega sistema, zato lastna oskrba z
vodo ni dovoljena. Za oskrbo s pitno vodo se izvede priključek na javni
vodovod DN90, ki se nahaja severno od območja, ob Cesti na Roglo.
|
(2) Vodovod je treba
načrtovati najmanj 3 m stran od objektov na globini najmanj 1,2 m pod
koto terena. Na območjih, kjer so načrtovani posegi v varovalnem pasu
javnega vodovoda ali so oddaljeni manj kot 3 m od osi javnega vodovoda,
se javni vodovod prestavi tako, da je po zaključeni gradnji javni
vodovod najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena. |
(3) Za izgradnjo vodovodnega
priključka kampa se uporabijo cevi polietilen DN/OD 32 mm - 10 barov.
Vodomeri se vgradijo zunaj objektov v tipskem toplotno izoliranem
vodomernem jašku. Hidranti morajo imeti med hidrantnim ventilom in
N-kosom vgrajen FF-kos dolžine min. 300 mm. Ventili, hidranti in ostale
armature, ki so vgrajene podzemno, morajo biti na terenu označene z
označevalno tablico. |
(4) Pred tehničnim pregledom
je potrebno upravljavcu javnega vodovoda predložiti geodetske posnetke
skladne z GJI standardom in projekte PID za zgrajeni vodovod, zapisnik o
dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN
805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu
hidrantnega omrežja. |
|
17. člen |
(kanalizacijsko omrežje)
|
(1) Na obravnavanem območju
je obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo. Pri načrtovanju,
gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo
predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
Za odvod komunalnih odpadnih vod na območju podrobnega načrta mora biti
v celoti načrtovana in zgrajena vodotesna ločena, fekalna in meteorna
kanalizacija. |
(2) Za odvod komunalnih
odpadnih vod iz objektov se zgradi fekalno kanalizacijo, ki se priključi
v fekalni jašek JF5 (kota dna jaška 397,00) ali JF6 (kota dna jaška
397,39) javne kanalizacije Zreče – ločen sistem. |
(3) Za odvod meteornih vod
se zgradi meteorna kanalizacija z iztokom v meteorni jašek JM5 (kota dna
jaška 397,43) ali JM6 (kota dna jaška 397,95) javne kanalizacije Zreče –
ločen sistem. Za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v
vodotoke se izvedejo ukrepi skladno z republiškimi in občinskimi
predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
Zato je treba za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti
zadrževalni bazen ali druge podobne rešitve. Zadrževalni bazen mora biti
dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno
povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji
kot je bil pred gradnjo. |
(4) Kanalizacijo je treba
načrtovati najmanj 3 m stran od objektov. Kanali naj bodo v javnih
površinah oziroma locirani tako, da bo po izgradnji omogočen nemoten
dostop za vzdrževalna dela. |
(5) Priključitev internih
kanalskih priključkov na predvideno kanalizacijo izvede upravljavec
kanalizacije na stroške investitorjev, ko bo zgrajena javna kanalizacija
predana v upravljanje. |
(6) Pred tehničnim pregledom
je treba upravljavcu javne kanalizacije predložiti geodetske posnetke,
skladne z GJI standardom, projekte PID za kanalizacijo, posnetek
pregleda s kamero ter zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN
1610 z zrakom - postopek L. |
|
18. člen |
(elektroenergetsko omrežje)
|
(1) Za napajanje predvidenih
objektov in naprav na območju podrobnega načrta z električno energijo se
zgradi nov nizkonapetostni (NN) kabelski izvod iz transformatorske
postaje TP 20/0,4 kV Zreče 5 N.D. hotel (t-282 OE Slovenska Bistrica) do
nove NN priključno merilne omarice na območju kampa. Dokončno lokacijo
trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno
določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z OE Slovenska Bistrica. |
(2) Zaradi pridobitve
prostega NN izvoda v transformatorski postaji TP 20/0,4 kV Zreče 5 N.D.
hotel (t-282 OE Slovenska Bistrica) je potrebno dograditi NN razdelilno
ploščo. |
(3) Novo NN elektro omrežje
za napajanje predvidenih objektov se izvede s kabli NN 0,4 kV, do
priključnih omaric predvidenih objektov in naprav in do novega
prižigališča javne razsvetljave (JR) znotraj kampa. Kabli se položijo v
kabelske jarke globine 0,8 m. Na delih pod povoznimi površinami in pri
manjših razdaljah od dovoljenih najmanjših razdaljah od druge GJI, bo
izvedena kabelska kanalizacija. |
(4) Med projektiranjem
predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s
točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je
potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov ter upoštevati tipizacije
in pravilnike za gradnjo v njihovih varovalnih pasovih. |
(5) Pred pričetkom gradbenih
del se morajo izvajalci seznaniti s točno lokacijo obstoječih
elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri OE Slovenska
Bistrica. |
(6) Po izgradnji je treba za
nove trase elektrovodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim
katastrom. |
|
19. člen |
(javna razsvetljava)
|
(1) Na območju urejanja
podrobnega načrta se ob predvidenem krožnem dovozu in vhodu v kamp,
uredi novo omrežje javne razsvetljave. Svetilke se postavijo v zelenici
ob dovozu na kandelabrih višine približno 3 m. Točna razmestitev in tip
svetilk se določi v PGD/PZI dokumentaciji. |
(2) Razsvetljava mora
ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja.
Vgradijo se varčne sijalke. |
|
20. člen |
(omrežje elektronskih
komunikacij) |
(1) V bližini obravnavanega
območja potekajo obstoječi TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba
upoštevati trase obstoječih vodov ter jih po potrebi prestaviti ali
ustrezno zaščititi in prestaviti. Za priključitev novih objektov na
obstoječe komunikacijsko omrežje se izgradi novo TK omrežje.
|
(2) Novi TK vodi se uredijo
iz obstoječega omrežja ob mejah gradbenih parcel, cestah in poteh, ki so
prilagojeni končnemu stanju pozidave. |
(3) Priključevanje
posameznih obstoječih in predvidenih objektov in naprav se podrobneje
obdela v tehnični dokumentaciji, skladno s pogoji in pod nadzorom
upravljavca. Po izgradnji je treba za nove trase TK vodov izdelati
dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom. |
|
21. člen |
(ogrevanje) |
(1) Ogrevanje objektov in
sanitarne vode se uredi individualno za posamezni objekt. Predviden vir
ogrevanja je električna energija, sončni kolektorji ali toplotna črpalka
in drug alternativen vir ogrevanja skladno z veljavnimi prepisi, ki
urejajo način ogrevanja na območju Občine Zreče ter se nanašajo na
učinkovito rabo energije in varstvo zraka. |
(2) Pri projektiranju in
gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki
urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije
in upoštevajo varstvo zraka. |
(3) V primeru ogrevanja s
toplotno črpalko voda-voda, kjer je toplotni vir podtalna voda in je
vrtina globlja od 30 m ali v primeru ogrevanja z geosondo, kjer je
toplotni vir vertikalna zemeljska sonda za kar je treba izvesti vrtino,
mora investitor pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemne vode pred
izdajo vodnega soglasja. Za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote
mora investitor, pred izdajo vodnega soglasja, pridobiti tudi vodno
dovoljenje. |
|
22. člen |
(pogoji zbiranja in odvoza
ter deponiranje odpadkov) |
(1) Pri ravnanju z odpadki,
je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z
odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja
pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem. Način
zbiranja in odvoz komunalnih odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki
urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v Občini Zreče. |
(2) Prostor za zbiranje
komunalnih odpadkov se nahaja ob meji kampa tako, da je mogoč dovoz iz
javnega cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi
na ekološko tehnično brezhiben in zavarovan prostor tako, ki bo posebej
oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja).
|
(3) Gradbeni odpadki in
inertni odpadki, ki nastanejo zaradi rušenja obstoječih objektov in
infrastrukture ter pri gradnji novih objektov, se odstranijo izven
ureditvenega območja podrobnega načrta. Ravnanje z njimi se izvede v
skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje
z odpadki. Na območju podrobnega načrta ni dovoljeno skladiščenje
nevarnih odpadkov. |
(4) Nevarni odpadki, mednje
spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in
odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za
zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira. |
|
VI. Merila in
pogoji za parcelacijo |
|
23. člen |
(parcelacija) |
(1) Zaradi predvidenih
posegov se določijo nove parcelne meje. Parcelacija se izvede v skladu z
grafičnim delom podrobnega načrta, na katerem so s tehničnimi elementi,
ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene lomne točke meje
ter v skladu s katastrskim elaboratom, ki je obvezni sestavni del
tehnične dokumentacije ter skladno s projektno dokumentacijo ter mora
vsebovati predlog nove parcelacije. |
(2) Parcele, določene s tem
podrobnim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo in združujejo v
skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se
po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
|
|
VII. Rešitve in
ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
24. člen |
(celostno ohranjanje
kulturne dediščine) |
(1) Na ureditvenem območju
podrobnega načrta ni zavarovanih objektov ali območij kulturne
dediščine. Na območju obravnave se predvideni posegi načrtujejo in
izvajajo tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in
strukture v krajini, ter da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in
arhitekturno tipologijo in morfologijo. |
(2) Ob vseh posegih v
zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto za varstvo kulturne
dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave
arheoloških ostalin in se omeji ali prepove gospodarska in druga raba
zemljišča, ki ogroža obstoječe arheološke ostaline. |
|
VIII. Rešitve in
ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
|
|
25. člen |
(pogoji ohranjanja narave)
|
(1) Načrtovane ureditve ne
posegajo na zavarovana ali naravovarstveno pomembna območja. Zaradi
ohranjanja narave se posegi načrtujejo in izvajajo tako, da so omejeni
na gradbišče in transportne poti. |
(2) Na celotni površini, ki
je po dejanski rabi gozdno zemljišče in je na njej predvidena umestitev
kampa, je potrebno posekati vse gozdno drevje. Zaradi izravnave in po
potrebi tudi nasipavanja planuma se bodo spremenili pogoji za rast
gozdnega drevja. |
(3) Za sajenje dreves naj se
uporablja avtohtone listavce. |
(4) Pred izvedbo kampa naj
se v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije izvede selektivna sečnja
na sosednjih gozdnih površinah, pri kateri naj se odstrani oslabelo in
nestabilno drevje ter uredi nov gozdni rob. |
(5) Drevje se lahko poseka
šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja. |
|
26. člen |
(varstvo zraka) |
(1) V času gradnje se na
celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in
začasnih deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim
območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:
|
·
preprečevanje
nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in
deponij ter transportnih sredstev; ukrep zahteva ustrezno nalaganje
tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine
in prekrivanje sipkih tovorov, |
·
preprečevanje
prašenja z odkritih delov gradbišč, prometnih in manipulativnih površin,
deponij materiala, ukrep zahteva ustrezno ureditev gradbišč in začasnih
skladišč sipkih materialov, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob
suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih
površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno
čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin,
ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno
rekultiviranje območij posegov (deponij, nasipov, vkopov), |
·
upoštevanje
emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri
začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in
transportnih sredstvih, ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne
gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno
vzdrževanje, |
·
če so prevozna
sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas, mora biti motor
ugasnjen, |
·
zaradi zmanjšanja
prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje in čiščenje
prevoznih poti in odkritih površin. |
(2) Kot energetski vir je
načrtovana električna energija v kombinaciji z obnovljivimi virov
energije. |
|
27. člen |
(varstvo tal) |
(1) Posegi v tla naj se
načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal.
Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora
obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal.
|
(2) Na območju gradnje
objektov in ostalih ureditev se vse izkopane plasti tal, nastale pri
pripravi terena deponirajo ločeno, glede na njihovo sestavo. Pri
odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri
končni ureditvi obravnavanega območja. |
|
28. člen |
(varstvo pred hrupom)
|
(1) Na podlagi predpisov, ki
urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano
območje v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg
v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za stanovanjsko
območje. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih II. stopnje varstva
pred hrupom je 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči, kritična vrednost pa 63
dBA podnevi in 53 dBA ponoči. |
(2) V času gradnje se
uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo in se upošteva
omejitve glede njihove uporabe, predvsem časovne omejitve (uporaba v
dnevnem času). Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba
po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
|
|
29. člen |
(varstvo voda) |
(1) Pri načrtovanju, gradnji
ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki
urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. |
(2) Na meteorno kanalizacijo
se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih
parametrov za izpust neposredno v vode. |
(3) V območju predvidene
gradnje je treba izvesti lokalno zadrževanje odpadnih meteornih vod pred
izpustom v javne meteorne kanale in vodotoke. |
|
30. člen |
(varstvo pred svetlobnim
onesnaževanjem) |
(1) Razsvetljava se izvede
tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo
tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba
javne razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles mora biti skladno
z določili, ki predpisujejo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja
okolja. |
(2) Za ureditev javne
razsvetljave in razsvetljave objektov se načrtuje uporaba takšnih
svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba
in širše okolice ter uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v
UV-spektru. |
(3) Gradbišča se ponoči ne
osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je
dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za
samodejni vklop/izklop. |
(4) Svetlobnih reklamnih
napisov in sporočil na celotnem območju prostorskega načrta ni dovoljeno
nameščati in uporabljati. |
|
31. člen |
(varstvo pred poplavo in
erozijo) |
(1) Območje podrobnega
načrta je po podatkih RS MKO ARSO o območjih poplavne nevarnosti
poplavno varno. |
(2) Območje podrobnega
načrta ni erozivno in plazovito ogroženo. Pri projektiranju objektov in
gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske
presoje. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in
protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe. |
|
32. člen |
(varstvo pred potresom)
|
Obravnavano območje spada v
VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS, pospešek tal je do 0.125. Pri
načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o
dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za
območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg.
|
|
33. člen |
(varstvo pred požarom)
|
(1) Požarna varnost se
zagotovi z urejenimi obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna
vozila, z zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z ostalimi
preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti. Zaradi požarne
ogroženosti se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo
varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge
predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva
pred požarom. |
(2) Na ureditvenem območju
podrobnega načrta je omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi
na sosednja zemljišča. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se
zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. |
(3) Na osnovi izračuna
požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati
takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih
naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine
bo opredeljen v PGD projektu. |
|
34. člen |
(zaščita pred razlitjem
nevarnih snovi) |
(1) Pri gradnji se
uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično
brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o
neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter
odlagališčih gradbenega materiala se prepreči odtekanje vode v vodotoke,
v podzemno vodo in na gozdna ter kmetijska zemljišča. |
(2) Pri nezgodah med gradnjo
in med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali
drugih škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči
izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in kmetijska zemljišča
ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s
predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija,
uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj
odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala
škoda se sanira. |
(3) Med gradnjo in
obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih
odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih
snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter
kakršni koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja
in na ustrezen način reciklirajo ali deponirajo. |
(4) Pranje, čiščenje in
oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen
zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z
lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino,
iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki
se redno vzdržujeta. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna
količina absorbcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je
potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz
polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji.
|
|
IX. Etapnost
izvedbe prostorske ureditve |
35. člen |
(etapnost prostorske
ureditve) |
Prostorske ureditve, ki jih
določa podrobni načrt je mogoče izvajati v celoti ali po delih, ki
predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno.
Izvajajo se tako, da čim manj vplivajo na bivalne in delovne pogoje in
obstoječe ureditve sosednjih območij, ter da je zagotovljeno nemoteno
obratovanje obstoječih objektov. V primeru fazne izvedbe prostorskih
ureditev se lahko dograditev in obnova gospodarske javne infrastrukture
in zemljišč izvede v vsaki zaključeni etapi posebej. |
|
X. Drugi pogoji
in zahteve za izvajanje |
|
36. člen |
(drugi pogoji) |
(1) Pred začetkom del je
treba pravočasno obvestiti upravljavce GJI in grajenega javnega dobra,
da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo
vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
|
(2) Pred začetkom del je
treba narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se bodo uporabljale
kot gradbiščne poti, nastale poškodbe po koncu gradnje odpraviti in na
cestah vzpostaviti prvotno stanje. |
(3) Infrastrukturne objekte,
naprave in druge objekte med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani
gradnji pa morebitne poškodbe sanirati. |
|
XI. Velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
|
|
37. člen |
(dopustna odstopanja)
|
(1) OPPN določa okvirne
tlorisne in višinske gabarite, prikazane v grafičnih prilogah.
|
(2) Kot tolerance so
dovoljene: |
·
sprememba parcelnih
mej ob soglasju mejašev, |
·
povečanje načrtovanih
objektov so + 30%, dopustna višinska odstopanja načrtovanega objekta so
+ 20%, |
·
zmanjšanje
načrtovanih objektov so – ni omejitve, |
·
na podlagi ustrezne
projektno-tehnične dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem,
komunalnem in energetskem urejanju, če to pogojujejo primernejši
obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in v
kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega
koncepta podrobnega načrta, |
·
spremembe tras in
objektov prometne, komunalne in energetske infrastrukture so mogoče ob
soglasju vseh tangiranih nosilcev urejanja prostora in načrtovalca. |
|
XII. Končne določbe
|
|
38. člen |
(vpogled ) |
Podrobni načrt iz 1. člena
tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Zreče in Upravni
enoti Slovenske Konjice. |
|
39. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem tega
odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
|
|
40. člen |
(veljavnost odloka)
|
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 3505-0009/2013-60 |
Datum: 8.12.2016 |
|
|
Občina Zreče |
|
Boris Podvršnik,
župan |
|