IME ENOTE

EŠD

MEJE SPOMENIKA – parc. Št.

I.   ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA

Brezje pri Oplotnici – Arheološko najdišče Gorenjak-Sadek

6873

528/2, južni del 529/, k.o. Brezje pri Oplotnici

Oplotnica – Villa rustica

6878

3104, 3105, 3110, k.o. Oplotnica

Kovaški Vrh – Arheološko najdišče Škorjanc

6901

Severni del 12, k.o. Brezje pri Oplotnici

Markečica – Rimska cesta Celeia - Poetovio

6877

 179/2, 180, 226, 229, 230, 231, 232, 234, 235, 236, 286/2, 288/2, 319/5, 1881/4, 1883/2, 1884/3, 2975/7, 2986/4, 3009/5, 3088, 3091, 3203, 3241, 3157, 3261, 3267, 3272, 3273, 3088, 3091, k.o. Oplotnica

529/1, 543, 544, 557, 563, 564, k.o. Zlogona gora

Oplotnica – Arheološko najdišče Oplotnica

29857

 218/1, 219/1, 219/2, 220/6, 221/3, 221/15, 221/16, 221/17, 221/19, 685*, 1885/4, 1885/8, 1892/1, severni del 2986/4, južni del 3124, 3153, 3155, 3156, severni del 3157,  k.o. Oplotnica

Straža – Rimska cesta Celeia – Poetovio

6894

413/1, 435/1, 436/1, 478/1, k.o. Zlogona gora

Zreče – Ruševine gradu Freudenberg

10349

519 k.o. Brezje pri Oplotnici

II. STAVBE

Brezje pri Oplotnici -  Cerkev sv. Neže na Brinjevi gori

3536

*119, k.o. Brezje pri Oplotnici

Oplotnica – Cerkev sv. Janeza Krstnika

2927

*422/1, k.o. Oplotnica

Oplotnica – Župnijsko središče

23676

*422/1, *422/2, * 538, 100, 105/2, 86, 87, k.o. Oplotnica

Koritno – Cerkev sv. Lenarta

3063

*20, k.o. Koritno

Vplivno območje : *21/2, *22/1, severovz. Del 169, 170, 171, 176, k.o. Koritno

Koritno – Cerkev sv. Miklavža

259

*36, 149, k.o. Koritno

Lačna Gora – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

2929

*71, k.o. Oplotnica

Malahorna – Cerkev sv. Barbare

2928

*233, 719, 720, 722, k.o. Oplotnica

Oplotnica – Gospodarsko poslopje Prešernova 4

7029

*292/1 – vzhodni del, k.o Oplotnica

Prihova – Cerkev Marijinega vnebovzetja

3286

*22, k.o. Zgornje Grušovje

Prihova – Župnijsko središče

23677

*144, *145, *26/1, *26/2, 1221/2, 80, 81/1, 81/2, 82, 84/2, 84/3, 85/2, 87/3, 87/4, 87/5, 87/6, k.o Zgornje Grušovje

III.       STAVBE S PARKI ALI VRTOVI

Oplotnica – Graščina

6912

2042/1, 2042/2, 2042/3, 2042/4, 2042/6, 2042/7, 2042/8, 2043, 2044/1, 2045, k.o. Oplotnica

IV. SPOMINSKI OBJEKTI ALI KRAJI

Malahorna – Slopno znamenje

6989

1254/2, k.o Oplotnica

Markečica – Znamenje

6991

3260, k.o. Oplotnica

Oplotnica – Slopno znamenje

6980

Zahodni del parcele 2505/5, k.o Oplotnica

Oplotnica – Spomenik NOB

23668

2028, 3033/4, k.o. Oplotnica

V.  DRUGI OBJEKTI IN NAPRAVE

Brezje pri Oplotnici – Šparovčev kozolec

23670

*139 k.o. Brezje pri Oplotnici

Markečica – Hudičekov kozolec

23669

3241 – južni del, k.o. Oplotnica

EŠD:

6873

Ime enote:

Brezje pri Oplotnici - Arheološko najdišče Gorenjak-Sadek

Lokacija :

parc. št. 528/2, južni del 529/2 k.o. Brezje pri Oplotnici-762

Utemeljitev

razglasitve:

Na sedlastem prevalu med Dravinjsko in Oplotniško dolino je bilo med leti 1954 in 1956 pri Gorenjakovi domačiji odkritih 41 poznoantičnih in 8 zgodnjesrednjeveških grobov ter štiri jame z ostalinami pozno neolitskega obdobja, pri sosednji Sadekovi domačiji pa bronastodobna gomila s petimi grobovi na kraju starejše poselitve. Najdišče je kompleksni arheološki spomenik v prvotni legi. Gomila je značilen in redek predstavnik srednjeevropske kulture bronastodobnih gomil na širšem območju SV Slovenije ter skupaj s sledovi neolitske poselitve in mlajšima grobiščema poudarja pestrost in pomembnost poselitve območja tudi v kontekstu prvovrstnega arheološkega najdišča Brinjeva gora v neposredni bližini.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- z gozdom se gospodari na tradicionalni način, zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, na območju najdišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak,  prepovedano je izkopavanje panjev in skal, prepovedan je golosek, prepovedan je dostop z motornimi vozili, razen za potrebe tradicionalnega gospodarjenja;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

Ime enote:

Oplotnica - Villa rustica

Lokacija :

parc. št. 3104, 3105, 3110 k.o. Oplotnica-763

Utemeljitev

razglasitve:

Južno od vasi in Čadramskega potoka ima del polja ledinsko ime »Belo mesto«. Tod so bile leta 1967 ob terenskem ogledu S. Pahiča iz Pokrajinskega muzeja Maribor odkrite ostaline antičnih stavb in nekaj odlomkov grobe hišne lončenine. Najdišče predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, za njegovo natančnejše  ovrednotenje pa bi bile potrebne nadaljnje arheološke raziskave.  Najdišče je pomembno za poznavanje in proučevanje rimskodobne poselitve širšega območja v kontekstu z najdišči na obronkih Pohorja in rimsko cesto v neposredni bližini.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, prepovedana je vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena,

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

EŠD:

6901

Ime enote:

Kovaški Vrh - Arheološko najdišče Škorjanc

Lokacija :

severni del par.št. 12 k.o. Brezje pri Oplotnici-762

Utemeljitev

razglasitve:

V useku ob robu njive so v globini 1,5 m našli rimsko marmorno ploščo za napisom. Plošča (70 x 45 x 12 cm) je v spodnjem delu odlomljen del nagrobnega spomenika preproste izvedbe. Spomenik in pripadajoči grob, verjetno v bližini najdbe, opozarjata na raztreseno naselitev tega dela Pohorja med obema kamnoseškima središčema v Hudinji nad Vitanjem in na Šmartnem na Pohorju. Podobni spomeniki z domačimi imeni so tod znani s Skomarij, Koritnega in Jurišne vasi.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, prepovedana je vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena,

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

EŠD:

6877

Ime enote:

Markečica - Rimska cesta Celeia-Poetovio

Lokacija :

Trasa poteka preko naslednjih parcel:

parc. št. 179/2, 180, 226, 229, 230, 231, 232, 234, 235, 236, 286, 288/2, 319/5, 1881, 1883, 1884/1, 2975/7, 2986/4, 3009, 3088, 3091, 3203, 3241, 3257, 3261, 3267, 3272, 3273  k.o. Oplotnica-763

parc. št. 529/1, 543, 544, 557, 562, 563, 564 k.o. Zlogona gora-759

Utemeljitev

razglasitve:

Na omenjenih parcelah je delno ohranjeno cestišče rimske ceste Celeia – Poetovio. Na zahodnem delu trase je nasip cestišča še viden na Oplotniškem polju med Oplotniščico in gozdom Partovec, vzhodni del trase pa poteka najprej pod današnjim gozdnim kolovozom do ceste Oplotnica – Tepanje, v nadaljevanju pa se očitne sledi izgubljajo. Iz stare literature je razvidnih nekaj  arheoloških najdb, ki nakazujejo vrsto in pomen poselitve ob rimski cesti. Najdišče je arheološki spomenik v prvotni legi in je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, prepovedana je vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- z gozdom se gospodari na tradicionalni način, zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, na območju najdišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak,  prepovedano je izkopavanje panjev in skal, prepovedan je golosek, prepovedan je dostop z motornimi vozili, razen za potrebe tradicionalnega gospodarjenja;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

EŠD:

29857

Ime enote:

Oplotnica – Arheološko najdišče Oplotnica

Lokacija :

parc. št. 218/1, 219/1, 219/2, 220/6, zahodni del 221/2, 221/5, 685, 1885/4, 1885/8, 1892/1,  severni del 2986/4, južni del 3124, 3153, 3155, 3156, severni del 3157 k.o. Oplotnica-763

Utemeljitev

razglasitve:

Na območju arheološkega najdišča so bile ob terenskem pregledu leta 2012 najprej odkriti odlomki prazgodovinske, rimskodobne in srednjeveške lončenine ter rimskodobnega gradbenega materiala. Leta 2015 pa je bila v arheoloških testnih jarkih na dveh parcelah sredi najdišča dokumentirana še prazgodovinska kulturna plast z  odlomki bronastodobne lončenine. Najdišče je arheološki spomenik v prvotni legi in je pomembno za poznavanje in proučevanje poselitve širšega območja predvsem v kontekstu najdišč iz različnih arheoloških obdobij med Brinjevo goro, obronki Pohorja ter čadramsko pristavo in rimsko cesto v neposredni bližini.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, prepovedana je vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- z gozdom se gospodari na tradicionalni način, zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, na območju najdišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak,  prepovedano je izkopavanje panjev in skal, prepovedan je golosek, prepovedan je dostop z motornimi vozili, razen za potrebe tradicionalnega gospodarjenja;

- posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, so izjemoma dovoljeni kadar ni možno najti drugih rešitev ali če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo,

- sicer se v zemljišča posega le izjemoma, v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

EŠD:

6894

Ime enote:

Straža - Rimska cesta Celeia-Poetovio

Lokacija :

Trasa poteka preko naslednjih parcel:

parc. št. 413/1, 435, 436/1, 478/1 k.o. Zlogona gora-759

Utemeljitev

razglasitve:

Na omenjenih parcelah so delno ohranjene ostaline rimske ceste Celeia – Poetovio, ki je tod iz smeri Markečice prečkala zahodni greben Straže. Nadaljevanje trase v smeri Slovenske Bistrice v naravi ni jasno razpoznavno. Najdišče je arheološki spomenik v prvotni legi in je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- z gozdom se gospodari na tradicionalni način, zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, na območju najdišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak,  prepovedano je izkopavanje panjev in skal, prepovedan je golosek, prepovedan je dostop z motornimi vozili, razen za potrebe tradicionalnega gospodarjenja;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

EŠD:

10349

Ime enote:

Zreče – Ruševine gradu Freudenberg

Lokacija :

parc. št. 519 k.o. Brezje pri Oplotnici (ostali del spomenika je na območju sosednje občine Zreče)

Utemeljitev

razglasitve:

Od nekdanjega gradu Freudenberg, prvič omenjenega 1224, zadnjič pa v 15. stol., je ohranjenih le še nekaj temeljnih zidov. V konfiguraciji zemljišča sta razvidna še dva jarka.

Najdišče je arheološki spomenik v prvotni legi in je pomemben zaradi možnosti proučevanja materialnih ostankov in stavbno - zgodovinskega razvoja ter posledično bogatejšega poznavanja krajevne in deželne preteklosti.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- z gozdom se gospodari na tradicionalni način, zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, na območju najdišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak,  prepovedano je izkopavanje panjev in skal, prepovedan je golosek, prepovedan je dostop z motornimi vozili, razen za potrebe tradicionalnega gospodarjenja;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

EŠD:

3536

Ime enote:

Brezje pri Oplotnici – Cerkev sv. Neže na Brinjevi gori

Lokacija:

parc. št.: *119 k.o. Brezje pri Oplotnici-762

Utemeljitev

razglasitve z varovanimi sestavinami:

Romarska cerkev sv. Neže na Brinjevi gori stoji na vrhu hriba Golika, na 608 m nadmorske višine. Sestavljajo jo zahodni zvonik, pravokotna ladja, enako visok, tristrano zaključen prezbiterij ter njemu prizidana zakristija na jugovzhodu. Zunanjščina je nečlenjena. V notranjščini jo členijo vtopljeni polstebri, ki nosijo bogato profilirano ogredje, ki nosi križne oboke. V njenem oblikovanju se čuti močen vpliv graških arhitektov Andreasa, oziroma Janeza Jurija Stengga.  Glavni oltar je največje in hkrati najboljše delo  konjiškega kiparja Franca Zamlika iz sredine 18. stoletja s kar štiriintridesetimi figurami. Tudi ostala oprema je sočasna in delo istega mojstra. Cerkev je enotna baročna gradnja, nastala med leti 1726 in 1732. Zaradi razgledne lege in visokega, izrazito vidnega zvonika ter kakovostne sočasne arhitekture in opreme je pomemben pomnik baročnega časa.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;

- pri posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu;

- opravljanju sakralnih obredov.

EŠD:

2927

Ime enote:

Oplotnica – Cerkev sv. Janeza Krstnika

Lokacija:

parc. št.: *422/1 k.o. Oplotnica-763

Utemeljitev

razglasitve z varovanimi sestavinami:

Cerkev, ki stoji na nizki vzpetini ob cesti med Oplotnico in Čadramom, sestavljajo pravokotna ladja, enako visok in širok prezbiterij, pravokotni kapeli in zvonik z nadstropnima prizidkoma. Ob severni steni prezbiterija stoji nadstropna zakristija. V niši nad vhodom je kip Janeza Krstnika. Zunanjščina je bogato neorenesančno razčlenjena z rustiko, venčnimi zidci, okenskimi obrobami in poudarjenimi portali. Cerkev je bila zgrajena med leti 1895 in 1899 po načrtih graškega arhitekta Hansa Pacherja in pod vodstvom vojniškega stavbenika Vincenca Greina. Notranjščina je križno obokana, ima sočasno opremo in poslikavo iz let 1908 – 1910, ki jo je naslikal krajinski slikar Matija Bradaška. Glavni neorenesančni oltar je delo graškega rezbarja P. Neuböcka, lesene kipe pa je izdelal J. Žnider. Staro cerkev, ki je stala vzhodno od sedanje, so podrli leta 1937.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu;

- opravljanju sakralnih obredov.

EŠD:

23676

Ime enote:

Oplotnica – Župnijsko središče

Lokacija:

parc. št.: *422/1, *422/2, * 538, 100, 105/2, 86, 87 k.o. Oplotnica-763

Utemeljitev

razglasitve z varovanimi sestavinami:

Župnijsko središče sestavljajo neorenesančna cerkev sv. Janeza Krstnika, župnišče in gospodarsko poslopje južno od župnišča. Župnišče je enonadstropno, pravokotno, pokrito s štirikapno streho in ima izzidek na začelni strani. Stoji za cerkvenim prezbiterijem. Zgradili so ga po načrtih arhitekta Hansa Pacherja med leti 1902 in 1904. Zraven stoji na dvoriščni strani pritlično gospodarsko poslopje, pokrito z dvokapno streho.

Župnijsko središče je vedutno izpostavljeni in celostni spomenik historizma, ki ga je zasnoval graški arhitekt Hans Pacher in so ga zgradili v letih 1895 – 1904.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite stavb in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu;

- opravljanju sakralnih obredov.

EŠD:

3063

Ime enote:

Koritno – Cerkev sv. Lenarta

Lokacija:

parc. št.: *20 k.o. Koritno-760

Utemeljitev

razglasitve z varovanimi sestavinami:

Cerkev sestavljajo pravokotna ladja, tristrano zaključen prezbiterij in ob njem zvonik z dvojnimi polkrožno zaključenimi zvonovimi linami in pristrešenim talnim zidcem. V južni steni ladje sta dva kamnita, rahlo šilasto zaključena portala, posneta na ajdovo zrno in šilasto zaključeno okno s krogovičjem. Tudi okni v prezbiteriju sta zašiljeni in imata trilistni zaključek. V notranjščini ločuje ladjo z lesenim kasetiranim stropom od križnorebrasto obokanega prezbiterija zašiljen slavolok s posnetim robom. Rebra, ki slonijo na geometrijskih konzolah, spajata okrogla sklepnika s štirilistom in ribjim mehurjem. Glavni oltar je zlat, iz tretje četrtine 17. stoletja, oltar ob severni steni je s konca 18. stoletja, Marijin kip je poznogotski, s prve polovice 16. stoletja. Levi stranski oltar izvira iz sredine 17. stoletja, desni pa iz okoli leta 1700. Cerkvica je tipična pohorska sakralna arhitektura. Njena najstarejša dela sta vzhodna polovica ladje in prezbiterij – s konca 14. in začetka 15. stoletja. Okoli leta 1630 so jo podaljšali proti zahodu in verjetno pozidali zvonik. Cerkvena oprema je bogata in kvalitetna.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;

- pri posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu;

- opravljanju sakralnih obredov.

Varstveni režim za vplivno območje:

V vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradenj oblikovati tako, da bo cerkev ostala prostorska dominanta. Potrebno je podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik.

EŠD:

259

Ime enote:

Koritno – Cerkev sv. Miklavža

Lokacija:

parc. št.: *36, 149 k.o. Koritno-760

Utemeljitev

razglasitve z varovanimi sestavinami:

Cerkev sestavljajo od zahoda nizka, pravokotna veža, enako široka pravokotna ladja, nižji in ožji pravokotni prezbiterij ter na južni strani k prezbiteriju prizidan zvonik, v katerem je zakristija. Vsa cerkev je krita s skriljem. Notranjščino krasi lesen kasetiran strop, opečni tlak, lesena pevska empora in križno rebrasto obokan prezbiterij. Rebra so obojestransko konkavno posneta, nosijo jih piramidaste konzole, sklepajo pa se v okroglem sklepniku. Vhod v zvonico je šilasto zaključen. Stene in oboki so poslikani z gotskimi freskami iz 14. in 15. stoletja in sicer: Poklon treh kraljev iz sredine 14. stoletja na severni steni ladje, v prezbiteriju so na oboku evangelisti s konca 14. stoletja, na stenah dva krat sv. Miklavž in Oznanjenje ter apostoli iz srede 15. stoletja. Poslikave spadajo med pomembne zgodnje primere poslikav na Slovenskem. Cerkev je opremljena s ti. zlatimi oltarji iz 17. stoletja. Ob severni steni stoji oltar iz prvotne cerkve v Čadramu z gotskimi kipi s konca 15. in začetka 16. stoletja.

Cerkev sv. Miklavža v Koritnem je eden ključnih umetnostnozgodovinskih objektov na Slovenskem. Prvič se omenja leta 1391. Poznoromanska stavba z gotskim občutjem je bila verjetno zgrajena okoli leta 1300, v 15. stoletju so ji dodali zvonik, vhodna lopa pa je bila prizidana v 19. stoletju. Je izreden spomenik – celota, ki zajema ohranjeno arhitekturo, slikarstvo in cerkveno opremo.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika, posebej skriljaste strehe, poslikav v notranjosti, lesenega kasetiranega stropa, vse cerkvene opreme in tlakov;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;

- pri posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu;

- opravljanju sakralnih obredov.

EŠD:

2929

Ime enote:

Lačna Gora – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Lokacija:

parc. št.: *71 k.o. Oplotnica-763

Utemeljitev

razglasitve z varovanimi sestavinami:

Cerkev, ki stoji sredi gozda, sestavljajo pravokotna ladja, nižji in ožji tristrano zaključen prezbiterij s prizidano zakristijo in zvonik z odprto zvonico pred vhodno fasado. Fasade niso členjene, le prezbiterij ima pristrešen talni zidec. Okenske odprtine so v prezbiteriju zašiljene, s krogovičjem, v ladji pa pravokotne, z lunetami. Notranjščina je barokizirana. Zidana empora, ki sloni na slopih, je okrašena s štukaturo. Ladjine oboke nosijo pilastri. Prezbiterij je križno rebrasto obokan. Rebra rastejo neposredno iz sten. Na slavoloku je napis: 17 IHS 53/18 R 81, letnici, ko so stavbo obokali in prenovili. Oprema je iz 19. stoletja.

Prvotno gotska stavba iz 14. stoletja je imela ravna stropa v ladji in prezbiteriju. Okoli leta 1480 so jo prenovili in v 17. stoletju prizidali zvonik ter zakristijo. Leta 1753 so ladjo obokali in pozidali pevsko emporo, leta 1881 pa so stavbo obnovili in jo leta 1882 opremili. Cerkev je raščen spomenik od gotike do baroka in 19. stoletja. Grajena je iz avtohtonega pohorskega kamna in deloma krita s skriljem.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;

- pri posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu;

- opravljanju sakralnih obredov.

EŠD:

2928

Ime enote:

Malahorna – Cerkev sv. Barbare

Lokacija:

parc. št.: *233, 719, 720, 722 k.o. Oplotnica-763

Utemeljitev

razglasitve z varovanimi sestavinami:

Cerkev, ki stoji na hribčku nad vasjo Markečica in je vidna daleč naokoli, sestavljajo visoka ladja, z oporniki obdan enako visok prezbiterij s tristranim vzhodnim zaključkom, zvonik pred zahodno fasado in severna kapela. Gradnja je iz kamnitih klesancev, na južnem oporniku je letnica pričetka gradnje leta 1452, dokončali so jo leta 1457. Ladjo in prezbiterij obteka pristrešeni talni zidec. Okna so zašiljena in zelo visoka. Šilasto zaključen portal vodi v cerkev z južne fasade. Notranjščina je obokana, ladjin obok z rebri nosijo štirje slopi, prezbiterij pa je obokan z zvezdastim obokom. Hrani dragoceno opremo iz 17. stoletja. Glavni oltar je delo konjiškega rezbarja iz leta 1651, stranski oltar sv. Družine pa spada v vrh rezbarske umetnosti 17. stoletja pri nas.

Cerkev je celostni kulturni spomenik, katerega arhitektura iz srede 15. stoletja je bila v 17. stoletju dopolnjena z zvonikom, in oboki namesto ravnega stropa, z leta 1689 prizidano kapelo Karmelske Matere božje in dragoceno baročno opremo. Arhitekturno plastiko cerkve (konzole pod zvonikom, sklepniki v prezbiteriju, slavoločna kapitela) uvrščamo med najkvalitetnejše primere svojega časa na Štajerskem.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;

- pri posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu;

- opravljanju sakralnih obredov.

EŠD:

7029

Ime enote:

Oplotnica – Gospodarsko poslopje Prešernova 4

Lokacija:

parc. št.: *292/1 - vzhodni del     k.o. Oplotnica-763

Utemeljitev razglasitve z varovanimi sestavinami:

V sklopu prenovljene domačije v jedru  naselja se je v primarni obliki ohranilo tipično  gospodarsko poslopje z odprtim arkadnim delom za  spravilo vozov.  Zidana nadstropna stavba je  pokrita z dvokapno  opečno streho.   Čelni zatrep  proti cesti poudarja  dvoje večjih,  polkrožno zaključenih okenskih odprtin ter tri manjše  okrogle line. Odprtine so   obdane z  širokimi obrobami in zaprte z  dekorativnimi opečnimi  mrežami.  Arkadni loki  na zahodni  in stranskih  fasadah   se  v zgornjem delu zaključujejo z opečno dekoracijo.   Iz arkadnega  dela  so vhodi v obokane hleve,  nad katerimi  poteka  vzdolž senik      lesen, dekorativno izrezljan  gank. Tudi zadnja fasada poslopja ima  ohranjene izvirne odprtine in dekorativne poudarke.

Objekt   je  tipična   gospodarska stavba iz druge polovice  19. stoletja,  značilna  za   velike kmečke posesti v vasi.  Z izvirno ohranjeno zunanjščino je med poslednjimi tovrstnimi stavbami v lokalnem okolju.  

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa trajno varovanje in ohranitev vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti:

- tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

- gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

- originalna oblikovanost zunanjščine in notranjščine (oblika in  naklon strešin, kritina,  fasadni detajli in barve, arhitekturni poudarki  notranjščine, oboki),

- funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,

- originalno stavbno pohištvo,

- likovni in dekorativni detajli notranjščine in zunanjščine,

- komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

- pojavnost  in  vedute na spomenik.

Za spomenik velja:                           

- spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegove kulturne lastnosti,

- spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika,

- dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,

- dovoljeni so posegi za valorizacijo in povrnitev spomeniških  lastnosti,

- dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev    trajnih   gospodarskih temeljev za ohranitev    spomenika ob spoštovanju njegove posebne  narave in družbenega pomena.

EŠD:

3286

Ime enote:

Prihova – Cerkev Marijinega vnebovzetja

Lokacija:

parc. št.: *22 k.o. Zgornje Grušovje-764

Utemeljitev

razglasitve z varovanimi sestavinami:

Velika božjepotna cerkev stoji na razgledni legi, obdana z obzidjem in je močen prostorski poudarek. Sestavljajo jo zvonik, dolga pravokotna ladja, nekoliko ožji in višji, tristrano zaključen prezbiterij ter na severni strani prizidana nadstropna zakristija. Strehe so pokrite s skriljem. Zvonikove etaže ločujejo izžlebljeni zidci, zvonove line se polkrožno zaključujejo. Zvonica ima severni in južni portal, ki je profiliran z žlebom in s palico. Nad severnim portalom je vzidana kamnita plošča s profiliranim šilastim okvirom z letnico 1557 in napisom, na severozahodnem vogalu pa plošča z letnico 1562. Zvonikovi vogali in okna z okviri, posnetimi na ajdovo zrno, so polihromirani. Dolgo in visoko ladjo ter zakristijo podpirajo na severu poševni oporniki. Okna so pokončna in zamrežena z baročnimi diagonalnimi kovanimi mrežami. Portali imajo profilirane preklade. V notranjščini je zvonica križno rebrasto obokana. Rebra so obojestransko konkavno posneta. Stekajo se v ščitastem sklepniku, slonijo pa na konzolah, od katerih sta dve figuralni (obrazni) in dve piramidasti. Vogali zvonice so ob ladji posneti na ajdovo zrno. Tlak je marmornat, ladja je obokana z banjo s sosvodnicami. Slavolok je potlačeno polkrožno zaključen. Banjasti obok prezbiterija ima dva para sosvodnic. Zakristijo pokriva križni obok. Notranjščina je poslikana s Fantonijevimi freskami iz leta 1897. Nad slavolokom je napis: SVETIŠČE Z VELIKIM OLTARJEM JE BILO POSTAVLJENO L 1743 IN L 1897 JE BILA VSA CERKEV OKRAŠENA S SVETIMI PODOBAMI. Glavni oltar je zlat, iz  okoli 1680, s pozlato in dodatnimi kipi ga je dopolnil Franc Zamlik. Stranski oltarji so baročni.

Prihovska cerkev se prvič omenja med leti 1504 in 1513. Najstarejši del stavbe je vzhodni del ladje, verjetno iz druge polovice 15. stoletja. Zvonik so prizidali sredi 16. stoletja. Okoli 1743 so podaljšali ladjo, postavili sedanji prezbiterij, vse obokali in prizidali pritlično zakristijo ter ogradili pevsko emporo. Takrat so povečali veliki oltar in postavili vse štiri stranske oltarje.

Cerkev je pomembna zaradi lege in celostne podobe gotsko baročne arhitekture z bogato opremo.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;

- pri posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu;

- opravljanju sakralnih obredov.

EŠD:

23677

Ime enote:

Prihova – Župnijsko središče

Lokacija:

parc. št.: *144, *145, *22, *26/1, *26/2, 1221/2, 80, 81/1, 81/2, 82, 84/2, 84/3, 85/2, 87/3, 87/4, 87/5, 87/6 k.o Zgornje Grušovje-764

Utemeljitev

razglasitve z varovanimi sestavinami:

Župnijsko središče na izpostavljeni krajinski legi vrh vzpetine sestavljajo gotsko baročna božjepotna cerkev Marijinega vnebovzetja, obdana s pokopališkim obzidjem, nižje ležeča nekdanja kaplanija, baročno župnišče in gospodarsko poslopje. Znotraj območja stoji tudi stanovanjska hiša novejšega nastanka v 20. stoletju. Župnišče je podolgovata enonadstropna stavba s šestosno glavno fasado in triosnima stranskima fasadama. Njene fasade členijo etažni in podstrešni venec, okenske obrobe in vogalniki. Na zunanjščini je vzidana plošča z napisom s kronogramom fILIa faCta Mater Ipte Istas aeDes (erIgebat) CVratorI sVo/ 18 RENOVATUM 60. Župnišče je bilo prvotno pritlično, nato nadzidano. Kronogram da letnico gradnje 1766 in prenove 1860.

Župnijsko središče je slikovita, umetnostno in kulturno pomembna celota s kakovostnimi ohranjenimi stavbami, ki so jih gradili od 16. do 19. stoletja, danes pa je podoba predvsem baročna. Skupaj ustvarjajo kvaliteten ambient in veduto.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite stavb in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

- pri obnovi stanovanjske hiše iz 20. stoletja je  potrebno upoštevati, da mora župnijsko središče s cerkvijo ostati prostorska dominanta. Potrebno je podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;

- pri posegih v tla spomeniškega območja so obvezne predhodne arheološke raziskave.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu;

- opravljanju sakralnih obredov.

EŠD:

6912

Ime enote:

Oplotnica – Graščina

Lokacija:

parc. št.: 2042/1, 2042/2, 2042/3, 2042/4, 2042/6, 2042/7, 2042/8, 2043, 2044/1, 2045 k.o. Oplotnica-763

Utemeljitev

razglasitve z varovanimi sestavinami:

Kompleks graščine Oplotnica leži na desnem bregu Oplotnice, obdan z obzidjem, ki ga predira troje portalov. Na območju znotraj obzidja stojijo graščina, nekdanja kašča in stavbe novejšega datuma – gasilski dom, kulturni dom s prostori Občine in stanovanjska hiša. Graščina je enonadstropna zgradba s triosnimi fasadami in okni s kamnitimi okenskimi okviri s profiliranimi prekladami. Glavno vzhodno fasado poudarja polkrožni kamniti portal, nad njim pa se pne kvadratni prizidek s kapelo v notranjosti in polkrožno nišo z baročnim kipom svetnika na fasadi. Na zahodni fasadi je dodan enak, sodobno zasnovan prizidek s stopniščem v notranjosti. Notranjost je v celoti obokana, odlikujejo jo ohranjeni leseni tramovni stropovi v nadstropju, primarno stavbno pohištvo z okovjem in kamniti portali. Vrhunec predstavlja  bogato štukaturno okrašena kapela, zaprta s prvotno kovano mrežo. Posvečena je bila leta 1639. Celovita prenova graščine je razkrila, da je bila v osnovi zgrajena vsaj v 16. stoletju, verjetno pa je še starejša. Današnji izgled je dobila v drugi tretjini 17. stoletja. Sočasna je tudi nekdanja kašča, enonadstropno poslopje, ki stoji ob vzhodnem robu obzidja. Severno in južno fasado predirajo po trije arkadni loki, pokriva ga strma dvokapna opečnata streha. Ob zahodno fasado je postavljen enonadstropni prizidek novejšega nastanka.

Prvotni grad na območju Oplotnice naj bi izviral iz 11. stoletja, njegovi lastniki so bili gospodje Oplotniški. Leta 1182 ga je štajerski vojvoda Otokar Traungavski podaril žičkemu samostanu skupaj s prisojnimi vinogradniškimi legami v okolici. Žički kartuzijani so si na oddaljenih posestvih postavljali pristave, oziroma dvore in med najimenitnejšimi je bil žički dvor v Oplotnici. Poleg upravnega poslopja je bila kašča za shranjevanje vina in poljskih pridelkov (danes poslopje Grajska 6). Po jožefinskih reformah je bila žička kartuzija razpuščena in oplotniška graščina je postala državna last. Leta 1826 jo je kupil knez Weirand Windischgraetz in jo imel v posesti do leta 1945, ko je bila ponovno podržavljena. Graščina je bila leta 2010 v celoti prenovljena, leta 2014 je bil v renesančno/baročnem slogu urejen parter pred graščino in celotna vrtnoarhitekturna zasnova znotraj obzidja. Kompleks oplotniške graščine je izjemna spomeniška celota, kapelo pa uvrščamo med najpomembnejše spomenike zgodnjebaročnega štukaterstva  v Sloveniji.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje umetnostnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

- varuje se kompozicija vrtnoarhitekturne zasnove, njene strukturne poteze, kulturne sestavine (grajeni objekti, skulpture) in naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vsa vegetacija, topografija - relief);

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primeru s soglasjem zavoda;

- pri posegih v tla spomeniškega območja so obvezne predhodne arheološke raziskave;

- novejše gradnje v območju spomenika (gasilski dom, kulturni dom, stanovanjska hiša) pri morebitnih obnovitvenih posegih ne smejo povečati obstoječih višinskih in tlorisnih gabaritov, lahko pa jih znižajo. Vsi posegi morajo biti izvedeni v soglasju z zavodom.

Zavarovano območje je namenjeno:

- ohranitvi arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD:

6989

Ime enote:

Malahorna – Slopno znamenje

Lokacija:

parc. št.: 1254/2 k.o. Oplotnica-763

Utemeljitev

razglasitve z varovanimi sestavinami:

Slopno znamenje kvadratnega tlorisa stoji na razgledni legi v vinogradu. Hišica rahlo izstopa in ima štiri polkrožno zaključene niše, pokriva jo osmerokotna piramidasta skriljasta strešica. Znamenje izvira iz 18. ali začetka 19. stoletja. Poleg   kulturnozgodovinske vrednosti je tudi pomemben prostorski poudarek v krajini.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, opreme, poslikav in okrasja;

- prepoved vseh posegov v tloris in gabarite kapelice, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika;

- na spomenik je prepovedano  postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD:

6991

Ime enote:

Markečica – Znamenje

Lokacija:

parc. št.: 3260 k.o. Oplotnica-763

Utemeljitev

razglasitve z varovanimi sestavinami:

Znamenje stoji ob poljski poti. Sestavljajo ga kamniti podstavek s posnetimi gornjimi robovi, osmerokotni steber, profilirani zidec in precej širša hišica. Hišico členijo štiri pravokotne niše in podstrešni venec, pokriva jo štirikapna piramidasta skriljasta streha. Hišica je v celoti poslikana v secco tehniki. Niše krasijo figuralne poslikave, polja med njimi pa so dekorativno okrašena. Poslikave so kakovostno delo, verjetno izpod rok furlanskega slikarja Tomaža Fantonija. Datiramo ga v zadnjo tretjino 19. stoletja in je pomemben prostorski poudarek.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, opreme, poslikav in okrasja;

- prepoved vseh posegov v zaščiteni tloris in gabarite kapelice, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika;

- na spomenik je prepovedano  postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD:

6980

Ime enote:

Oplotnica – Slopno znamenje

Lokacija:

zahodni del parcele 2505/5 k.o. Oplotnica-763

Utemeljitev

razglasitve z varovanimi sestavinami:

Ob cesti Čadram – Oplotnica stoji slopno kužno znamenje. Slop ima močno posnete robove, zaključuje ga konkavni zidec pod hišico s štirimi nišami in žlebastim podstrešnim zidcem. Znamenje pokriva štirikapna skriljasta streha. Vse štiri niše krasijo figuralne poslikave v secco tehniki. Znamenje je verjetno poznogotsko, a je bilo kasneje spremenjeno.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, opreme, poslikav in okrasja;

- prepoved vseh posegov v zaščiteni tloris in gabarite kapelice, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;

omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika;

na spomenik je prepovedano  postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno demonstracijskem delu in znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD:

23668

Ime enote:

Oplotnica – Spomenik NOB

Lokacija:

parc. št. 2028, 3033/4 k.o. Oplotnica-763

Utemeljitev

razglasitve:

 V samem središču Oplotnice stoji spomenik padlim domačinom med II. svetovno vojno. Iz stopničastega podstavka se dviguje kamnit obelisk izdelan iz pohorskega granita, ki ima na vrhu upodobljeno peterokrako zvezdo.  Na osrednji del stebra je pritrjena plošča z napisom: » Ni smrti brez življenja, ni svobode brez trpljenja«. Pod njo vgrajene še tri plošče z napisi 25 imen padlih domačinov.  Spomenik, postavljen 1950 leta, predstavlja primer kvalitetnega likovnega dela postavitve javnega obeležja takoj po končani vojni.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-   trajno varovanje in ohranitev kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin spomenika, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

- omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;

EŠD:

23670

Ime enote:

Brezje pri Oplotnici – Šparovčev kozolec

Lokacija:

parc. št.: *139     k.o. Brezje pri Oplotnici-762

Utemeljitev razglasitve z varovanimi sestavinami:

Večji  kozolec – toplar stoji na izpostavljenem mestu v okviru kmečke domačije. Deset opečno zidanih stebrov  podpira ostrešje kozolca in   tvori  štiri pare oken. Streha je  simetrična dvokapnica z novejšima lesenima zatrepoma,  krita  z bobrovcem. Štirje vogalni  nosilni stebri  so poudarjeni,  ometani in oblikovani  z vzorcem v grobem ometu, ostali  vmesni stebri  imajo  opečno konstrukcijo vidno. V oknih med stebri  so nameščene  tesane late, nadstropje čelnih fasad pa zapirajo novejše lesene mreže.  Tla  kozolca so peščena.

Toplar je primer vezanega kozolca  z zidanimi stebri in  tesanimi  lesenimi elementi. Zgrajen  je bil ob koncu 19.  ali v začetku 20. stoletja v okviru kmetije,  ki je bila  nekoč    v lasti   Žičke kartuzije. Kozolec  ima  ohranjene tradicionalne oblike in je   pomemben poudarek v pokrajini.

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- trajno varovanje in ohranitev  kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik,

- posebno varovanje gabaritov in  gradbene  substance objekta, vseh  arhitekturnih in likovnih  detajlov, tlorisne zasnove ter nepozidanega okolja  spomenika,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti,

- prepoved vseh posegov v bistvene spomeniške lastnosti, razen strokovnih vzdrževalnih in obnovitvenih posegov,

-  dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne   narave in družbenega pomena.

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

EŠD:

23669

Ime enote:

Markečica – Hudičekov kozolec

Lokacija:

parc. št.: 3241  - južni del      k.o. Oplotnica-763

Utemeljitev razglasitve z varovanimi sestavinami:

Nizek  vezani  kozolec – toplar  stoji  na samem, sredi  ravnega, odprtega prostora. Leseno tesano  konstrukcijo  stavbe  sestavlja troje vrst enakovrednih, vertikalnih hrastovih   stebrov,  ki tvorijo  dvo - ladijski tloris kozolca   s štirimi pari oken.  Pritlični objekt   pokriva  dvokapna čopasta streha, z novejšimi  deskastimi čelnimi zatrepi, krita z bobrovcem.  Nosilni stebri  stojijo   na utrjenih kamnitih in betonskih točkovnih temeljih, tla so prstena.  Podstrešje  kozolca, kamor se spravlja posušena krma,  zapira lesen pod  s  pravokotno odprtino; dostop je mogoč  le po lestvi.  Kozolec je oblikovan preprosto, funkcionalno, brez  dekorativnih elementov. Na osrednjem zunanjem tramu    čelnega  dela stavbe  je v les zarezna  letnica 1890. 

Kozolec predstavlja edinstveni tip   nizkega  toplarja, z neobičajnim   tlorisom dveh ladij. Je pomemben poudarek   v pokrajini ter za  lokalno in širše okolje  izjemen   spomenik ljudskega stavbarstva.   

Varstveni režim:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- trajno varovanje in ohranitev  kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik,

- posebno varovanje gabaritov in  gradbene  substance objekta, vseh  arhitekturnih in likovnih  detajlov, tlorisne zasnove ter nepozidanega okolja  spomenika,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti,

- prepoved vseh posegov v bistvene spomeniške lastnosti, razen strokovnih  vzdrževalnih in obnovitvenih posegov,

-  dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne     narave in družbenega pomena.

-     v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.