Na podlagi 21. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007
– UPB, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012 – ZUJF, 14/2015 – ZUUJFO in
76/2016 – odl. US), 17. člena
Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik
Gorenjske, št. 2/2011) in 102. in 103. člena
Poslovnika Občinskega sveta
Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2011), je
Občinski svet Občine Šenčur na svoji 24. redni seji dne 20.12.2017
določil uradno prečiščeno besedilo Odloka o občinskem prostorskem načrtu
Občine Šenčur, ki obsega: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ODLOK |
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU |
OBČINE ŠENČUR |
(URADNO PREČIŠČENO BESEDILO) |
|
I. Uvodne določbe |
|
1. člen |
(uvod) |
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Šenčur (v
nadaljevanju: OPN), ki nadomesti do sedaj veljavne prostorske sestavine
dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 2000
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/86, 16/88, 23/88, 44/96, 43/97, 23/98,
28/98, 32/98, 5/04 in Uradni list RS, št. 20/91, 55/92) (v nadaljnjem
besedilu dolgoročni plan) in prostorske sestavine srednjeročnega
družbenega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 1990
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/86, 13/88, 3/89, 44/96, 43/97, 28/98,
5/04 in Uradni list RS, št. 41/92, 55/92, 43/93 in 70/94) za območje
Občine Šenčur. |
(2) OPN velja na celotnem območju občine. |
|
2. člen |
(vsebina in sestavine odloka) |
(1) OPN sestavlja tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški
in izvedbeni del. |
(2) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: |
I. Uvodne določbe |
II. Strateški del |
III. Izvedbeni del |
IV. Končne določbe |
V. Priloge: |
V. Priloge: |
·
Priloga 1 - Dopustni nezahtevni in enostavni
objekti |
·
Priloga 2 - Usmeritve za OPPN ter posebni
prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja |
·
Priloga 3 - Seznam enot urejanja prostora |
·
Priloga 4 - Seznam enot urejanja prostora, ki
ležijo delno ali v celoti na poplavnih območjih |
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: |
|
Številka |
Karta |
Merilo |
01 |
2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja |
1:50.000 |
02 |
2.1.2.1 Zasnova prometnega omrežja |
1:50.000 |
03 |
2.1.2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture |
1:50.000 |
04 |
2.1.2.3 Zasnova energetske infrastrukture |
1:50.000 |
05 |
2.1.3 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in
območij razpršene poselitve |
1:50.000 |
06 |
2.1.4.1 Usmeritve za razvoj poselitve |
1:50.000 |
07 |
2.1.4.2 Usmeritve za razvoj v krajini |
1:50.000 |
08 |
2.1.4.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in
prostorskih izvedbenih pogojev |
1:50.000 |
|
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: |
|
Številka |
Karta |
Merilo |
1 |
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste |
1:50.000 |
2 |
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in
ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture |
1:50.000 |
3 |
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev |
1:5.000 |
4 |
Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne
gospodarske infrastrukture. |
1:5.000 |
|
3. člen |
(uporabljeni izrazi) |
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z
osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so
obrnjeni stanovanjski prostori. |
2. Bruto tlorisna površina (v nadaljevanju: BTP) stavbe je skupna
površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m,
izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo
površine nepokritih balkonov in odprtih teras. |
3. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih
del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta
do največ 50% obstoječe BTP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50%
obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor
jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta. Dozidan oz. nadzidan
del objekta je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko
obstoječih priključkov objekta. |
4. Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi
deli. |
5. Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve
enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi
(loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in
ločena vhoda. Dvojček je oblika strnjene stanovanjske gradnje.
|
6. Enodružinska hiša je prosto stoječ stanovanjski objekt, ki obsega
največ dve stanovanji s skupnim vhodom, ter lahko ima do 50% BTP
namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in
strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš. |
7. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega
naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi
namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve,
povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne
dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni
prostor¬ski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za
izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. |
8. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v
najnižjem delu višjo od 1,20 m. |
9. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer
se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasa (T) in
nadstropje (N). |
10. Faktor gradbene prostornine na parcelo, namenjeno gradnji (v
nadaljevanju FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in
površino celotne parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto
prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne
višine objekta nad nivojem terena. |
11. Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji (v nadaljevanju: FI), se
določi kot razmerje med bruto etažno površino objekta (BTP) in celotno
površino parcele, namenjene gradnji. |
12. Faktor odprtih javnih površin (v nadaljevanju: FJP) je razmerje med
površino zelenih oziroma odprtih javnih površin (zelenice, parki, trgi),
ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja
prostora, naselja) ter ne služijo kot javne prometne površine oziroma
niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino
obravnavanega območja. |
13. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (v nadaljevanju: FZ)
je razmerje med zazidano tlorisno površino vseh objektov (vključno z
enostavnimi objekti) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
|
14. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP) se izrazi v odstotkih
odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe parcele, namenjene
gradnji objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine
in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot
prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi,
dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). |
15. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev
mansardnih ali podstrešnih prostorov. |
16. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18-20 cm na
višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min. 2,2 m. |
17. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so
namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter
tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali
odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni
rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. |
18. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen
gostinski dejavnosti. |
19. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega
objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. |
20. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so
skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod
enakimi pogoji. |
21. Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali
gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi
in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih
stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega
30 m. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo
v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij
kmetije oziroma njihovih parcel objekta, če so te določene, ne glede na
to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne. |
22. Kap objekta je najnižja točka strešine objekta. V primeru, ko
predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega
objekta, se kot kap štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine, ki
presegajo polovico celotne horizontalne dolžine najnižje kapi te
strešine. |
23. Klet (v nadaljevanju: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo
od pritličja navzdol in kjer je več kot 50% bruto volumna vkopanega.
|
24. Komunalna oprema so: |
·
objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih
gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo
varstvo okolja, |
·
objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih
gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na
območjih, kjer je priključitev obvezna, |
·
objekti grajenega javnega dobra, (občinske ceste, javna parkirišča in
druge javne površine...). |
25. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo
izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom
1967. |
26. Lice stanovanjske stavbe je fasada, kjer so odprtine dnevnih
bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja. |
27. Mansarda (v nadaljevanju M) je prostor pod poševno streho, z višino
kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se mansarda šteje za
etažo. |
28. Nadstropja (v nadaljevanju: N) so vse etaže stavbe nad pritličjem.
Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa. |
29. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih
stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za
njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev. |
30. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je
predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez
veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega
je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v
predpisanem roku ni odstranil; |
31. Nestanovanjska stavba je objekt v katerem ni stanovanjskih površin.
|
32. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt,
narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z
vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. |
33. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani,
poruši ali razgradi. |
34. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in
odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
|
35. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, ki so arhitektonsko
prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim
gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene
gradnje. |
36. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino,
storitvene in servisne dejavnosti. |
37. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z
urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je
namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna
ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. |
38. Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki
služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z
urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta
se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča
objektov po prejšnjih predpisih. |
39. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje
objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične
strukture na zemeljskem površju ter pod njim. |
40. Praviloma - izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka,
da pa je dovoljeno odstopanje od njih; če jih zaradi utemeljenih
razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je potrebno obrazložiti in
utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja, in če so ta
odstopanja usklajena z javnim interesom in varstvenimi režimi. |
41. Pretežno pomeni najmanj 70%. |
42. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno
zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15
metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje
vodnega zemljišča. |
43. Pritličje (v nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se
nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo,
merjeno od najvišje kote terena ob objektu. |
44. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko
podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. |
45. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena
linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora,
do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti. |
·
regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in
predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti
in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z
linijo grajenega javnega dobra; |
·
gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma
načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so
od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; |
·
gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z
enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob
tej črti. |
·
gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično
etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost
zemljišča; |
·
okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, praviloma
predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega
dobra. |
46. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti
obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali
spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne
spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi,
zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah
ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena
prostornina ne spremeni za več kakor 10 %; |
47. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati
najvišja točka strehe. |
48. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju
hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov. |
49. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi
katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja
zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena
objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na
okolico. |
50. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni
namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno
namensko rabo nima negativnih vplivov. |
51. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60 % bruto
etažnih površin namenjenih bivanju. |
52. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu
reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših,
študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski
domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za
brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe,
namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje. |
53. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj
stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. |
54. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega
stropa. |
55. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren
za sestajanje, zbiranje ljudi. |
56. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v
katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji
namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega
odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v
skladu s predpisi. |
57. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor
določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s
soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca. |
58. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več
stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni
stanovanjski objekti). |
59. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma
javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem
opazovanja, ki je lahko objekt ali območje. |
60. Vila blok je do šest stanovanjski objekt, višine do P+2 (oz. do
P+1+M, P+1+T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne
programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata
stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt, ipd.). Vila ima poudarjen
reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne
značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena. |
61. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje
kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe. |
62. Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno
prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in
biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno
zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z
bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih
voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega
zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene
struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in
zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. |
63. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v
strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov. |
64. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih
rastlin za lastne potrebe. |
65. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje
vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na
posebej za tako dejavnost urejenih površinah. |
66. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v
dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno
ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna
dela in vzdrževalna dela v javno korist. |
67. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti. |
68. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in
opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih
frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe
te frakcije prepuščajo. |
69. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za
ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer
povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne
službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko
hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij. |
70. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim
slojem. |
71. Zelene površine naselja so površine namenjene preživljanju prostega
časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne
zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v
naselju. |
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v
tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka
določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve
objektov. |
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so
zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni
za moške in ženske. |
(4) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen: |
|
Kratica |
Pomen kratice |
BTP |
bruto tlorisna površina |
ČN |
čistilna naprava |
DLN |
državni lokacijski načrt |
DPN |
državni prostorski načrt |
EUP |
enota urejanja prostora |
FI |
faktor izrabe parcele |
FJP |
faktor odprtih javnih površin |
FP |
faktor gradbene prostornine |
FZ |
faktor zazidanosti parcele |
GL |
gradbena linija |
GM |
gradbena meja |
GMn |
gradbena meja v nadstropju |
K |
klet |
KS |
krajevna skupnost |
LN |
lokacijski načrt |
M |
mansarda |
MRP |
merilno regulacijska postaja |
N |
nadstropje |
OLN |
občinski lokacijski načrt |
OPN |
občinski prostorski načrt |
OPPN |
občinski podrobni prostorski načrt |
P |
pritličje |
PM |
parkirno mesto |
RL |
regulacijska linija |
RTP |
razdelilna transformatorska postaja |
TP |
transformatorska postaja |
UN |
ureditveni načrt |
VS |
vaška skupnost |
ZN |
zazidalni načrt |
|
II. Strateški del |
|
II.1 Splošne določbe |
|
4. člen |
(vsebina strateškega dela) |
(1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: |
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine; |
2. Zasnova prostorskega razvoja občine; |
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture; |
4. Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo; |
5. Usmeritve za razvoj v krajini; |
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; |
7. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
II.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine |
|
5. člen |
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih
prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov) |
(1) V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz
naslednjih dokumentov: |
·
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ura¬dni list RS, št. 76/04);
|
·
Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04); |
·
Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi; |
·
Regionalni razvojni program Gorenjske 2007 – 2013; |
·
Razvojni program Občine Šenčur za obdobje 2004 – 2013; |
·
drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma
širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
|
|
6. člen |
(stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega
razvoja v občini) |
(1) Občina Šenčur leži na vzhodnem delu statistične regije Gorenjske.
Občina Šenčur meji na zahodu na Mestno občino Kranj, na severu na občino
Preddvor, na vzhodu na občino Cerklje in na jugu na občini Vodice in
Medvode. Občina Šenčur je bila ustanovljena z Zakonom o ustanovitvi
občin ter o določitvi njihovih območij. |
(2) Občina Šenčur meri 40,3 km2. Na območju občine Šenčur so
ustanovljene naslednje krajevne in vaške skupnosti (v nadaljevanju: KS
in VS): KS Šenčur, KS Visoko - Milje, KS Olševek, VS Hotemaže, KS Trboje
- Žerjavka, VS Prebačevo, KS Voklo, KS Voglje in VS Luže. Položaj občine
na prodni ravnini Kranjskega polja, sredi pomembnih prometnih povezav
(avtocesta Ljubljana – Naklo, letališče Brnik) in bližine središča
Gorenjske, Kranja, je zelo ugoden za poselitev in gospodarski razvoj. To
se kaže v veliki gostoti poseljenosti, ki kar dvakrat presega gorenjsko
in slovensko povprečje. |
(3) Občina je imela po podatkih popisa iz leta 2002 7.491 prebivalcev,
po statističnih podatkih na dan 1.7.2010 pa že 8.477 prebivalcev.
Gostota poselitve je 210 prebivalcev na km2. Demografske analize kažejo,
da je v obdobju 1991 – 2002 število prebivalstva naraslo za 764
prebivalcev, v obdobju 2002 - 2010 pa še za nadaljnjih 934 prebivalcev.
Občina ima pozitiven naravni prirast in velik selitveni prirast.
Starostna struktura prebivalstva v občini Šenčur je ugodnejša, kot je
državno in regijsko povprečje. Izobrazbena struktura prebivalstva je
povprečna, ob sorazmerno nizkem deležu prebivalcev s podiplomsko
izobrazbo. |
(4) Občina je v zadnjih desetih letih z izgradnjo poslovne cone Šenčur
bistveno izboljšala pogoje za gospodarski razvoj v občini. Občina Šenčur
v primerjavi z Gorenjsko izkazuje nadpovprečno gostoto podjetij na 1000
prebivalcev ter izjemen trend rasti delovnih mest. Kljub temu pa število
delovnih mest še vedno predstavlja le 18% vsega prebivalstva občine
(ustrezno razmerje je 30 -35%) oziroma le 36% aktivnega prebivalstva v
občini, kar pomeni da se mora nad 64% zaposlenih voziti na delo izven
občine. Glede na bližino Kranja dnevne delovne migracije niso
problematične z vidika rasti prebivalstva, imajo pa velik vpliv na
prometne obremenitve, še posebej, če bo rast prebivalstva še naprej
hitrejša od rasti zaposlitvenih možnosti. |
(5) V občini Šenčur je 12 naselij. Občinsko središče je naselje Šenčur,
ki je s 2.741 prebivalci (popis 2002) tudi največje naselje v občini. Z
nastankom samostojne občine je naselje Šenčur pridobivalo nove centralne
dejavnosti. V naselju so poleg sedeža občine in objektov družbene
infrastrukture tudi poslovna cona, bančna ekspozitura ter številne
obrtno-storitvene dejavnosti. Občina je atraktivna, saj predstavlja
obrobje Mestne občine Kranj, hkrati pa je tudi zmerno oddaljena in dobro
povezana z republiškim središčem Ljubljano. Glede na trende
preseljevanja iz mestnih središč na obrobja, je pričakovati nadaljnje
pritiske na poselitev v občini Šenčur. |
(6) V Šenčurju je popolna devetletna osnovna šola, s podružničnimi
šolami v Voklem, Trbojah in Olševku. V občini Šenčur trenutno delujejo 3
vrtci. V Šenčurju obratujeta zdravstvena ambulanta in lekarna. Prav tako
je v Šenčurju organizirana zobozdravstvena ambulanta. Društvena
dejavnost je na območju občine Šenčur dobro razvita, še posebej na
področju kulture (12 društev), športa (13 društev), gasilstva (10
društev), turizma (2 društvi) ter drugih dejavnosti (Godlarji,
čebelarji, društvo upokojencev, Rdeči križ). Občina Šenčur je za
starejše občane vzpostavila sistem pomoči na domu. |
(7) Ključna dejavnost v odprtem prostoru je kmetijstvo. Kmetije so
majhne, a še vedno večje od povprečne gorenjske kmetije. Pogoji za
kmetovanje so dobri. Ravninska lega daje velike možnosti strojne
obdelave. Po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 je v občini
Šenčur skupaj 1.456 ha kmetijskih površin, kar predstavlja 36% celotne
površine občine. Večina kmetij v občini Šenčur se ukvarja z živinorejo
in z mešano rastlinsko pridelavo. Kmetov, ki se ukvarjajo izključno s
kmetijstvom je po podatkih iz avgusta 2002 122 (vir: Zavod RS za
zaposlovanje). To predstavlja 10,6% delovno aktivnega prebivalstva
zaposlenega v občini, kar je visoko nad gorenjskim (2,4%) in slovenskim
(4,6%) povprečjem. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so manj razvite. |
(8) Na področju občine deluje 12 kulturnih društev. Podeželski kulturni
krajini občine Šenčur dajejo poseben pečat bogata sakralna dediščina,
vaška jedra s kmečko arhitekturo in arheološka najdišča. Občina je
organizirala občinski muzej z vsakoletno vrsto razstav in prireditev.
Pomembna kulturna prireditev je pustna prireditev z Godlarji. |
(9) Najpomembnejša vrednota naravne dediščine je območje kanjona reke
Kokre med Hotemažami in Miljami, ki je naravno dobro ohranjeno območje z
zanimivimi geomorfološkimi pojavi, prodišči in lokami ter visoko
biodiverziteto. Pomembne pa so tudi posamezne vrednote oblikovane narave
(kot npr.: pokopališče v Šenčurju in dvostranski javorjev drevored ob
Pipanovi cesti v Šenčurju, …). Pomemben element prostora je tudi
akumulacijsko Trbojsko jezero. |
(10) Območje občine Šenčur je ravninsko, zato izrazitih krajinskih
posebnosti ni, kljub temu pa je pomembna njena podeželska podoba z
vedutami Kamniško Savinjskih Alp. Zaradi izrednega pritiska na prostor
posebno vrednoto predstavljajo nižinski gozdovi in zelene površine med
naselji. |
(11) Občina Šenčur je z omrežjem državnih cest dobro povezana, saj na
njenem območju obstajata dva avtocestna priključka. Tudi omrežje
državnih cest nižje kategorije je ustrezno. Na področju občinskih cest
so medobčinske povezave ustrezne, ustrezno je tudi omrežje cest znotraj
občine. Pomanjkljivosti se kažejo v (posamezna naselja) neustreznem
prečnem profilu posameznih delov odsekov cest. Omrežje pešpoti in
kolesarskih stez na območju občine ni vzpostavljeno, obstaja pa dobro
omrežje poljskih in gozdnih poti. |
(12) Na področju oskrbe z javnim vodovodom je stanje ustrezno. Vsa
naselja v občini so namreč priključena na javni vodovod. Problemi se
kažejo v dotrajanosti omrežja in posledično vodnih izgubah. |
(13) Na področju oskrbe s kanalizacijskim omrežjem je trenutno urejeno
zgolj območje naselij Šenčur in Srednja vas, ki se priklaplja na
čistilno napravo v Kranju. |
(14) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov je urejeno. Za odvoz
komunalnih odpadkov skrbi Komunalno podjetje Kranj. Urejen je tudi
sistem ločenega zbiranja odpadkov, zgrajeni so ekološki otoki. V naselju
Srednja vas je locirana zbiralnica kosovnih odpadkov. |
(15) Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh naseljih. |
(16) Na področju varstva okolja se iz naslova delovanja gospodarskih
javnih služb kaže dotrajanost vodovodnega sistema, neustrezna skrb za
komunalne odpadne vode (izjema naselji Šenčur in Srednja vas) in gnojne
jame (obstoječe kmetije), ne-sanirana obstoječa črna odlagališča ter
neurejena oskrba z energenti za ogrevanje (oskrba z zemeljskim plinom,
daljinsko ogrevanje na območju posameznega naselja). |
(17) Oskrba z električno energijo je na celotnem območju občine
ustrezna. |
|
7. člen |
(težnje dosedanjega prostorskega razvoja v
občini) |
(1) Zaradi sorazmerno visokega prirasta prebivalstva in preselitvenih
teženj v širšem območju ljubljanske regije in mesta Kranj se vrši stalni
pritisk na širitve naselij v občini. |
(2) Naselja v občini so strnjena; zaradi varovanja najboljših kmetijskih
zemljišč in varovanja naravnih vrednot je širitev naselij omejena, kar
se odraža v težnjah po gradnji v obcestnem pasu. |
(3) Zaradi dobre prometne lege je izrazito tudi povpraševanje po
lokacijah za poslovno gradnjo, predvsem na območju priključkov na
avtocestno omrežje. |
(4) Pojavlja se konflikt med stanovanjskimi območji in dejavnostmi v
naselju, predvsem večjimi kmetijami in obrtnimi delavnicami. |
(5) Dnevne migracije so zaradi zaposlitvenih središč izven občine
(Ljubljana, Kranj) velike, kar se negativno odraža predvsem v naseljih
brez obvoznih cest. |
(6) Občina ima ustrezno vzpostavljeno omrežje naselij z izraženim
občinskim središčem, vendar pa je v naseljih nižjega ranga raven oskrbe
prenizka, kar se izraža v pomanjkanju nekaterih funkcij (npr. javne
površine, otroška igrišča, trgovina, druga oskrba) in pomanjkanju
delovnih mest. |
(7) V nekaterih naseljih so problematične preozke prometnice in
pripadajoči infrastrukturni koridorji, ki izhajajo iz obstoječih vaških
poti in vaške zazidave. |
(8) Veljavni prostorski akti občine so premalo določni, tako glede
namenske rabe prostora kot tudi glede meril in pogojev za posege v
prostor; občina v zadnjih letih ta problem rešuje tudi z izdelavo
občinskih podrobnih prostorskih načrtov na pomembnejših razvojnih
območjih občine. |
(9) Občina ima še vedno nizek indeks zaposlitvenih možnosti ima pa
uspešno gospodarstvo po kazalcih na zaposlenega, dobro strukturo
delovnih mest (prevladuje terciarni sektor, močan pa je tudi kvartarni
sektor), sorazmerno visoke povprečne plače in dobro kupno moč. |
|
8. člen |
(možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju
predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb |
v občini ter razvojnih potreb države in regije) |
(1) Glede na ugodno geografsko lego, dobro prometno povezanost, zelo
ugodne demografske kazalnike, ugodno strukturo delovnih mest, sorazmerno
visoko kupno moč, naravne in ustvarjene danosti in ostale prednosti
občine Šenčur, lahko ocenimo, da ima občina Šenčur zelo velike razvojne
možnosti tako na področju prebivalstvene rasti, kakor tudi na področju
razvoja gospodarskih in drugih dejavnosti. |
(2) Ugodni razvojni trendi pa imajo poleg obče pozitivnih tudi nekatere
negativne posledice: prenaseljenost, pomanjkanje kapacitet družbene
infrastrukture, slabšanje ekoloških pogojev bivanja, pritiski na
kmetijska in gozdna zemljišča, socialne napetosti, prometna zasičenost,
zato je potrebno v strategij razvoja občine skrbno tehtati prednosti in
slabosti tako intenzivnega razvoja in rasti prebivalstva. Temeljno
izhodišče prostorskega razvoja občine temelji na usklajenem in
uravnoteženem razvoju, ki se bo bodoče odražal v načrtovani rasti
števila prebivalcev s sprotnim zagotavljanjem vseh potrebnih oskrbnih
funkcij ter zagotavljanjem zadostnega števila kvalitetnih delovnih mest. |
(3) Z večanjem števila prebivalstva bo potrebno stalno spremljati
potrebe po družbeni infrastrukturi, predvsem po kapacitetah predšolskega
varstva in osnovnošolskega izobraževanja. Obstaja tudi velika potreba in
interes po izgradnji doma za starejše občane na območju občine. Potrebno
je najmanj vzdrževati stanje na področju zdravstvene oskrbe za vse
občane. |
(4) Občina Šenčur lahko še bolje izkoristi svojo izjemno prometno lego
ob avtocesti in mednarodnem letališču. Poleg tega pa mora občina
preusmeriti tokove dnevnih migracij izven osrednjih naselitvenih jeder.
Potrebno je tudi še izboljšati prometno varnost, predvsem z izgradnjo
kolesarskih stez in kolesarskih poti ter hodnikov za pešce. |
(5) Potrebno je zagotoviti urejeno dobavo tekoče pitne vode za vsa
naselja skozi celo leto. |
(6) S kanalizacijskim omrežjem je potrebno opremiti vsa naselja v
občini. |
(7) Potrebno je pristopiti k sistemu izgradnje plinovodnega omrežja vsaj
na območju naselij Šenčur in Srednja vas. |
(8) Občina ima še neizkoriščene potenciale v turistični dejavnosti.
Glede na visoko stopnjo urbaniziranosti mora občina posebno pozornost
posvetiti sistemu javnih zelenih površin, ki jih je potrebno zagotoviti
tako v obsegu lokacij v odprtem prostoru (kanjon reke Kokre, Trbojsko
jezero, nižinski gozdovi in zelene površine med naselji), kot tudi
posameznih vrednot oblikovane narave in povezanem mikro omrežju javnih
zelenih površin (parkov, otroških in športnih igrišč, poti ob vodotokih,
manjših trgov, ipd.) v Šenčurju in ostalih centralnih naseljih.
|
(9) Občina mora razvojno krepiti svojo gospodarsko vlogo, predvsem
zaradi večanja števila delovnih mest in posledično zmanjševanja dnevnih
delovnih migracij in zaradi krepitve gospodarske vloge občine v
gorenjski regiji. |
(10) Za prepoznavnost občine je pomembna njena podeželska podoba z
vedutami Kamniško Savinjskih Alp, ki naj se v oblikovanju nove poselitve
ohranja. Podeželski kulturni krajini občine Šenčur dajaje poseben pečat
bogata sakralna dediščina, vaška jedra s kmečko arhitekturo in
arheološka najdišča. |
|
9. člen |
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi
območji) |
(1) Občina Šenčur je neposredno navezana na Kranj kot regionalno
središče Gorenjske regije. Večina delovno aktivnega prebivalstva občine
Šenčur je zaposlenega izven domače občine, kar je posledica bližine
privlačnejših večjih zaposlitvenih središč, kot sta Kranj in Ljubljana.
Največ prebivalcev se na delo vozi v Kranj – 1865, sledi Ljubljana –
371, nato Cerklje na Gorenjskem. V domači občini je zaposlenih le 510
prebivalcev (41%), čeprav je v občini na voljo kar 1156 delovnih mest
(avgust 2002, vir ZZZ). V zadnjih letih Šenčur beleži rast delovnih
mest, še zlasti na račun prihajajočih uspešnih malih podjetij v poslovno
cono. Tudi zaradi tega prihaja na delo v občino Šenčur precej oseb iz
Kranja (307), Cerkelj na Gorenjskem (67) Tržiča (41), Preddvora (36),
Nakla (31) in celo Ljubljane in okolice. |
(2) Zaradi dobre prometne povezanosti bi bil v prihodnosti možen tudi
vpliv širšega slovenskega in mednarodnega prostora na območje občine
Šenčur. Predvsem predstavlja letališče potencial za večjo turistično in
gostinsko ponudbo, lahko pa deloma tudi nevarnost kot pritisk nakupa
nepremičnin tujcev na območju občine. |
(3) Zaradi naravnih danosti, predvsem obsežnih območij kmetijskih
zemljišč in vodotokov, občina Šenčur z ostalimi mejnimi občinami, razen
Mestne občine Kranj in občine Cerklje, ni neposredno poselitveno
povezana, je pa do vseh občinskih centrov vzpostavljena kvalitetna
prometna povezava. |
|
10. člen |
(cilji prostorskega razvoja) |
(1) Prostorsko razporeditev stanovanj in dejavnosti v |
občini je potrebno razvijati policentrično v skladu z opredeljenim
omrežjem naselij iz 11. člena tega odloka z upoštevanjem dejanskih
potreb glede na stanje in razvojne težnje v prostoru. |
(2) Zaradi ugodnih demografskih trendov se ciljna projekcija števila
prebivalstva do leta 2023 oceni na 10.000 prebivalcev. |
(3) Obseg nove stanovanjske gradnje uravnotežiti s potrebami družbenih,
oskrbnih in storitvenih dejavnosti. |
(4) Nove družbene in oskrbne dejavnosti uravnoteženo locirati v oskrbne
centre v skladu s predlaganim modelom omrežja naselij. |
(5) Bolje izkoristiti izjemno prometno lego z lociranjem novih
poslovnih, storitvenih in turističnih objektov ter površin in izboljšati
ponudbo teh dejavnosti v občini. |
(6) Določiti zadostne površine za izgradnjo potrebnih kapacitet za
postopno zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest. Indeks zaposlitvenih
možnosti dvigniti vsaj na 60 (razmerje delovnih mest v odnosu na delovno
aktivno prebivalstvo). Potrebno je vsaj ohranjati število delovnih mest
v sekundarnem sektorju ter postopno povečevati število delovnih mest v
terciarnem in kvartarnem sektorju. |
(7) Do leta 2023 na območju občine zagotoviti 80% pokritost kapacitet
predšolskega varstva. |
(8) Spoštovati in zadržati podobo podeželske občine. Ohraniti krajinsko
sliko občine z načrtnim oblikovanjem novogradenj na robovih naselij in v
odprtem prostoru, ohranjanjem tipične strukture podolgovatih poljskih
delitev ter usmerjanjem kmetijske dejavnosti v ohranjanje kulturne
krajine. |
(9) Izboljšati urbano podobo mesta Šenčur in ostalih centralnih naselij
z ureditvijo javnih površin (mestnih trgov, ulic, urbano opremo), z
arhitekturno/urbanistično prenovo ob upoštevanju ohranjene arhitekturne
identitete v starih vaških jedrih. |
(10) Določiti zadosten obseg in ustrezno razmestitev rekreacijskih,
parkovnih, zelenih in odprtih javnih površin za potrebe vsega
prebivalstva občine. |
(11) Na področju prometa je potrebno dograditi regionalno cesto Kranj –
Jezersko, na odseku Britof – Hotemaže, urediti vse priključke občinskih
in zasebnih cest na glavno cesto G2, zagotoviti ustrezen prečni profil
občinskih cest znotraj vseh naselij. Dodatno je potrebno zagotoviti
varen peš promet na relaciji Trboje – Šenčur - Visoko ter na relaciji
Kranj – Šenčur zagotoviti ustrezno kolesarsko povezavo. Dolgoročno je
potrebno težiti k zagotovitvi ustreznega javnega prevoza tako za mestni
kot tudi za izven mestni promet. |
(12) Na področju oskrbe s pitno vodo je potrebno zmanjšati vodne izgube
sistema in zagotoviti ustrezno celoletno dobavo tekoče pitne vode za
območje celotne občine. |
(13) Na področju kanalizacijskega omrežja je potrebno v vseh naseljih
zagotoviti ustrezen kanalizacijski sistem. |
(14) Gostoto ekoloških otokov je potrebno povečati. Obstoječa divja
odlagališča je potrebno sanirati. |
(15) Na področju varstva okolja je potrebno dvigniti zavest prebivalcev
in podjetnikov pri skrbi za okolje. V ta namen se sprejme strategija
varstva okolja in posledično operativni programi. |
(16) Ohranjanje in zagotavljanje ustreznega vključevanja naravnih in
kulturnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.
Ključen cilj je ohranjanje naravnih vrednot najmanj v stanju v katerem
so. Predvsem je potrebno skrbeti za ohranjanje biotske raznovrstnosti z
ohranjanjem naravnega ravnovesja. |
(17) Ohranjanje in zagotavljanje raznolikosti kulturne krajine in
naravnih pestrosti ter s tem tipično krajinsko sliko tega območja.
|
(18) Skozi prostorski razvoj je treba zagotavljati celostno ohranjanje
kulturne dediščine. Z ustreznimi prostorskimi rešitvami se bo omogočala
trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne bo
povzročala degradacije dediščine ali celo izgube dediščinskih lastnosti,
ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije. |
(19) Preprečevati zaraščanje in izboljšati obdelanost ter trajnostno
rabo podeželskega prostora. |
(20) Omogočati prostorske možnosti za razvoj turizma. Usmerjati razvoj
turizma v kmečki in športno-rekreacijski turizem. Izkoristiti naravni
potencial reke Kokre in Save ob trajnem varstvu naravnih vrednot.
|
|
II.2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
11. člen |
(prednostna območja za razvoj poselitve in
razvoj dejavnosti) |
(1) Občina bo še krepila moč Šenčurja kot občinskega središča, ki poleg
bivalnega in upravnega središča občine prevzame vlogo poslovnega
središča južnega dela gorenjske regije, hkrati pa izboljšuje tudi svojo
kulturno in turistično vlogo v širšem gravitacijskem območju. |
(2) S širitvijo poslovne cone Šenčur se zagotovi dodatne poslovne
površine za nova delovna mesta v občini za potrebe lokalnega
podjetništva ter za dodatno rast gospodarstva v občini. Občina še
vnaprej nadaljuje s selitvijo motečih dejavnosti izven stanovanjskih
območij v nove gospodarske cone, predvsem v poslovno cono Šenčur. |
(3) Površine za razvoj glavnih oskrbnih dejavnosti se poleg Šenčurja
locirajo v obstoječih centralnih naseljih: Olševek, Hotemaže-Visoko,
Voklo-Voglje, Prebačevo, Trboje. |
(4) Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja v območje ob Kokri med
Hotemažami in Miljami, ob akumulacijsko Trbojsko jezero ter v ohranjena
območja osrednjih delov vasi in naselij s prepoznavno kulturno dediščino
in podeželsko identiteto. |
(5) Stanovanjsko gradnjo se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča.
Dolgoročno se predvidijo širitve centralnih naselij ter širitve s
katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano
prometno in komunalno infrastrukturo. |
|
12. člen |
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij) |
(1) Omrežje naselij z vlogo naselij |
|
VLOGA/RANG NASELJA |
NASELJE |
občinsko središče |
Šenčur |
lokalna središča |
Visoko, Olševek, Trboje, Voklo-Voglje |
ostala naselja |
Hotemaže, Milje, Srednja vas, Prebačevo, Luže, Žerjavka |
|
(1) Funkcije naselij / središč |
|
NASELJE |
FUNKCIJE |
ZAGOTAVLJANJE DEJAVNOSTI |
Šenčur |
stanovanjske, lokalne, upravne, družbene, poslovne, zdravstvene,
izobraževalne, kulturne, prometne, športne in rekreacijske,
trgovske, gostinske |
sedež MS, gasilski dom, župnišče, sedež občine, bankomat, posl.
enot. bank, zavarovalnica, gostilna, gostilna / prenočišče,
knjižnica, galerija, kino, več obrtnih delavnic, specialna obrt,
poslovne storitve, intelektualne storitve, avtobusna postaja,
bencinska črpalka, pošta, devet letna osnovna šola, srednje
šole, trgovina, več spec. trg, blagovna hiša, policija, upravna
enota, okrajno sodišče, vrtec, center za socialo, zdravstveni
dom, lekarna, spec.gost. lok, hotel, gledališče, telovadnica,
športni center |
Visoko, Olševek, Voglje, Trboje |
stanovanjske, oskrbne, poslovne in storitvene, zdravstvene,
lokalne izobraževalne, kulturne, športno-rekreacijske, trgovske,
gostinske, kmetijstvo na obrobju naselij |
sedež KS, gasilski dom, župnišče, bankomat, podružnica banke,
klubski prostori ali kulturni dom, več obrtnih delavnic,
avtobusna postaja, pošta, športna igrišča, devetletna osnovna
šola, trgovina, več speci. trg., vrtec, gostilna, gostilna /
prenočišče, specializirana obrt, intelektualne storitve,
bencinska črpalka, telovadnica, krajevni urad, zdravstvena
postaja |
Hotemaže, Milje, Srednja vas, Voklo, Prebačevo |
stanovanjske, oskrbne, poslovne in storitvene funkcije
sprejemljive za bivanjsko okolje, lokalne izobraževalne,
kulturne, športno-rekreacijske, trgovske, gostinske, turistične,
kulturne, kmetijstvo na obrobju naselij |
sedež KS, župnišče, gostilna, obrtna delavnica, avtobusna
postaja oziroma postajališče, športna igrišča, podružnična šola,
vrtec, gasilski dom, bankomat, klub. prost. ali kult. dom,
trgovina |
Luže, Žerjavka |
stanovanjske, kmetijstvo |
|
|
13. člen |
(temeljne smeri prometnega povezovanja) |
(1) Skozi občino poteka avtocesta A2 Predor Karavanke – Obrežje, ki ima
na območju občine vzpostavljena dva priključka. Preostali državni cesti
prevzemata medkrajevni promet. |
(2) Za načrtovano obvozno cesto mimo naselij Britof – Visoko – Hotemaže
je že sprejet podrobni prostorski načrt. Občina bo strateško varovala
prometne koridorje za navedeno glavno cestno povezavo, kakor tudi za
načrtovane priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno
omrežje. |
(3) V sosednji občini je locirano mednarodno letališče Jožeta Pučnika
Ljubljana, katero se prioritetno predvidi za uporabo v mednarodnem
prometu. |
|
14. člen |
(druga, za občino pomembna območja) |
(1) Druga, za občino pomembna območja so območja prepoznanih naravnih in
ustvarjenih kvalitet prostora. |
(2) Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo vsi objekti in
območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
(objekti in območja kulturne dediščine) in območje nacionalne
prepoznavnosti Brdo pri Kranju. Dediščina se varuje glede na njen pravni
status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane
enote kulturne dediščine) in je prikazana v prikazu stanja prostora. |
(3) V območjih ustvarjenih kvalitet prostora velja, da niso sprejemljive
ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti vsebino in
oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Pri
načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh
območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve
morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene
celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe,
ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim
varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki
zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. |
(4) Pri izvedbenem delu in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov
je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime
in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja,
ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih je
območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine, niso dopustni. |
(5) Najpomembnejša vrednota naravne dediščine je območje kanjona reke
Kokre med Hotemažami in Miljami, ki je naravno dobro ohranjeno območje z
zanimivimi geomorfološkimi pojavi, prodišči in lokami ter visoko
biodiverziteto. |
(6) Pomembne so tudi posamezne vrednote oblikovane narave: pokopališče v
Šenčurju in dvostranski javorjev drevored ob Pipanovi cesti v Šenčurju.
Pomemben element prostora je tudi akumulacijsko Trbojsko jezero. |
|
15. člen |
(urbana središča, za katera je treba izdelati
urbanistični načrt) |
(1) Urbanistični načrt je potrebno v prvi fazi izdelati za območje
naselij Šenčur in Srednja vas. |
(2) Urbanistični načrt Šenčur obsega urbanizirano območje naselja Šenčur
in strnjeni del poselitve naselja, ki obsega tudi naselje Srednja vas. V
urbanistični načrt se vključijo tudi območja primarne rabe, ki tvorijo
zaključeno območje mesta: kmetijska zemljišča, območje nižinskih gozdov,
ipd. Urbanistični načrt se izdela z namenom dolgoročnega poselitvenega
koncepta naselja Šenčur z usmeritvami za urbanistično/arhitekturno
urejanje in prenovo, prometno urejanje vključno z urejanjem površin za
mirujoči promet ter kolesarski in peš promet, formiranje omrežja javnih
urbanih in zelenih površin, zagotavljanju dodatnih kapacitet za družbene
in oskrbne dejavnosti, omogočanja nadaljnjega razvoja za mesto
sprejemljivih poslovnih in storitvenih dejavnosti, športa in rekreacije,
izboljšanju stanja na področju komunalnega opremljanja, ipd. |
(3) V nadaljnjih postopkih sprememb OPN se izdelajo še urbanistični
načrti za Olševek, Visoko, Voglje in Trboje. |
(4) Za območje urejanja turističnega območja »kanjona Kokre« in za
območje ob Trbojskem jezeru se izdelajo posebne strokovne podlage za
urbanistično in krajinsko načrtovanje kot podlaga za podrobnejše
urejanje območij. |
|
II.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in
grajenega javnega dobra |
|
16. člen |
(razvoj gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje
razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega
razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče
dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in
energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja
možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja. |
(2) Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena je
potrebno zagotoviti, da so le-ta umeščena tako, da ne prizadenejo
varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati
zagotovi tudi njena prostorska integriteta. |
|
17. člen |
(prometna infrastruktura) |
(1) Na državnem cestnem omrežju je potrebno zagotoviti nadaljevanje
gradnje regionalne ceste Kranj – Jezersko na relaciji naselij Britof,
Visoko in Hotemaže. |
(2) Na lokalnem cestnem omrežju je potrebno zasnovati in izvesti
ustrezne priključke na državno glavno cesto (G2-104). Potrebno je
odpraviti tudi neustrezne prečne profile obstoječih cest znotraj
naselij. |
(3) Vzpostaviti je potrebno kolesarsko povezavo do mesta Kranj. Za
zagotovitev policentričnega razvoja se predvidi izgradnja kolesarske
poti na relaciji Trboje – Šenčur – Visoko. |
(4) Na območju naselij je potrebno izvesti pogoje za varen promet
pešcev. |
|
18. člen |
(telekomunikacijska infrastruktura) |
(1) Težiti je potrebno k vzpostavitvi najsodobnejših telekomunikacijskih
povezav znotraj vseh naselij občine. |
|
19. člen |
(energetska infrastruktura) |
(1) Skladno z razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi je potrebno
posodabljati obstoječi elektroenergetski sistem. Vse novogradnje se na
območju naselij kablirajo. |
(2) Obstoječa energetska infrastruktura občine zajema: |
·
naftno gospodarstvo zgolj za neposredno oskrbo s tekočimi gorivi; |
·
magistralni vod zemeljskega plina 16 barov, ki poteka ob gospodarski
coni Šenčur ima odcep na MRP Šenčur, s plinom je predvidena oskrba te
cone; |
·
obstoječe elektrodistribucijsko omrežje z RTP, TP, nizkonapetostnim in
prenosnim omrežjem; |
·
nekaj večjih kotlovnic: dom Visoko, šola Olševek, šola Šenčur, šola
Voklo, šola Trboje, dom Voglje, dom Šenčur na kurilno olje, manjšo
kotlovnico na utekočinjen naftni plin v vrtcu Šenčur, ter nekaj
kotlovnic na biomaso v privatnih objektih z kmetijskim gospodarstvom; |
·
majhen delež uporabe obnovljivih virov energije kot sta sončna energija
in geotermalna. |
(3) Strategija rabe in oskrbe z energijo na območju občine Šenčur je
skladna z Nacionalnim energetskim programom in predvideva uporabo
obnovljivih virov energije. |
|
(4) Cilji pri izgradnji energetske infrastrukture: |
·
kontinuirano posodabljanje elektro-energetskega sistema, s ciljem
zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo,
predvsem industrijskih in poslovnih objektov (postavitev novih TP,
kabliranje nizkonapetostnih kablov v območju naselij ali delih naselij,
kjer kabliranje še ni izvedeno) na območju celotne občine; |
·
vzpostavitev sistema daljinske oskrbe s plinom, s čimer se bodo ekološko
nesprejemljiva goriva zamenjala. Oskrba s plinom je vzpostavljena v
poslovni coni Šenčur ter še v naselju Voge na Miljah. Začela se je
gradnja Milje, Visoko, Luže, v naslednjih petih letih se načrtuje še
začetek gradnje v Hotemažah, Olševku, Srednji vasi in delu Šenčurja,
nato je potrebno izbrati še koncesionarja za južni del občine; |
·
spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote energije v vseh
možnih kombinacijah uporabe goriv ter z možnostjo uporabe tudi za
hlajenje objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na
obnovljivi vir energije, …). |
(5) Znotraj lokalnega energetskega koncepta občine je potrebno izvajati:
|
·
spodbujanje k izkoriščanju obnovljivih virov energije, |
·
spodbujanje k ukrepom učinkovite rabe energije, |
·
spodbujanje razvoja (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno
energijo za ogrevanje in hlajenje. |
(6) Glede na naravne danosti v občini Šenčur se prioritetno vzpodbuja
uporaba obnovljivih virov energije: |
·
biomasa (les, odpadki, biogorivo, bioplin, …), |
·
energija sončnega sevanja (fotovoltaični sistemi, solarni sistemi, ...). |
(7) Na območju transportnega plinovodnega omrežja je locirana postaja za
oskrbo poslovne cone z zemeljskim plinom. Načrtuje se postopna
dograditev plinovodnega omrežja in njegova navezava na predmetno
postajo. |
(8) Variantno se načrtuje tudi oskrba z zemeljskim plinom za Letališče
Jožeta Pučnika Ljubljana. |
|
20. člen |
(infrastruktura s področij komunalnega in
vodnega gospodarstva ter varstva okolja) |
(1) Vodovodno omrežje je na območju občine vzpostavljeno in obratuje.
Potrebno pa je zagotavljati dograjevanje obstoječega sistema, skladno s
prostorskimi potrebami ter prioritetno zmanjšati izgube na sistemu
(rekonstrukcija dotrajanega omrežja). |
(2) Občina bo za zmanjšanje vnosa škodljivih snovi v podtalnico na
različnih območjih uvajala enega ali kombinacijo več različnih ukrepov,
kot so: |
·
dogovor o čim manjšem gnojenju, izobraževanje za pravilno uporabo
gnojil, poizkus uporabe organskih gnojil; |
·
redno spremljamo vsebnost nitratov in če ni poslabšanja ne izvajamo
dodatnih ukrepov; |
·
promocija ekološkega kmetovanja; |
·
prepoved uporabe umetnih gnojil in pesticidov v ožjem pasu varovanja
vodnih virov; |
·
izdelava gnojilnih načrtov in upoštevanje omejitev iz Uredbe o vnosu
nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla; |
·
raziskava virov onesnaženja s topili; |
·
nasadi rastlin, ki ne potrebujejo gnojenja z dušikom (stročnice,
metuljnice) in kolobarjenje za vzdrževanje primerne založenosti tal z
dušikom; |
·
zasaditve industrijskih nasadov drevja (npr. topolov); |
·
spremembe namembnosti kmetijskih površin v športno-rekreacijske
površine; |
·
sprememba namembnosti kmetijskih površin v zazidljiva zemljišča za
dejavnosti, kjer se ne uporablja nevarnih snovi; |
·
neposredno ponikanje meteorne vode s streh ter ponikanje vode s povoznih
površin s predhodnim čiščenjem na oljnih lovilcih in dodatno filtracijo
(peščeni in ogleni filtri). |
(3) Kanalizacijsko omrežje je trenutno vzpostavljeno zgolj na območju
naselij Šenčur in Srednja vas. Za vzpostavitev kanalizacijskega omrežja
tudi v preostalih naseljih se predvideva nadaljevanje glavnega voda
preko Srednje vasi do naselij Luže, Visoko, Hotemaže in Olševek.
Vzporedno se na kranjsko kanalizacijsko omrežje priključi naselje Milje
in del naselja Visoko. V naseljih južno od obstoječe avtoceste se
zagotovi samostojni kanalizacijski sistem, ki se zaključi z lastno ČN. |
|
21. člen |
(pokopališka dejavnost) |
(1) V občini Šenčur so tri pokopališča: Šenčur, Trboje in Olševek.
Posebej pomembno je glavno pokopališče v Šenčurju, ki je opredeljeno
tudi kot spomenik oblikovane narave. Kapacitete pokopališča v Šenčurju
so za naslednje plansko obdobje zadostne in širitev le tega ni
predvidena. |
|
22. člen |
(javna razsvetljava) |
(1) Omrežje javne razsvetljave je urejeno v vseh naseljih občine. |
(2) Omrežje javne razsvetljave se posodablja in širi z okoljsko
skladnimi svetili. |
|
II.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki
so z njimi prostorsko povezana |
|
23. člen |
(določitev območij naselij) |
(1) Poselitev občine Šenčur je dobro strukturirana v obliki zaključenih
naselij: Šenčur, Visoko, Olševek, Voglje, Trboje, Hotemaže, Milje,
Srednja vas, Voklo, Prebačevo, Luže, Žerjavka. |
|
II.5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve |
|
24. člen |
(določitev območij razpršene poselitve) |
(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo ob naseljih Šenčur,
Srednja Vas, Hotemaže, Voglje in Voklo. Razpršeno poselitev
predstavljajo le posamična zaključena območja avtohtone poselitve
oziroma samostojne kmetije na kmetijskih zemljiščih Kranjskega polja. Le
ta se ohranjajo na obstoječih lokacijah, kjer se jim tudi omogoča razvoj
kmetijske dejavnosti z možnostjo dograditve gospodarskih poslopij in
drugih objektov kmetijske proizvodnje. Izjemoma se izven naselij lahko
določi območja razpršene poselitve za morebitne selitve kmetij iz
strnjenih delov naselij. |
|
II.6 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo |
|
II.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo |
|
25. člen |
(razvoj naselij) |
(1) Razvoj naselij v občini Šenčur se prvenstveno zagotavlja z dvigom
kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, z delnimi
prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z
razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih
naselij. |
(2) Naselja v občini so izrazito omejena z najboljšimi kmetijskimi
zemljišči Kranjskega polja ter na severovzhodnem (naselja Hotemaže,
Visoko in Milje) z izrazitimi naravnimi robovi reke Kokre in na
jugovzhodnem delu občine (naselji Prebačevo in Žerjavka) z vodnimi
zemljišči reke Save zato je potrebno širitve naselij še posebej skrbno
načrtovati, načrtovane dolgoročne širitve pa urejati s podrobnim
prostorskim načrtovanjem, ki vsebuje vse vidike urejanja prostora. |
(3) Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih
naselij in na njegove robove. Prvenstveno se zagotavlja boljšo
izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih
zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z
zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo,
obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij.
Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in
grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.
|
(4) Glede na strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in
razvojne pobude so predvidene širitve naselij s poudarkom na širitvi
občinskega središča na podlagi urbanističnega načrta Šenčur, kakor tudi
v manjšem obsegu širitve vseh ostalih naselij. |
(5) Največje širitve se načrtujejo za naselji Šenčur in Srednja vas,
kjer se ustvarja novo območje centralnih dejavnosti. Obenem se v starem
jedru načrtuje prenova. |
(6) V manjšem obsegu večinoma za individualne potrebe in pretežno v
obliki zapolnitev in zaokrožitev stavbnega tkiva, se širijo ostala
naselja v občini. |
(7) Zgodovinska vloga ter kvalitetna lega v prostoru daje naselju Šenčur
s Srednjo vasjo posebno identiteto. Šenčur s svojim jedrom ob cerkvi ter
izrazito vaško promenado je zelo prepoznavna ikona celotnega gorenjskega
prostora. Tudi kot središče občinskega pomena s svojim upravnim centrom
je v širšem prostoru prepoznaven. Šenčur postaja pomembno zaposlitveno
in gospodarsko središče občine ter ima vse možnosti potrebne za krepitev
njegove funkcije v občini in tudi širše. Hkrati se Šenčur krepi tudi
kot kulturno-turistično-rekreacijski center v neposredni bližini Kranja
ter zaledju Ljubljane. |
(8) V Šenčurju se zagotavlja dovolj velike proste površine za
stanovanjsko gradnjo, tako za zagotovitev boljšega bivanjskega standarda
sedanjim prebivalcem v naselju, kot tudi za priseljevanje ter območja za
krepitev družbene infrastrukture. Del teh zemljišč se zagotavljala z
izrabo prostih kapacitet obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč, del
pa z načrtno in trajnostno zasnovano širitvijo poselitvenih območij
znotraj meje urbanističnega načrta, ki so prostorsko omejena ter jih je
možno komunalno navezati na obstoječe sisteme javne komunalne
infrastrukture. Ohranjajo se meje poselitve na komplekse najboljših
kmetijskih površin, predvsem vzhodno in zahodno od osrednjega dela
naselja. |
(9) Zaradi dobre strateške lege ter načrtovane izgradnje obvoznice ob
naseljih Visoko in Milje so predvidene tudi širitve na vzhodni strani
naselja Visoko, ki prevzame tudi vlogo drugega najpomembnejšega naselja
v občini. Širitve stavbnih zemljišč se načrtujejo ob pomembnejših
lokalnih središčih južnega dela občine (Voklo, Voglje, Trboje). |
(10) Območja širitev in zaokrožitev naselij je potrebno načrtovati z
občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. |
(11) Gradnja na robovih naselij na robu kmetijskih zemljišč se načrtuje
tako, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč
ter da se omogočajo možnosti za razvoj kmetijstva in uvajanje
intenzivnejše kmetijske proizvodnje. V ta namen se na določenih robovih
naselij določi posebna namenska raba za stanovanja in kmetije in/ali za
kmetijsko proizvodnjo. Posebej se varujejo zemljišča proizvodno
usmerjenih in zaščitenih kmetij. Preveriti je potrebno možnosti za
preselitve aktivnih kmetij, ki so s svojo dejavnostjo v centrih naselij
omejene in na obstoječi lokaciji nimajo možnosti širitve za razvoj
dejavnosti hkrati pa delno povzročajo tudi okoljske probleme. |
(12) Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik
kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi
naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene
ranljivosti. Na vplivnih območjih kulturne dediščine se lahko prostorske
ureditve načrtujejo s podrobnim prostorskim načrtom. |
|
26. člen |
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih) |
(1) V naseljih stanovanja prevladujejo nad drugimi dejavnostmi. Večje
stanovanjske površine se načrtujejo v Šenčurju in Srednji vasi. V
ostalih naseljih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno
izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje
in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje
prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in
ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. |
(2) Območja počitniških hiš niso predvidena. |
(3) Preplet stanovanjskih površin z družbenimi in storitvenimi
dejavnostmi ter zelenimi površinami se načrtuje v centralnih naseljih, v
ostalih naseljih pa se načrtuje prevladujoča stanovanjska dejavnost s
spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi. |
(4) Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih
območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. V smislu upravnih funkcij,
šolstva ter dejavnost varstva predšolskih otrok se te še nadalje
razvijajo v lokalnih središčih (Visoko, Trboje, Olševek, Voklo, Voglje).
Centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne, ipd.) pa se usmerjajo v
občinsko središče Šenčur. |
(5) Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v naseljih
Šenčur in Visoko. V ostalih naseljih se primerno uredijo obstoječe
športno-rekreacijske površine. |
(6) V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja
delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti
konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji. |
(7) Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne
dejavnosti ter manjši proizvodni obrati se lahko umeščajo v podeželska
naselja. |
(8) Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja
se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso
konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi. |
(9) Gradnja za potrebe poslovno proizvodnih dejavnosti se usmerja v
gospodarske cone, predvsem že vzpostavljeno cono na jugozahodu Šenčurja. |
|
27. člen |
(notranji razvoj naselij) |
(1) Za naselja Šenčur s Srednjo vasjo, Trboje, Visoko, Hotemaže, Olševek
se zagotavlja notranji razvoj naselij. |
(2) Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo
javnih prostorov in urbane opreme. Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja
naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela.
Ohranjajo ter prenovijo se predvsem center v Šenčurju, ulična poteza v
Voklem od cerkve proti vzhodu, osrednji starejši del vaškega jedra v
Olševku, Prebačevem, Visokem, Trbojah in Lužah, ureditev ulične poteze v
Visokem od trgovine do cerkve ter v Hotemažah skozi naselje. |
(3) Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in
zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih
površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z
odprtimi površinami na robovih naselij. Reka Kokra se z urejanjem
rekreacijskih in učnih programov bolj naveže na poselitev ob reki in
poveže v športno-rekreativne in turistične dejavnosti občine.
|
(4) Potrebno je zagotoviti varne kolesarske in peš povezave med naselji
v občini za kar se ureja omrežje javnih cest in tudi poljskih poti za
povezave med naselji. |
(5) Zagotavlja se boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in
neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo
razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto
krajino. |
(6) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno
namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev in sicer
za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti povezanih s
kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Ob tem je s primerno podrobnejšo
namensko rabo namenjeno kmetijam, še posebej potrebno varovati robove
med stavbnimi zemljišči in kompleksi kmetijskih zemljišč. Možno je tudi
izvajanje obrtnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom
oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem
je treba zagotavljati ohranjanje obstoječih kulturnih in krajinskih
kvalitet. |
(7) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne
infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega
razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z
javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš. |
(8) Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za
stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi
preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost
stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov. |
(9) Večja strnjena površina stavbnih zemljišč, ki se vrne v primarno
rabo je severno do ceste Kranj – Brnik zahodno od krožnega križišča ter
za primere manjših popravkov v preteklosti na neustrezno planiranih
površinah (npr. na reliefnih robovih), ki se nadomestijo z boljšimi
ustreznimi površinami. |
|
28. člen |
(usmeritve glede sanacije razpršene gradnje) |
(1) V občini ni večjih problemov glede razpršene gradnje. Obstoječe
objekte razpršene gradnje se ne sanira, ter se jim ne dovoljuje širitve.
Možna je samo komunalna in oblikovna sanacija. Pogoji sanacije se
določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji. |
|
29. člen |
(usmeritve glede ohranjanja poselitve) |
(1) V območjih ohranjanja poselitve, to so naselja Olševek, Luže, Voklo
in Voglje, se odseljevanje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje
ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt,
domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat, ...). |
(2) Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko
gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je
za ohranjanje poselitve potreben. |
|
30. člen |
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Zlivanje naselij v občini se prepreči z zelenimi cezurami. Pri
razvoju poselitve se za naselja Šenčur in južni del Srednje vasi ter
naselij Visoko, Milje, Voglje in Trboje teži k večji urbanizaciji.
Naselja Hotemaže, Žerjavka, Prebačevo in Voklo bomo razvijali kot
območje zmerne urbanizacije, v ostalih naseljih v občini pa bomo
ohranjali ruralen tip poselitve. |
(2) Za naselja, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se upoštevajo
usmeritve urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela
urbanističnega načrta. |
II.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini |
|
31. člen |
(splošne usmeritve za razvoj v krajini) |
(1) Razvoj krajine v občini Šenčur bo usmerjen v ohranjanje naravnih in
kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. |
(2) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali
zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in
kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi
naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz
okoljskega poročila. |
(3) Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih,
kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje. |
(4) Kot intenzivna kmetijska krajina se bodo razvijala ravninska
območja, ki imajo pridelovalni potencial tal. |
(5) Kot urbana krajina se bo razvijalo dolinsko območje občine, kjer so
že sedaj locirana naselja v občini. |
(6) Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na
razvoj krajine se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi
potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in
kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
razvijale tudi turistično rekreacijske dejavnosti ter gospodarjenje z
vodami. To je predvsem na zahodnem območju občine. |
(7) Občina bo usmerjala razvoj turizma v kmečki in športno-rekreacijski
turizem z navezavo na reko Kokro ter Savo (Trbojsko jezero) z umeščanjem
sprehajalnih poti in piknik območij ob prioritetnem upoštevanju trajnega
varovanja soteske. Izhodiščne točke in glavni turistični centri občine
so Trboje, Šenčur ter Visoko, kjer se omogoča širitve namestitvenih
zmogljivosti (poslovni, tranzitni turizem). Pomemben segment razvoja
turizma je razvoj turističnih kmetij na celotnem območju občine. Občina
bo še nadalje izboljševala pogoje in ponudbo za priprave športnikov in
športne prireditve. |
(8) Obstoječi nelegalni kopi mineralnih surovin se sanirajo v primarno
rabo. |
|
II.6.2.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na
naravne vire |
|
32. člen |
(kmetijstvo) |
(1) V občini Šenčur kmetijska zemljišča zavzemajo skoraj polovico vseh
površin. Od tega je največji del, kar 96% najboljših kmetijskih
zemljišč. Kmetijsko dejavnost bomo prvenstveno usmerjali na strnjene
komplekse kmetijskih zemljišč. |
|
|
|
|
33. člen |
(gozdarstvo) |
(1) V občini Šenčur gozdovi zavzemajo slabo polovico vseh površin. V
gozdovih hribovitega dela občine bomo spodbujali sonaravno lesno
proizvodnjo. V gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki in
rekreacijski pomen, bomo gospodarjenje prilagajali tem pogojem. |
(2) Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko, izravnalno
in krajinsko vlogo, bomo večinoma ohranili in vključili v zelene sisteme
naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
|
34. člen |
(vode) |
(1) Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in
turistično-rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove
kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena. |
(2) Dejavnosti se usmerjajo izven potencialno poplavnih, erozijskih in
plazovitih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na
poseljenih območjih je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.
|
(3) Območje občine sodi v porečje Save s pritoki Kokre. Vsi potoki, ki
tečejo iz smeri Kamniško Savinjskih Alp so hudourniškega značaja. Ob
hudournikih gradnja objektov ni primerna. Gradnja objektov ni ustrezna
tudi ob stožcu hudournika, pred izlivom v nižinske potoke ali reke. Vse
te omejitve so nujne zaradi preprečevanja erozije bregov in poplavne
varnosti. |
(4) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno
dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne
retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki
vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij. |
(5) Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi
ustrezne protierozijske ukrepe. |
(6) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1. – 2. razred po kategorizaciji
pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu se izvzamejo iz
vsakršne gospodarske rabe. |
(7) Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo
odvajanje in čiščenje odpadnih voda. |
(8) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov
pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo
predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje. |
(9) Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode. |
|
35. člen |
(turizem in rekreacija) |
(1) Razvoj turističnih in športno-rekreacijskih dejavnosti je treba
usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti
prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem
poselitvijo in kmetijstvom. |
(2) Na turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba
zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z
razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine. |
(3) Nastanitvene kapacitete je treba v urbanih naseljih zagotavljati v
penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih in gostinskih
objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih. |
(4) Glavno športno-rekreacijsko območje za rekreacijo v naravi sta
območji ob Kokri in Savi, ki sta z ostalimi območji povezani s
kolesarskimi potmi. Izhodiščni točki za rekreacijo v naravnem okolju sta
naselji Trboje ter Visoko. |
(5) Pomembnejše rekreacijsko izhodišče z osnovno infrastrukturo
(gostišče, prenočišča, informacijska točka, parkirišča, prireditve) je
Šenčur. |
(6) Športno-rekreacijska ponudba Šenčurja temelji na naravnih
kakovostih. Spodbuja se razvoj športno-rekreacijske in turistične
dejavnosti v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja ob
hkratni skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšo potrebo po poseganju
v prostor. Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno
neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi
kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Posodablja se obstoječa
turistična, športna in rekreativna ponudba. Uredijo (sanirajo) se točke,
kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik prostori,
razgledišča, pešpoti,…). Ureditve morajo biti take, da ne ogrožajo virov
pitne vode. Turistične točke, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih
skupin ljudi, se ne ureja v neposredni bližini naravnih vrednot. Športno
rekreacijska ponudba je podprta s ponudbo ekoloških in turističnih
kmetij ter z etnološko dediščino območja. |
|
36. člen |
(mineralne surovine) |
(1) V občini ni evidentiranih peskokopov oziroma drugih nahajališč
mineralnih surovin. |
|
II.6.2.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne
kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter
urbanističnih in arhitekturnih značilnosti |
|
37. člen |
(prepoznavne kvalitete prostora) |
(1) Šenčur: naselje je kvalitetno vpeto v prepoznavno kulturno krajino
ter ima tradicijo in kulturno zgodovinske kvalitete. Naselje ima večje
število objektov kulturne dediščine in ima kot naselje kvalitete
urbanističnega spomenika, ki ga obdaja širše območje zavarovane naravne
dediščine. |
(2) Za občino je značilna ohranjena kvalitetna izraba prostora –
naselja, z jasno ohranjenimi robovi, vpeta v krajino, členjeno med
mozaične strukture gozdov in pestro zemljiško razdelitev odprtih
kmetijskih površin. V odprti krajini je malo degradacij. Zato se
dejavnosti, ki zahtevajo velike površine in velike objekte, usmerja v
območje obrtne cone Šenčur med Šenčurjem in avtocesto. V ostalih
območjih se ohranja strnjena naselja v odprti krajini. |
|
II.6.2.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja
zaščite in reševanja |
|
38. člen |
(ocena ogroženosti za posamezne nesreče) |
(1) Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je
zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila
žrtev in drugih posledic nesreč. Možne naravne in druge nesreče v občini
so zemeljski potres do 8 stopnje po Medvedev-Sponheuer-Karnikovi (MSK)
lestvici, ekološke nesreče (ogroženost občine z nevarnimi snovmi:
Bencinski servis Šenčur ter plinovod R29 in R29/1, ki v občini
predstavlja nevarnost zaradi morebitnega izpusta zemeljskega plina),
požarne nesreče, viharji in ujme s točo, žled, suša ter nesreče v
prometu. |
(2) Poplavna območja se po podatkih projekta »Načrt urejanja povodja –
vodnogospodarsko načrtovanje v okvirih približevanja Evropski uniji,
načrt urejanja povodja Kokre« iz leta 1998 nahajajo ob reki Kokri in so
odvisna od količine padavin. Poplav reke Kokre po ureditvah leta 1991 v
občini Šenčur ni bilo. |
(3) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti. Na teh
območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in
posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju
običajnih protierozijskih ukrepov. Na poplavnih in erozijskih območjih
ne načrtujemo prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te
procese sprožijo oz. poslabšajo. |
(4) Na območju občine Šenčur predstavljajo zemeljski plazovi manjšo
nevarnost ter materialni in ekološki problem. Plazovita območja so v KS
Visoko in KS Olševek ter se nahajajo pretežno v hribovitih predelih. |
(5) V primeru, da je načrtovanje in urejanje novih poselitvenih območij
na potencialno ogroženih območjih neizogibno, moramo nujno uveljavljati
prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične
ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija,
tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), da se preprečijo
oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje
(evakuacija) in pomoč. |
(6) Ogrožena območja so razvidna iz priloge prostorskega akta z naslovom
»Prikaz stanja prostora« ter iz dokumenta »Ocena ogroženosti pred
naravnimi in drugimi nesrečami«. |
|
39. člen |
(zaščita in reševanje) |
(1) Prva medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega
varstva v splošni ambulanti v Šenčurju. Nobena od zdravstvenih služb
nima nujne medicinske pomoči, kar je velik problem predvsem za
prebivalce odročnejših krajev. Reševalci morajo na to področje iz
Kranja. |
(2) V primeru rušilnega potresa bi, po predvidevanjih, bilo potrebno
razseliti in zagotoviti najnujnejše pogoje za približno 2000 oseb. Takoj
po nesreči je možno organizirati nastanitve prebivalcev v športnih
parkih ter pri osnovnih šolah v Šenčurju, Olševku in Trbojah. Če osnovne
šole ne bi utrpele ob nesreči večjih poškodb, bi bilo možno tudi v njih
nastaniti ogrožene prebivalce. Prav tako bi bile na razpolago dvorane
kulturnih in gasilskih domov. |
(3) V občini Šenčur se v primeru naravnih katastrof oziroma vojne
aktivirajo površine predvidene za različne namene. Za pokop ljudi se
aktivirajo proste površine ob centralnem pokopališču Šenčur, za ruševine
se aktivira odlagališče CP Kranj v Bistrici pri Naklem. |
(4) V občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov. |
(5) V naselju Šenčur sta zgrajeni zaklonišči znotraj območja novejše
gradnje. |
|
II.6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
40. člen |
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) Obstoječa stavbna zemljišča ohranjamo. Širitve so zasnovane tako, da
omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo
usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. |
(2) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spremenijo
tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to
sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna
zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spremenijo tudi na
območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna
zemljišča. |
(3) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na
območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj
smotrno širiti naselja. Na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na
manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati
intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev
ne vpliva na ekološko stanje območja ter kadar ni pričakovati bistveno
negativnih vplivov na funkcijo gozdov in funkcija ni poudarjena na 1.
stopnji. Pri tem se v največji možni meri upošteva kvaliteto kmetijskih
zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju
kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne
in kulturne kakovosti posameznih območij. |
(4) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe
širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah. |
(5) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven
območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske
javne infrastrukture ter turizma in rekreacije in je v skladu z ostalimi
varstvenimi režimi. |
(6) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v
stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče. |
(7) V občini je opredeljeno območje za zbiranje kosovnih odpadkov.
Odlagališča komunalnih odpadkov ter območja za pridobivanje mineralnih
surovin niso predvidena. |
(8) Vodna zemljišča se ohranja v obstoječem obsegu. |
(9) Stavbnim zemljiščem določamo tudi podrobnejšo namensko rabo, kjer
gre v notranji strukturi za preplet posameznih dejavnosti. |
(10) Obstoječa stavbna zemljišča na poplavnih območjih, prikazanih v
kartah Prikaza stanja prostora, praviloma ohranijo status stavbnih
zemljišč, vendar gradnja na teh zemljiščih ni dovoljena. |
|
II.6.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
41. člen |
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih
pogojev) |
(1) V novih poselitvenih območjih pretežno urbaniziranega območja,
predvsem v Šenčurju in v posameznih enotah širitev naselja Visoko, se
usmerja gradnja večjih gostot do 60 preb/ha. Vsa takšna območja se
urejajo s podrobnimi prostorskimi načrti. |
(2) V območjih zmerne urbanizacije v naseljih Hotemaže, Milje, Srednja
vas in Trboje se usmerja gradnja zmernih gostot do 40 preb/ha. |
(3) V poselitvenih območjih ostalih ruralnih naselij Olševek, Luže,
Voklo, Voglje se usmerja gradnja manjših gostot do 25 preb/ha. |
(4) Na območjih delov naselij z ohranjeno strukturo vaškega jedra je
potrebno z delno prenovo, v soglasju in s sodelovanjem s službami za
varstvo kulturne dediščine, še poudariti obstoječe stavbne kvalitete.
Prav tako je potrebna nadaljnja prenova upravnega in oskrbnega centra
Šenčurja, športnih igrišč in urejanje novih javnih površin (tržnica,
park, otroška igrišča, rekreacijske površine), ki naj se načrtujejo z
variantnimi rešitvami ali natečaji ter s podrobnimi prostorskimi načrti.
|
(5) Opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo se rešuje v skupnem
sistemu. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. |
(6) Na ogroženih območjih se zagotavljajo varstveno zaščitni ukrepi, na
območjih obremenjenih s hrupom (predvsem ob avtocesti, letališču in
regionalnih cestah) pa protihrupne ukrepe. |
|
III. Izvedbeni del |
|
42. člen |
(vsebina izvedbenega dela) |
(1) Izvedbeni del določa: |
·
območja namenske rabe prostora, |
·
prostorske izvedbene pogoje, |
·
območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v
nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN. |
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj
za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih
objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri
drugih posegih, ki jih določajo predpisi. |
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi
objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri
drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi ostale
predpise in akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na
podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba
pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov
velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. |
|
43. člen |
(stopnja natančnosti mej) |
(1) Meje enot urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih,
topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in so
prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot
urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje
uporabljen topografski podatek. |
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora je enaka položajni
natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s
parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja prostora ne sovpadajo s
parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja prostora
odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih
orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju
obravnavane meje. |
(3) Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na
podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna
natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih
razlikujejo od dejanskega stanja v naravi. |
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne
natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od
dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele
objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski
postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s
tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. |
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe
prostora uporabljen topografski podatek je dopustna interpretacija
natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske
podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja
izvedenca geodeta. |
|
44. člen |
(členitev prostora) |
(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je
izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na
naslednje prostorske enote: |
·
prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih, |
·
enote odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči
razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje. |
(2) Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora.
Enota urejanja prostora (EUP) je območje s praviloma enolično namensko
rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih
določil za posamične EUP. Prikazane so na kartah »3 - Prikaz območij
enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3) Enote urejanja prostora se lahko v izjemnih primerih, ko so za
izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se
posebej opredeli v posebnih določbah tega odloka. |
|
45. člen |
(prostorske enote) |
(1) Prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih so naslednje: |
Oznaka naselja |
Ime naselja |
HO |
HOTEMAŽE |
LU |
LUŽE |
MI |
MILJE |
OL |
OLŠEVEK |
PR |
PREBAČEVO |
SV |
SREDNJA VAS |
ŠE |
ŠENČUR |
TR |
TRBOJE |
VI |
VISOKO |
VG |
VOGLJE |
VO |
VOKLO |
ŽE |
ŽERJAVKA |
|
(2) Enote odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči
razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje: |
|
Enote odprtega prostora |
Opis enote odprtega prostora |
KE1 |
Kranjsko in Sorško polje |
KE2 |
Brezjanska ravnina |
KE3 |
Kamniško-Savinjske Alpe |
|
46. člen |
(enote urejanja prostora) |
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora. |
(2) Enota urejanja prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki
je sestavljena iz: |
·
oznake naselja; |
·
zaporedno številko EUP znotraj naselja; |
·
podrobnejšo namensko rabo EUP v naselju. |
·
Primer: ŠE-01 SS. |
(3) Enote urejanja prostora razpršene poselitve so označene z enolično
oznako, ki je sestavljena iz: |
·
oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve – A; |
·
zaporedno številko EUP razpršene poselitve v celotni občini; |
·
podrobnejšo namensko rabo, če je le ta različna od SK (v primeru če
namenska raba ni navedena, velja, da je predpisana namenska raba enote
urejanja prostora razpršene poselitve SK). |
Primer: A 01. |
(4) Enote urejanja odprtega prostora so označene z enolično oznako enote
odprtega prostora. |
Primer: KE1. |
|
47. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za
enote urejanja prostora) |
(1) Za vsako enoto urejanja prostora ta odlok določa prostorske
izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: |
·
splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.2. poglavju tega
odloka, |
·
podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3. poglavju tega
odloka in |
·
morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote
urejanja prostora, določene v III. 4. poglavju tega odloka. |
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah
urejanja prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji določeno drugače. |
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo
splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe.
V primeru če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od
splošnih, veljajo podrobni pogoji. |
(4) Za posamezno enoto urejanja prostora so lahko poleg splošnih in
podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi
posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne
oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru če so posebni
prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo
posebni pogoji. |
(5) Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN,
veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.5.
poglavju tega odloka. |
(6) Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega
člena velja, da na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo
splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine. |
|
48. člen |
(območje državnega prostorskega načrta) |
(1) Na območju, kjer so sprejeti državni prostorski načrti veljajo
določbe iz Uredbe državnega prostorskega načrta. |
(2) Za načrtovanje prostorskih ureditev iz pristojnosti občine na
območju sprejetih in veljavnih državnih prostorskih aktov je potrebno
upoštevati veljavno zakonodajo. |
(3) Državni prostorski načrti ter območja sprejetih začasnih ukrepov za
zavarovanje urejanja prostora so prikazani v prikazu stanja prostora. |
|
49. člen |
(območja podrobnih prostorskih načrtov) |
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so
območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava občinskega
podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ali državnih prostorskih načrtov
(DPN). |
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN so določena v grafičnem delu
izvedbenega dela OPN na karti »3 - Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave,
na stavbnih zemljiščih, lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na
mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove
parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim
stanjem, ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija
investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje
sprejme občina, ter obvesti o spremenjeni meji vse lastnike novo
vključenih parcel pred javno razgrnitvijo OPPN. |
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, se OPPN lahko
izdela tudi za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje
znotraj posamezne enote urejanja prostora, ki niso določena v karti 3
izvedbenega dela OPN, oziroma gre za preseganje določb podanih v
izvedbenem delu OPN, če se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega
prostorskega načrta. Potreba je izkazana s sprejetjem sklepa o pričetku
izdelave takšnega OPPN. |
(5) OPPN se izdela tudi za območja ali dele območij, kjer se načrtuje
zahtevne objekte ali objekte za katere je treba izvesti presojo vplivov
na okolje, oziroma objekte z poslovno dejavnostjo za katere se
predvideva obisk več kot 100 strank na dan. Ta določba ne velja za
območje z oznako ŠE-43 BD. |
(6) V primeru iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena se meja OPPN določi
v postopku izdelave OPPN. |
(7) Z OPPN se lahko spreminja členitev podrobnejše namenske rabe
prostora, opredeljene v tretjem stolpcu tabele tretjega odstavka 51.
člena tega odloka. |
|
50. člen |
(nadomestna kmetijska zemljišča) |
(1) Za enote urejanja prostora ŠE-14 CDz, ŠE-41 IG, VG-02 SSa* in LU-04
SK* je potrebno zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča. |
(2) Nadomestna kmetijska zemljišča se zagotavlja na naslednjih enotah
urejanja prostora ŠE-57 K ter ŠE-58 K. |
(3) Usposobitev nadomestnih zemljišč za kmetijsko rabo zagotovi
investitor. |
|
III.1 Namenska raba prostora |
|
51. člen |
(vrste namenske rabe prostora) |
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto
namenske rabe. |
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »3 - Prikaz območij
enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica: |
|
OSNOVNA NAMENSKA RABA |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
ČLENITEV PODROBNEJŠE
NAMENSKE RABE |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
S - OBMOČJA STANOVANJ |
|
|
SS - stanovanjske površine |
|
|
|
SSa – območje stanovanjskih
površin |
|
|
SSe – območja stanovanjske
prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš |
|
|
SSs - območja stanovanjske
strnjene gradnje pretežno enodružinskih hiš |
|
|
SSv – območja večstanovanjske
gradnje |
|
SK - površine podeželskega
naselja |
|
|
|
Skj – območja historičnega
oziroma funkcijskega jedra podeželskega naselja |
|
C - OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
|
|
CU - osrednja območja centralnih
dejavnosti |
|
|
CD - druga območja centralnih
dejavnosti |
|
|
|
CDi – območja namenjena
dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa |
|
|
CDz – območja namenjena
dejavnostim zdravstva in socialnega varstva |
|
|
CDk – območja namenjena
dejavnostim kulture ter verskim objektom s pripadajočimi
ureditvami |
|
I - OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
|
IG - gospodarske cone |
|
|
IK - površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo |
|
|
B - POSEBNA OBMOČJA |
|
|
BT - površine za turizem |
|
|
BD - površine drugih območij |
|
|
BC - športni centri |
|
|
Z - OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
|
|
ZS - površine za oddih,
rekreacijo in šport |
|
|
ZD - druge urejene zelene
površine |
|
|
ZK - pokopališča |
|
|
P - OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
|
PC – površine cest |
|
|
PL – površine letališča |
|
|
PO – ostale prometne površine |
|
|
T - OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
E - OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
O - OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
F - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE |
|
|
A - POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
|
|
|
A (SS) - stanovanjske površine |
|
|
A - površine dejavnosti in
kmetij |
|
|
A (IK) - površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo |
|
|
A (BT) - površine za turizem |
|
12. RAZPRŠENA GRADNJA |
zemljišče pod stavbo izven
območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju) |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
K1 - NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
K2 - DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
G - GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
IV. OBMOČJA VODA |
|
|
|
VC - POVRŠINSKE CELINSKE VODE |
|
|
VI - VODNA INFRASTRUKTURA |
|
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
L - OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
|
LN - površine nadzemnega
pridobivalnega prostora |
|
|
LP - površine podzemnega
pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča
drugo rabo |
|
|
N - OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
|
|
f - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
|
|
OO - OSTALA OBMOČJA |
|
|
III.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
|
III.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste
posegov v prostor |
|
52. člen |
(vrste dopustnih gradenj) |
(1) Gradnje so dovoljene na območjih stavbnih zemljišč in na obstoječi
razpršeni gradnji. |
(2) Gradnje izven stavbnih zemljišč so dovoljene če to določa zakon ter
za infrastrukturne, nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili
tega odloka. |
(3) V posameznih območjih urejanja morajo površine, namenjene osnovni
dejavnosti, obsegati najmanj 70% vseh površin. Spremljajoče dejavnosti
so možne ob upoštevanju te omejitve. |
(4) Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest prikazanih
na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« in
»Prikaz stanja prostora« imajo status stavbnega zemljišča z namensko
rabo PC-površine cest. |
(5) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem
območju občine dopustne naslednje vrste gradenj: |
·
gradnja novega objekta, |
·
dozidava ali nadzidava novega objekta k obstoječemu objektu, |
·
rekonstrukcija objekta, |
·
vzdrževanje objekta, |
·
odstranitev objekta. |
(6) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so
dopustni samo na legalno zgrajenih objektih. |
(7) Dozidave in nadzidave se dovolijo v tlorisni velikosti do 50%
osnovnega objekta. |
(8) Gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja,
kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja,
toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja in objektov do 20 kV,
podzemnega elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave,
javnih cest in poti ter ostalih komunalnih priključkov (razen zahtevnih)
je dovoljena na celotnem območju občine, ne glede na namensko rabo.
|
(9) Na obstoječih objektih razpršene gradnje so dopustna vzdrževalna
dela ter nadzidave in dozidave. |
(10) Za gradnjo večstanovanjskega objekta z več kot štirimi stanovanji
je potrebno izdelati OPPN. |
(11) Za gradnjo skupine več kot 10 individualnih prostostoječih ali
povezanih (vrstnih, atrijskih, verižnih) stanovanjskih hiš je potrebno
izdelati OPPN. |
|
53. člen |
(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi
dopustni posegi v prostor) |
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem
območju občine dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje
ureditve: |
·
gradnja komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena; |
·
gradnja podzemnih garaž in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v
kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih
vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov; |
·
gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah; |
·
gradnja oziroma postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske
dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); |
·
gradnja podhodov in nadhodov za pešce; |
·
gradnja brvi in mostov; |
·
vodnogospodarske ureditve; |
·
urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin in drugih javnih in
skupnih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za
pešce, gradnja in postavitev urbane opreme, otroških igrišč); |
·
ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na
obstoječih objektih); |
·
vzdrževanje in rekonstrukcija cest; |
·
gradnja in vzdrževanje parkirnih površin; |
·
izravnava, oziroma nasutje kmetijskih zemljišč do max. višine 1 m, s
čimer se ne sme zmanjšati kvaliteta kmetijskih zemljišč. Ostale
kmetijske ureditve se izvajajo po veljavni zakonodaji. |
·
|
54. člen |
(spremembe namembnosti objektov) |
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti,
ki so skladne z namensko rabo prostora določeno za posamezno enoto
urejanja prostora. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi
bistveno odstopale od osnovne namembnosti v enoti ter negativno vplivale
na funkcijo EUP. |
(2) Na legalno zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z
namensko rabo enote urejanja prostora, so dopustna samo nujna
vzdrževalna dela in odstranitev objektov oziroma sprememba namembnosti v
skladu z namensko rabo ter podrobnimi in posebnimi določbami tega
odloka. |
|
55. člen |
(dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah) |
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in
izključujoče dejavnosti. |
(2) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50% BTP posameznega
objekta ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem
objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja –
SK, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50% objekta. |
(3) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno
območje namenske rabe ne sme umeščati. |
|
56. člen |
(dopustne vrste objektov po namenski rabi
prostora) |
(1) Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji
objektov, pri čemer: |
·
so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov, |
·
se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez
navedbe višjih ravni, |
(2) Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o
podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah. |
(3) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi
so določeni v Prilogi 1. |
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena velja, da na
območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dopustna, razen izjemoma,
če je gradnja skladna z varstvenim režimom. |
|
III.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov |
|
57. člen |
(regulacijske črte) |
(1) Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati regulacijske
črte, prikazane na karti »Enote |
|
urejanja prostora, prostorski izvedbeni pogoji – regulacijski elementi
in javne površine«. |
(2) Če na karti »Enote urejanja prostora, prostorski izvedbeni pogoji –
regulacijski elementi in javne površine« regulacijska črta ni prikazana,
je potrebno pri umeščanju novih objektov upoštevati regulacijska črto,
ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti. |
(3) Če regulacijska črta v prostoru ne obstaja, je regulacijska meja
določena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov. |
|
58. člen |
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in
objektov) |
(1) Nove manj zahtevne stavbe morajo biti, merjeno od gotovega zunanjega
zidu, oddaljene od meje sosednjih parcel najmanj 4 m in skrajna točka
manj zahtevnega ter nezahtevnega in enostavnega objekta oddaljena
minimalno 1,5 m od meje sosednjih parcel, če ni z regulacijskimi črtami
ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače. |
(2) Če leži načrtovani novi objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od
obstoječe stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi
načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje
stanovanjske stavbe najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta. V
kolikor so spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe pretežno
namenjene drugi dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za
skupno višino teh etaž. Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali
jugozahodno od obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine
fasadnega oboda obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki
ga določata premici, ki potekata pod kotom ±45º od smeri severa, od točk
skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega
objekta. |
(3) Če so odmiki stavb od meja sosednjih parcel in stavb manjši od
zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da
zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov,
ter ob soglasju soseda. |
(4) Na parcelni meji je mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo,
zlasti na območjih naselij, ter na meji odprtega javnega prostora, če ni
prizadeta javna korist. |
(5) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so
zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi
pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele
objekta. |
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora biti razmik med
zunanjim robom fasade stanovanjskih stavb najmanj enak višini kapi
načrtovanega objekta. |
(7) Minimalni odmik načrtovanih objektov od javne ceste je določen z
regulacijskimi črtami, če so določene glede na kategorijo javne ceste in
v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z
upravljavci cest, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni
gradbeni liniji naselja ali dela naselja. |
(8) Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel
obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V
primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno
mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena
najmanj 0,5 m oziroma več tako, da je omogočeno vzdrževanje na svoji
parceli. |
(9) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali
opornega zidu od cestnega sveta 0,5 m, razen če upravljavec ceste
soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograj ob javnih cestah je
potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in
višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter
predvidenih ureditev. |
(10) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med
javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do
parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora,
na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do
parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. |
(11) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni ob pisnem
soglasju lastnika sosednjega zemljišča. |
|
III.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali
prostorskih ureditev |
|
59. člen |
(določanje velikosti objektov) |
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z: |
·
največjim faktorjem izrabe parcele objekta (FI), |
·
največjim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ), |
·
največjim faktorjem gradbene prostornine na parcelo objekta (FP), |
·
najmanjšim faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli objekta oziroma z |
·
največjo višino objektov (V). |
(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena,
velja: |
·
višina novega objekta ne sme presegati najvišjega objekta enake
namembnosti na območju EUP v oddaljenosti do 100 m od objekta,
namenjene gradnji načrtovanega objekta; |
·
višina objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča
do višine kapi sosednje višje stavbe. |
(3) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI)
večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem
odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez
povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev
objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih
parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem
terena. |
(4) FI in FP ne zajemata površin pod terenom. |
(5) Površine pri izračunu FZP kot so ozelenjena parkirišča niso del
zelenih površin. |
|
III.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja |
|
60. člen |
(oblikovanje objektov) |
(1) Vsi novi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi
tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim obstoječim objektom v enoti
urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah,
naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu
ureditve odprtega prostora, ograje, opornih zidov, urbane opreme in
drugih oblikovnih značilnostih prostora. |
(2) Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno
oblikovno usklajeni. |
(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti
oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim
objektom. Objekti kot celota pa morajo biti v skladu z oblikovnimi
zahtevami, ki jih za posamezno enoto urejanja določa ta odlok.
|
(4) V prostorskih enotah v katerih se nahaja zavarovano območje
naselbinske dediščine ali neposredno nanj meji je potrebno naklon
strehe, material in barvo kritine in smeri slemen prilagoditi kakovostni
podobi v prostorski enoti. V ostalih primerih je dovoljeno sodobno
oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe) ob pogojih oblikovanja za
posamezne enote urejanja prostora. Barve kritin (izjeme so ravne strehe)
naj bodo temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve) in ne
smejo biti reflektirajoče. Strehe dozidanega objekta morajo biti
oblikovno skladne z obstoječim objektom. Osvetlitev podstrešnih
prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami
odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in
naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene
le tradicionalnih oblik, razporejene osno na odprtine na fasadi, krite z
dvokapno strešico. Čopi na frčadah so dovoljeni v primeru čopov na
strehi. Sončni zbiralniki ne smejo presegati slemena streh in morajo
biti postavljeni poravnano s strešino. Smer slemena stavb naj bo
praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je
prevladujoč vzorec (več kot 50% objektov v enoti urejanja prostora)
smeri slemen prečno na plastnice. |
(5) Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno
na strehah pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti
postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer morajo
biti od venca odmaknjeni najmanj za višino modulov, ki se nameščajo. |
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena velja, da na
stavbah in območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine
nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov ni dovoljeno.
Izjemoma je dovoljeno, če z njihovo vgradnjo ali postavitvijo niso
prizadete varovane vrednote in so upoštevani prostorski izvedbeni pogoji
za ohranjanje kulturne dediščine. |
(7) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov
na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oz.
stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd. potrebno smiselno upoštevati
kakovostne oz. prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barve v spektru različnih
zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih
do 25% fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo
oz. travniško zelena, živo, temno oz. turkizno modra). Barva fasade mora
biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave
fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi,
objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. |
(8) Ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki,
trgi, igrišča je prepovedano načrtovati servisne in manipulacijske
površine objekta. |
(9) Prizidava objekta samo v kletni etaži ima praviloma ravno streho
lahko obdelano tudi kot zelena streha. Vendar vidna površina plašča
takšnega prizidka ne sme biti nad terenom za več kot 10% skupne površine
plašča prizidka. |
|
61. člen |
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih
površin) |
(1) Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno površino
zelenih (FZP) in drugih javnih odprtih površin (FJP). Za vsako novo
stanovanje v večstanovanjski stavbi ter za vsako posteljo v objektih s
posebnim namenom je potrebno na parcelah, namenjenih za gradnjo objekta,
zagotoviti zelene površine, zahtevane po posameznih podrobnih namenskih
rabah. |
(2) Najmanjša velikost otroškega igrišča je 50 m2, najmanjša velikost
igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro
otrok morajo biti umaknjena od prometnic. |
(3) Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno
posaditi s tem načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče
število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi
občina. |
(4) Zasaditev površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi.
Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene
zahteve. |
(5) Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati. Če to zaradi tehničnih
ali varnostnih zahtev ni možno, jih je potrebno nadomestiti oziroma
sanirati. |
(6) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev
zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je potrebno
nadomestiti oziroma sanirati. |
(7) Na vseh območjih naselja se ohranja čim več obstoječe vegetacije,
pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in
grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne
varnosti oziroma preglednosti. |
(8) Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi
brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi
zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je
dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih
razmer višina opornega zidu večja od 2 m, se praviloma izvede v
kaskadah. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in
intenzivno ozelenjeni. |
(9) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec
gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami,
po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in
naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
(10) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je
priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter
sol. Minimalni pogoji so: |
·
na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni
dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin; |
·
pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in
vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce; |
·
na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je
dopustna le avtohtona vegetacija. |
|
62. člen |
(pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest
in garaž) |
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je
potrebno na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine,
garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce, kakor
tudi zaposlene in obiskovalce. |
(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno
zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi
enotami je potrebno 75 % parkirnih mest zagotoviti v podzemni garaži,
razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča
oziroma, bi le ta povzročila nesorazmerno visoke stroške o čemer odloči
občina s soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(3) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in
zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne
motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici. |
(4) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je
potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti
po parkirišču čimbolj enakomerno razporejena. |
(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo
biti utrjene, tako da so nepropustne za |
vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod
preko peskolovov in lovilcev olj. |
(6) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti
zahtevam protipožarne zaščite. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo
imeti možnost prezračevanja. |
(7) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo
3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v
stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in
avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I,
P, T, E, O in F. |
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj
debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke
vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot
funkcionalno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno
parkirišče, zelenica, trg, ipd.). |
(9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v
skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne
osebe. |
(10) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v
nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih
motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
|
(11) Kadar na funkcionalni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih
možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest,
mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih
površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 250 m in na katerih je
lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna
uporaba. |
|
63. člen |
(dimenzioniranje števila parkirnih mest) |
(1) Glede na namembnosti ali dejavnosti je potrebno pri izračunu
parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v
nadaljevanju PM): |
Namembnost objekta |
Število parkirnih mest (PM) |
Stanovanja in bivanje |
|
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe |
2 PM/stanovanje |
11221
Tri- in večstanovanjske stavbe |
za stanovanje do 35 m2 koristne stanovanjske površine |
1 PM + 1 PM na tri stanovanja za obiskovalce |
za stanovanje od 36 m2 do 100 m2 koristne
stanovanjske površine |
1,5 PM + 1 PM na tri stanovanja za obiskovalce |
za stanovanje nad 100 m2 koristne stanovanjske
površine |
2 PM + 1 PM na tri stanovanja za obiskovalce |
11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski
domovi in ipd.) |
1 PM/12 postelj
+ 5 % za obiskovalce |
11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi,
internati) |
1 PM/4 postelje
+ 5 % za obiskovalce |
11302 Stanovanjske stavbe za posebne
namene (domovi za ostarele, varna hiša) |
1 PM/5 postelj
+ 20 % za obiskovalce |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana
stanovanja) |
1 PM/stanovanje
+ 10% za obiskovalce |
Poslovno trgovske dejavnosti |
|
12201 Stavbe javne uprave |
1 PM/40 m2 BTP |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
(pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) |
1 PM/30 m2 BTP |
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
(mešani poslovni programi) |
1 PM/35 m2 BTP |
12301 Trgovski lokal
(trgovski lokal pod 100 m2) |
1 PM/35 m2 BTP
ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe
(trgovina med 100 in 500 m2) |
1 PM/40 m2 BTP
ne manj kot 4 PM |
12301 Trgovske stavbe
(trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1 PM/70 m2 BTP
ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe
(nakupovalni center do 2500 m2) |
1 PM/30 m2 BTP |
12301 Trgovske stavbe
(nakupovalni center nad 2500 m2) |
1 PM/25 m2 BTP |
12301 Trgovske stavbe
(odprte in pokrite tržnice) |
1 PM/30 m2 BTP |
12301 Trgovske stavbe
(večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) |
1 PM/25 m2 BTP |
12303 Bencinski servisi |
1 PM/25 m2 prodajnih površin
ne manj kot 3 PM |
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
(obrtno servisne dejavnosti - frizer, urar, čistilnica,
fizioterapija, lekarne, …) |
1 PM/25 m2 BTP
ne manj kot 2 PM |
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
(avtopralnice) |
3 PM/pralno mesto |
Družbene dejavnosti |
|
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo
(gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino,
galerija) |
1 PM/5 sedežev |
12620 Muzeji in knjižnice |
1 PM/60 m2 BTP |
12620 Stavbe za hrambo arhivskih gradiv |
1 PM/500 m2 BTP |
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1 PM/10 sedežev |
Športne dejavnosti |
|
24110 Športna igrišča - stadion |
1 PM/250 m2 BTP
od tega 20 % PM za avtobuse |
24110 Športna igrišča – igrišča za tenis |
4 PM/igrišče |
24110 Športna igrišča
(javna kopališča) |
1 PM/110 m2 površine javnega kopališča |
12650 Športne dvorane s prostori za gledalce |
1 PM/30 m2 BTP
od tega 20 % PM za avtobuse |
12650 Športne dvorane
(večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu, wellness,
fizioterapija, fitnes ipd.) |
1 PM/20 m2 BTP |
12650 Športne dvorane - kegljišče |
4 PM/stezo |
Posebne dejavnosti |
|
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
(hotel, prenočišča, penzioni) |
1 PM/3 sobo |
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta
ne manj kot 5 PM |
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
(mladinska prenočišča) |
1 PM/10 sob |
Družbene dejavnosti |
|
12640 Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) |
1 PM/10 postelj |
12640 Stavbe za zdravstvo
(zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) |
1 PM/20 m2 BTP
ne manj kot 2 PM |
12640 Stavbe za zdravstvo
(zavetišče za živali) |
1 PM/150 m2 BTP
ne manj kot 2 PM |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(osnovne šole) |
1 PM/učilnico
+ 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev
|
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(srednje šole) |
1,5 PM/učilnico |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(posebne šole za ovirane v razvoju) |
1 PM/7 učencev
in dodatno
1 PM/oddelek za
kratkotrajno parkiranje
staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(visoke šole) |
1 PM/25 m2 BTP |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(otroški vrtci) |
2 PM/oddelek +
1 PM/ oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev |
Proizvodne dejavnosti |
|
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
12713 Stavbe za spravilo pridelka |
1 PM/250 m2 BTP
minimalno 1 PM |
12510 Industrijske stavbe (do 200 m2) |
1 PM/30 m2 BTP
ne manj kot 2 PM |
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |
1 PM/60 m2 BTP |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča
(skladišča s strankami) |
1 PM/150 m2 BTP |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča
(skladišča brez strank) |
1 PM/250 m2 BTP |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča
(razstavni in prodajni prostori) |
1 PM/100 m2 BTP |
12510 Industrijske stavbe
(delavnice za servis motornih vozil) |
6 PM/popravljalno mesto |
Drugo |
|
24204 Pokopališča
12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti |
1 PM/600 m2
ne manj kot 10 PM |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (park) |
1 PM/600 m2 |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (živalski vrt) |
1 PM/600 m2
od tega 20 % PM za avtobuse |
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje
(prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev
policistov, gasilcev) |
1 PM/100 m2 |
12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih
komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na
letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih
ter z njimi povezane stavbe) |
1 PM/50 m2*
*število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega
prometa |
|
(2) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je
potrebnih več kot deset PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih
parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti
zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno
zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.
|
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se
upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
(5) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša
2,4 m x 5,0 m, oziroma za invalide znaša 3,5 m x 5,0 m. |
|
64. člen |
(gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih
in enostavnih objektov) |
(1) Za določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih
objektov je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje. |
(2) Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno
upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje: |
·
objekti so praviloma montažni; |
·
fasade objektov so prilagojene osnovnemu objektu, lesene ali iz tipskih
prefabriciranih fasadnih elementov; |
·
pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri
pripadajo; |
·
klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov;
namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči
zrak, odtok vode); |
·
elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in
drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno
dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov; |
·
ekološki otoki morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovani
in postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta
ter primerno hortikulturno urejeni; |
·
turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati v
skladu z občinskim odlokom; |
·
strehe so praviloma ravne; dovoljene so tudi oblike in nakloni streh, ki
so predpisani za obravnavano EUP. |
(3) Vrste ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno
graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter podrobni
prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v poglavju III.3 tega
odloka. |
|
65. člen |
(objekti in naprave za oglaševanje) |
(1) Objekte za oglaševanje je dopustno graditi na zemljiščih, za katere
Občina Šenčur poda pisno soglasje, v skladu z veljavnim občinskih
odlokom, ki ureja postavitev objektov za oglaševanje ter pod pogojem
pristojnih nosilcev urejanja prostora, katerih posamezni poseg posega na
območje v njihovi pristojnosti. |
(2) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati: |
·
v gozdnih zemljiščih (G, GPN), razen na njihovem robu, |
·
v območju površinskih voda (VC) in v območju vodne infrastrukture (VI), |
·
v območjih za potrebe obrambe (F, H), |
·
na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov, |
·
na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine, |
·
na kmetijskih zemljiščih (K1 in K2). |
(3) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja
ohranjanja narave se objekti za oglaševanje lahko postavljajo le s
soglasjem organov, pristojnih za ohranjanje narave. |
(4) Ne glede na določbe pete alineje drugega odstavka tega člena so
objekti za oglaševanje na zemljiščih in objektih varovanih s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine, izjemoma dopustni takrat, kadar
organ pristojen za varstvo kulturne dediščine s soglasjem potrdi, da s
postavitvijo ne bodo prizadete varovane vrednote zemljišča ali objekta
zaradi katerih je to zemljišče ali objekt pridobilo ta status.
|
(5) Objekti za oglaševanje ne smejo zastirati značilnih pogledov na
prostorsko izpostavljene objekte kulturne dediščine. |
(6) Objekti za oglaševanje so, ne glede na določbe tretjega odstavka
tega člena, dopustni takrat, kadar se začasno namestijo: |
·
na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno
dovoljenje. |
III.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
|
66. člen |
(velikost in oblika parcele objekta) |
(1) Pri določitvi parcel objektov je potrebno upoštevati: |
·
namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za
njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost,
dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno
zelenje); |
·
prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali
prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov; |
·
prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; |
·
položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do
obstoječih parcel; |
·
namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih
koridorjev ter njihove vzdrževanje; |
·
zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje
okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti). |
(2) Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih
zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja
prostora, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli določila za
tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.
|
(3) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v
posebnih določbah, velja: |
·
najmanjša velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo
znaša 500 m2; |
·
najmanjša velikost parcele objekta za strnjeno stanovanjsko gradnjo
znaša 300 m2 za en objekt v nizu; |
·
pri določanju velikosti parcele obstoječih objektov na območju razpršene
gradnje velja, da največja velikost parcele obstoječih objektov znaša
500 m2 ali površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in
nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4
(velja večja določena vrednost). |
(4) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih
objektov je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela
obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele
objekta v skladu z določili tega odloka. |
(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se
lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem
za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili
tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno deliti
nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo
kriterijem samostojne parcele objekta. |
(6) Zgoraj navedena določila za delitev parcele ne veljajo za delitev
parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami
izgradnje javnega infrastrukturnega objekta. |
(7) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim gradbena parcela ni
bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko
funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja
parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove
večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila
odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice.
Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za
njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma gradbena parcela v njih
ni bila določena pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih
površino pa ni dovoljeno zmanjševati. |
(8) Parcelo objekta je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja načrtovati kot praviloma eno oziroma v izjemnih primerih več
celih zemljiških parcel. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je parcelo
objekta potrebno evidentirati v zemljiškem katastru oziroma predložiti
potrdilo o oddanem zahtevku za uvedbo postopka evidentiranja parcele na
GURS. Elaborat parcelacije mora vsebovati vse predpisane sestavine in
podatke o novih mejah parcel, da bo GURS lahko izdal odločbo o
evidentiranju parcelacije. |
(9) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za tiste
parcele, ki jih v celoti obdajajo zazidane parcele obstoječih objektov
ali parcele, na katerih gradnja objektov ni dovoljena (npr. kmetijska
zemljišča, zelene površine, javna infrastruktura). |
(10) Zemljiško parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska je
potrebno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja odmeriti oz. razdeliti
na stavbni del in na kmetijski del. |
|
III.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
Obvezna gospodarska javna infrastruktura |
|
67. člen |
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih
stavbnih zemljiščih) |
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura mora biti zgrajena v skladu s
sprejetimi tehničnimi normativi, standardi in ugotovitvami stroke. |
(2) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture,
je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
|
(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena je gradnja objektov
dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na
podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja
komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. |
|
68. člen |
(predpisana obvezna gospodarska javna
infrastruktura) |
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če
imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode,
priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
|
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega
člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku
za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. |
(3) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, lahko
investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način,
ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe,
ki sledi napredku tehnike in z njim soglaša pristojna služba občine ali
države. |
|
69. člen |
(obvezno priključevanje na komunalno opremo) |
(1) Objekte je potrebno priključiti na predpisano komunalno opremo iz
prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za
posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali
drug predpis. Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna
oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna
infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja
v skladu z določili tega odloka in pogoji pristojnega nosilca urejanja
prostora. |
(2) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se
lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem
(velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja,
vodotoki, ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja
dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo
(lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega
vodovodnega sistema. |
(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko
omrežje se na območjih izven vodovarstvenih območij, zaradi fizičnih
ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika,
oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ipd.),
lahko s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja,
dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za
odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica). |
(4) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali
kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je
priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma
kanalizacijsko omrežje. |
(5) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih
odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja
komunalnih odpadkov. |
(6) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih
priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko
priključeni le na obstoječe priključke. |
|
Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture |
|
70. člen |
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in
gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega
sveta: |
|
avtocesta (AC) |
40 m |
hitra cesta (HC) |
35 m |
glavna cesta (GC) |
25 m |
regionalna cesta (RC) |
15 m |
lokalna cesta: 10 m (LC, LZ, LK) |
6 m |
javna pot (JP) |
4 m |
kolesarske javne poti (KJ) |
4 m |
|
(2) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo 200 m za
železniško progo in 80 m za industrijski tir, merjeno od osi skrajnega
tira. |
(3) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno
levo in desno od osi skrajnega voda: |
|
za elektroenergetske vode nazivne napetosti: |
nadzemni večsistemski daljnovodi nazivne napetosti 400kV in 220
kV |
40 m |
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in
220 kV |
40 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV |
10 m |
nadzemni večsistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV in 35
kV |
15 m |
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in
35 kV |
15 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV |
3 m |
nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV |
10 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno
20 kV |
1 m |
razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje
srednje napetosti 0,4 kV |
2 m |
za plinovode z obratovalnim tlakom: |
|
16 barov in več |
100 m |
od 1 bar do 16 barov |
30 m |
do 1 bar |
5 m |
za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, drugi vodi
lokalne gospodarske javne infrastrukture, merjeno od osi
skrajnega voda |
3 m |
|
(4) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa: |
|
Objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m
iz okoliške pokrajine |
Objekti višji od 100m |
Daljnovodi in žičnice višji od 75 m |
Objekti višji od 25 m izven naselij in hkrati znotraj varovalnih
koridorjev druge infrastrukture |
|
·
Na podlagi omejitvenih ravnin Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana,
prikazanih na kartah Prikaza stanja prostora, veljajo naslednji pogoji
po območjih omejitve v okolici letališča: |
·
območje A: Za postavitev trajnih ali začasnih objektov na območju A je
obvezna pridobitev projektnih pogojev in soglasja pristojnega
ministrstva za civilno letalstvo. |
·
Območje B: Na območju B je potrebno pridobiti projektne pogoje in
soglasje pristojnega ministrstva za civilno letalstvo za postavitev
trajnih ali začasnih objektov katerih najvišji deli (vključno z
antenami, dimniki, klimatskimi napravami, reklamnimi panoji ipd.)
presegajo nadmorsko višino 408 m.n.m. ali pa njihova skupna višina
presega 25m. |
·
Območje C (območje izven omejitvenih ravnin): Na območju izven
omejitvenih ravnin Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je potrebno
pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega ministrstva za
civilno letalstvo za postavitev trajnih ali začasnih objektov katerih
skupna višina presega 25 m. |
·
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje pristojnega ministrstva za civilno letalstvo
oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in
zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
(5) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja,
opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se
upošteva določila teh predpisov. |
(6) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna
gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih
predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega
upravljavca infrastrukturnega omrežja. |
(7) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja omrežja. |
(8) V kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki
predpisujejo varovalne koridorje gospodarske javne infrastrukture,
veljajo novi odmiki. |
|
71. člen |
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne
infrastrukture) |
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi,
obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi
normativi. |
(2) Pri načrtovanju in gradnji nove in posodabljanju obstoječe
gospodarske javne infrastrukture se obvezno upoštevajo zahteve varstva
kulturne dediščine. |
(3) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, v
varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture se lahko izvajajo le s
soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
(4) Trase omrežij komunalne opreme je potrebno medsebojno uskladiti.
Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v
posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje
in vzdrževanje komunalne opreme. |
(5) Trase omrežij komunalne opreme je potrebno praviloma združevati v
skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede
varnostnih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to
določajo veljavni predpisi. |
(6) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno.
Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne
komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev
javnih gospodarskih služb. |
(7) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe komunalne
opreme je potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi
rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki
zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe,
posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna. |
(8) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih
površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih
razlogov potek po javnih površinah ni možen. Za gradnjo izven javnih
površin upravljavec omrežja od lastnika pridobi pravico graditi.
|
(9) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je
potrebno omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi
praviloma v podzemni izvedbi, razen če zaradi izjemnih posegov, ki
morajo biti posebej obrazloženi, takšna gradnja ni možna ali če ta
omrežja potekajo preko registriranih arheoloških najdišč. Izjemoma lahko
infrastrukturni vodi v območjih registriranih arheoloških najdišč
potekajo podzemno, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi
rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je
zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. |
(10) Omrežja in jaške komunalne opreme je potrebno na javnih cestah
umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so
pokrovi zunaj kolesnic vozil. |
(11) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih
zemljiščih mora biti tolikšna, da zagotavlja normalno kmetijsko
obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko
zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. |
(12) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je potrebno
načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. |
|
72. člen |
(gradnja in urejanje cest, ter gradnja v
varovalnih pasovih cest) |
(1) V varovalnih pasovih cest, določenih v zakonih in predpisih, je na
stavbnih zemljiščih dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba
namembnosti in ureditve zelenih površin le s soglasjem upravljavca cest
in v skladu z namensko rabo. |
(2) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo
prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem
pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto. |
(3) Na javno cesto je potrebno praviloma priključevati več objektov s
skupnim priključkom na cesto. |
(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in
urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto.
Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega
organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto. |
(5) Slepo zaključene nove ceste morajo imeti obračališča. |
(6) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v
pretočni profil. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami mora biti
zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko
koto stoletnih vod. |
(7) Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest
in v skladu s predpisi o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki
jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča. |
(8) V naseljih je potrebno ob lokalnih cestah izvesti javno
razsvetljavo. |
(9) Pločniki ter javna razsvetljava se gradijo ob lokalnih zbirnih
cestah ter ob vseh lokalnih cestah v naseljih, obvezno pa se zgradijo ob
javnih cestah, ki v naseljih vodijo do objektov družbenih dejavnosti,
predvsem do vrtcev in osnovnih šol. |
(10) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto
ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom
o projektiranju cest. |
(11) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka
tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin
onemogoča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti.
V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v
sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in
nazadnje pločnika. |
(12) Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m in
dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Minimalna širina pločnika znaša 1,20
m. |
|
73. člen |
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno
vodo za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim
potrebam ter javni rabi. |
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno dotrajane cevovode iz
neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala,
kadar je to možno. |
(3) Predvidene vodovode se načeloma gradi ob obstoječih in predvidenih
prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in
priključkov. |
(4) Za priključitev na vodovod morajo uporabniki pridobiti soglasje
upravljavca vodovoda. |
(5) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za
zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od
terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti.
Hidrante je potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali
pohodnih površin. |
|
(6) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z
uporabo recikliranja porabljene vode. |
(7) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij morajo
biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega
pristopa. |
|
74. člen |
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin,
tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. |
(2) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. |
(3) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno. |
(4) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in
drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija
motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi. Ločeni kanalizacijski
sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na obstoječi
mešani sistem. |
(5) Čistilne naprave morajo biti dovolj oddaljene od strnjenih
stanovanjskih površin tako, da ne vplivajo na kvaliteto bivanja,
lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do
čistilne naprave je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna
naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo. |
(6) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene
podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske
čistilne naprave. Vsi navedeni objekti so praviloma locirani na parceli
objekta ali na eni od parcel več objektov, če naprava služi več
objektom. |
(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode
morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe. |
(8) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega
dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih,
kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda
odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma
upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež
padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na
lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe
ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). |
(9) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni
dopustno usmeriti na javne površine. |
(10) Za priključitev na kanalizacijsko omrežje morajo uporabniki
pridobiti soglasje upravljavca omrežja. |
(11) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi
je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno
očiščene do takih vrednosti, kot jih določa veljavna zakonodaja. |
|
75. člen |
(gradnja in urejanje za potrebe rabe energije) |
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo
okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih
virov energije. |
(2) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za
daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o OPN. |
(3) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se
zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno upoštevati zakonodajo iz
področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključiti na ekološko
čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito
gradnjo. |
(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina
presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno
izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z
energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: |
·
decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije; |
·
soproizvodnja toplotne ali električne energije; |
·
daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo; |
·
toplotne črpalke; |
·
druge naprave in tehnološki sistemi, ki predstavljajo zadnje stanje
tehnike in ki so skladne s tehnološkimi standardi in predpisi ter
predpisi na področju varstva okolja. |
(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o
graditvi objektov. |
|
76. člen |
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja) |
(1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri
prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi
nadzemna izvedba. |
(2) Dopustne so obnove omrežja, postavitev prevzemnih in
merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin,
ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih
površin in objektov. |
(3) V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom
nad 16 barov je prepovedano: |
·
saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko; |
·
obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad
temenom cevi; |
·
postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
|
77. člen |
(gradnja in urejanje elektroenergetskega
omrežja) |
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov
prenosnega omrežja napetostnega nivoja 110 kV in več se načrtuje z
državnim prostorskim načrtom. |
(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV
in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski
kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj
je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih ko
terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni
elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in
ustvarjene prostorske dominante. |
(3) Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo
sodobnih tehnologij, ter tako: |
·
da so vplivi na okolje minimalni; |
·
da objekt zavzema čim manj površine; |
·
da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno
oblikovanih zaprtih objektih; |
·
da so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred
nepooblaščenim dostopom; |
·
da se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli. |
(4) Transformatorske postaje so praviloma prosto stoječi objekti
pravokotnega tlorisa, oziroma so v primeru gradnje večjih objektov
umeščene v objekt, izven urbanega naselja, kjer so potrebne manjše moči,
pa tudi na betonskem oziroma lesenem drogu. Prosto stoječe
transformatorske postaje morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski
objekti ali prilagojeni oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot
sestavni del z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so
zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in podobno. |
(5) Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih prenosnih in
distribucijskih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje
izvajalca gospodarske javne službe oziroma pristojnega nosilca javnih
pooblastil. Ne glede na navedeno pa je v varovalnih pasovih prenosnih in
distribucijskih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v
katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo
vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
(6) V varovalnih pasovih in koridorjih elektroenergetskih vodov,
objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemih ni dopustna
gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: |
·
stanovanjskih objektov; |
·
bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih
bivanju in rekreaciji; |
·
objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa
osnovnega zdravstvenega varstva; |
·
objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti; |
·
otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi. |
(7) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja
110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov
ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže,
parkirišča, lope). |
(8) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in
spremembe namembnosti), ki so namenjeni bivanju, ter za pomožne objekte,
ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih
distribucijskih in prenosnih daljnovodov, je potrebno pridobiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih
vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi. |
(9) Za priključitev na elektro omrežje morajo uporabniki pridobiti
soglasje upravljavca. |
|
78. člen |
(gradnja in urejanje javne razsvetljave) |
(1) Javne površine na območjih naselij z določeno namensko rabo S, C, B,
I, P, E ter ZK, ZS in ZP morajo biti opremljene z javno razsvetljavo
skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov.
Pri tem je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega
onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije. |
|
79. člen |
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) |
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti
izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji.
Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih
vodov. |
(2) Na območjih enot urejanja prostora z namensko rabo S, C, B in I je
potrebno zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central in
telekomunikacijsko omrežje, tako da bo zagotovljena možnost prenosa
signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi
storitvami. |
(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati v prostor
tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne
koridorje in naprave. Načrtovano lokacijo objektov in trase
komunikacijskih vodov mora potrditi pristojna strokovna služba občine v
postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja oziroma pred posegom v
prostor. |
(4) Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav
omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste
višine, ki ne prekinja teh povezav. |
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je
potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
·
objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih
enot urejanja prostora namenjenih: stanovanjem (S), drugim centralnim
dejavnostim namenjenim varstvu ter izobraževanju (CDi), kulturi (CDk),
zdravstvu (CDz), zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih
zemljiščih (K1) ter v območju površinskih voda (VC); |
·
gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu
merjeno od roba parcele objekta navedenih objektov in naprav: 12640
Stavb za zdravstvo, 11 Stanovanjskih stavb, 12630 Stavb za izobraževanje
in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč; |
·
gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave ni
dopustna, razen ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za
ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine; |
·
gradnja objektov mobilne telefonije na zemljiščih in objektih varovanih
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine ni dopustna. Izjemoma
je gradnja dopustna takrat, kadar organ pristojen za varstvo kulturne
dediščine s soglasjem potrdi, da s postavitvijo ne bodo prizadete
varovane vrednote zemljišča ali objekta zaradi katerih je to zemljišče
ali objekt pridobilo ta status. |
(6) Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kvalitete prostora mora
biti čim manjši. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten)
mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski
tipologiji ter naravnim danostim prostora. |
|
80. člen |
(objekti in ureditve za zbiranje in
odstranjevanje odpadkov) |
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v za to določenih posodah
(smetnjakih), ki jih določi upravljavec javne službe v skladu s
predpisi. |
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri novogradnjah
praviloma v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano
naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi
vplivi. Praviloma služi zbirno mesto tudi kot odjemno mesto. |
(3) Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno
in zunaj prometnih površin. V primeru, ko odjemno mesto ni tudi zbirno
mesto, je potrebno takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu posode
za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto. |
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno
dostopnih mestih na utrjenih javnih površinah locirajo zbiralnice
odpadkov (ekološki otoki). Ekološki otoki so praviloma razporejeni tako,
da zajemajo gravitacijsko območje 300 prebivalcev. |
(5) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen
v bližini pomembnejših mestnih cest. Imeti mora vratarnico, nadstrešek
in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt. |
(6) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do
odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju
proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko
zgrajenih skladiščih. |
(7) Zbirni centri za odpadke se lahko umestijo na enote urejanja
prostora z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK, O. |
|
III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave,
varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
|
Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine |
|
81. člen |
(varstvo narave) |
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni s predpisi in
so prikazani v kartah prikaza stanja prostora, se varujejo v skladu z
določili teh predpisov. |
(2) Za posege na območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje
in soglasja pristojnega organa za varovanje narave. |
|
82. člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
(1) Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine
veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine. |
(2) V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s splošnimi
prostorskimi izvedbenim pogoji glede varstva kulturne dediščine, veljajo
določbe 82. člena tega odloka. |
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v
prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in
ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti
premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna,
energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati
za deponije viškov materialov ipd. |
(5) Ne glede na določbe 52. člena tega odloka velja, da so na območjih,
varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, dopustne naslednje
vrste gradenj: |
·
vzdrževanje objektov, |
·
rekonstrukcija legalno zgrajenih objektov. |
(6) Gradnje novih objektov, dozidave ali nadzidave novega objekta k
obstoječemu objektu in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so
na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine dopustni
le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v
primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni
možno najti druge rešitve. V teh primerih gradnja ali poseg ne sme
spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja
varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta
gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki
veljajo za ta objekt ali območje. |
(7) Odstranitev objekta ali delov objekta kulturne dediščine ni
dopustna, razen pod pogoji kot jih določajo predpisi s področja
varovanja kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej
odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede
velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve kot
jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za
raziskavo in odstranitev dediščine. |
(8) Za posege v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstvena območja dediščine ali registrirane enote dediščine, ki so bila
registrirana do dne uveljavitve tega odloka, je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga
izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege je treba pridobiti tudi
za poseg v EUP PR-05 ter druge posamezne EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je
treba pridobiti tudi za objekte in naprave za oglaševanje v vplivnih
območjih registriranih enot dediščine s čimer se potrdi upoštevanje
varstvenega režima, ki velja za vplivno območje. Za poseg v objekt ali
območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo
vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz,
strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino
uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo kot določajo s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(9) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali
naselbinske dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister, pristojen za
področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni
enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti
podrobnejše podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah –
obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna
služba. |
(10) Za odstranitev objekta kulturne dediščine je treba pridobiti
soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po predpisih o varstvu
kulturne dediščine. |
(11) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi
kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z
varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu. |
(12) Za varstvena območja dediščine veljajo merila in pogoji kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(13) Za registrirane enote kulturne dediščine, ki ni razglašena za
kulturni spomenik in ni varstveno območje velja, da posegi v prostor ali
načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter
prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot
registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano
kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem
členu. |
(14) Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo poleg
določb prejšnjega odstavka tega člena tudi dodatni prostorski izvedbeni
pogoji kot jih določajo varstveni režimi za posamezne podvrste
dediščine. |
(15) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri
posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
·
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
|
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
·
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih -
cerkvah, gradovih, znamenjih itd), |
·
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(16) Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se
pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), |
·
odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
·
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
·
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
·
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
·
odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
|
·
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(17) Za območja vrtno arhitekturne dediščine velja varstveni režim, da
se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), |
·
grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
·
naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
·
podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom
(ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in
utemeljene meje), |
·
rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in
obstoj rastlin, |
·
vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
(18) Za registrirano memorialno dediščino velja varstveni režim, da se
pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
avtentičnost lokacije, |
·
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
·
vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(19) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni
režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta,
pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo
vplivno območje določeno. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi
utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno
substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj
in ponovno uporabo kulturne dediščine. Posebno pozornost je treba
posvetiti legi, gabaritom, materialom, vegetaciji ter splošnemu
oblikovanju fasad in strešin. |
(20) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati
na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana
arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi
najdbami se varujejo pred posegi, ali uporabo, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski
kontekst. V posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma
dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
·
če ni možno najti drugih rešitev in |
·
če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
(21) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja
nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh
posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni
režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo
del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno
enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
(22) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
(23) Območja varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine
so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je priloga k temu aktu, in
drugih uradnih evidencah. |
|
Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
83. člen |
(varovanje in izboljšanje okolja) |
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter
spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske
ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s
predpisi dovoljene. |
(2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v
okoljevarstvenih predpisih je treba izvesti presojo vplivov na okolje
ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
|
(3) Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje, je
izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo. |
|
84. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba
upoštevati predpise s področja varstva zraka. |
(2) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte je potrebno
priključiti na ekološko čiste vire energije. |
(3) Pri gradnji zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje
toplotne izolacije objektov. |
(4) Urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za
boljši lokalni pretok zraka. |
|
85. člen |
(varstvo voda) |
(1) Pri gradnji objektov, urejanju površin ter obratovanju objektov je
treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda. |
(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba
umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v
ustreznem odmiku, tako da se priobalno zemljišče ohranja nepozidano in
javno dostopno. |
(3) S prostorskimi ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in
vodnega režima, oziroma je treba zagotoviti izravnalne ukrepe. |
(4) Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne
povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih
kvalitet. |
(5) Potrebno je ohranjati retencijske sposobnosti območij in
zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje
obsega retencijskih površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem
javnem interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi
izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim
in stanje voda. |
(6) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje vodnega režima in stanja voda. |
(7) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je
potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Manjši odmiki
od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer
so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana
obstoječa stabilnost brežin vodotokov. |
(8) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka
morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost
struge vodotoka. |
(9) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda. |
(10) Kadar vodotok ni evidentiran na predvideni način oziroma je njegov
potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v
skladu z določbami Zakona o vodah in Pravilnika o podrobnejšem načinu
določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda, ter v sodelovanju s
pristojnim organom za upravljanje z vodami. |
(11) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni
režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo,
ki ugotovi dopustnost posega in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni
organ za upravljanje in varstvo voda. |
(12) Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib
in v varstvenih revirjih. |
(13) Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se morajo
načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo
vodni prostor. |
(14) Pred vsakim posegom v vodni ali obvodni prostor, ki bi lahko
povzročil škodo na ribah, je potrebno vsaj 14 dni pred posegom obvestiti
koncesionarja (ribiško družino) zaradi učinkovite izvedbe
intervencijskih izlovov rib. |
|
86. člen |
(varstvo vodnih virov) |
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in
drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
|
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih,
prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, je treba upoštevati vse
predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
(3) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti
soglasje organa, pristojnega za vode. |
|
87. člen |
(varstvo tal in reliefa) |
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba
upoštevati predpise s področja varstva tal. |
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v
največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana
ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova
plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo. |
(3) Pri gradnji objektov kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni
derivati oziroma nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki
onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. |
(4) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti
in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za
rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih
zemljišč. |
|
88. člen |
(varovani gozdovi) |
(1) Varovani gozdovi so določeni s posebnimi predpisi ter so prikazani v
kartah Prikaz stanja prostora. |
(2) V varovanih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih
objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov
(sanitarna sečnja, sanacije erozijskih žarišč in usadov, malopovršinska
obnova panjevskih sestojev) v skladu z veljavnimi predpisi ter v skladu
z gozdnogospodarskim načrtom. |
|
89. člen |
(gozdovi s posebnim namenom (gozdni rezervati)) |
(1) Gozdovi s posebnim namenom (gozdni rezervati) so opredeljeni s
posebnimi predpisi ter so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora.
|
(2) Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih
rezervatov so prepovedane, razen vzdrževanja poti, postavitve
informativnih tabel, vzdrževanje objektov kulturne dediščine ter
izvajanje znanstveno-raziskovalnih del v skladu z določbami predpisov
ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom. |
|
90. člen |
(območja za raziskovanje mineralnih surovin) |
(1) Zaradi varovanja mineralnih surovin kot naravnega vira so v območjih
za raziskavo mineralnih surovin dovoljeni le tisti posegi, ki imajo za
cilj vzdrževanje naravnega ravnovesja in obstoječe rabe prostora oziroma
pridobivanje mineralnih surovin, s soglasjem ministrstva, pristojnega za
rudarstvo. |
|
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
91. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da
zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne
prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne
ali druge nesreče. |
(2) Ob gradnji objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva,
javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih
snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov je treba v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo varnosti
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je potrebno
zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo
nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter
odstranjevanje ruševin. |
(4) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali.
Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih,
ki morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop
živali naj se v primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih
zemljiščih. |
(5) V urbanih naseljih je v primeru nesreč obvezna uporaba zaklonišč,
zato je treba zagotoviti zadostno število zaklonišč v skladu s predpisi. |
|
92. člen |
(erozijska, plazljiva in plazovita območja) |
(1) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih
dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. |
(2) V ogroženih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, se
ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma
prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne
nesreče ali povečale ogroženost prostora. |
(3) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi
posegi s katerimi se zaščiti teren oziroma poseg, ter služijo
stabiliziranju terena. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati
geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe. |
(4) Na erozijskih območjih je prepovedano: |
·
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
·
ogoljevanje površin, |
·
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, |
·
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
·
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
·
odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov, |
·
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
·
odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti, hudourniške struge, |
·
vlačenje lesa. |
(5) Na plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se
zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.
Prepovedano je: |
·
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
·
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
·
izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
·
krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
(6) Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost,
prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, so gradnje in drugi večji
zemeljski posegi oziroma dela možna le na podlagi analize stabilnosti
terena. |
|
93. člen |
(območja potresne ogroženosti) |
(1) Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine
in v skladu s cono potresne ogroženosti. |
|
94. člen |
(poplavna območja) |
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu
s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del Prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. |
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne
nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju
prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba
upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in
izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je
treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na
poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih
ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo
ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev
načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne
ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v
prostor oziroma sočasno z njo. |
(3) Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še
niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela
na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni
režim in stanje voda. |
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na
poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
(5) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno
strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena
njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v Prikazu stanja
prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter
karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. |
(6) Vse ureditve je treba načrtovati tako, da ne poslabšujejo poplavne
varnosti. |
(7) Vse ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z
državnim prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim
načrtom (OPPN). |
|
95. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno
upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in
tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi
poselitvenimi območji. |
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Za primer požara je treba zagotoviti: |
·
odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov, |
·
prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila, |
·
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(3) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali
druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost. |
(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do
vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov. |
(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope
intervencijskim vozilom (minimalni radij 15 m, širina utrjenih poti 3,5
m, ob objektih 5,0 m). |
|
96. člen |
(ureditve za obrambne potrebe) |
(1) Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so območja,
namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne
aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na
teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene vse prostorske ureditve ter
gradnja objektov in ostale infrastrukture. |
(2) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na
okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale
za druge rabe in dejavnosti v prostoru. |
(3) Območja možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe so primarno
namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega
stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje
vojske. Posegi na območjih možne izključne rabe ne smejo onemogočati
uporabe območja posebnega pomena za obrambo v navedenih primerih oziroma
so posegi lahko takšni, da je mogoče rabo izključno za obrambne potrebe
takoj vzpostaviti. |
(4) Pri načrtovanju gradnje je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s
področja graditve zaklonišč oziroma zaklonilnikov. |
(5) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so
nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov. Na območju obrambe,
prikazanem v kartah Prikaz stanja prostora, je treba za vsako
novogradnjo, visoko nad 25 m, pridobiti projektne pogoje in soglasje
ministrstva pristojnega za področje obrambe. |
III.2.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
97. člen |
(arhitektonske ovire) |
(1) Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba
brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo
njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te
zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju
vseh vrst v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah, v skladu z
veljavno zakonodajo. |
|
98. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Ta odlok, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa
stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje
onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine: |
·
I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih
območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom; |
·
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki
je moteč zaradi povzročanja hrupa; |
·
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj
moteči posegi v okolje; |
·
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih
površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v
okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. |
|
Tabela 1: Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje
onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine. |
|
Namenska raba / Stopnja varstva pred hrupom |
I. stopnja |
II. stopnja |
III. stopnja |
IV. stopnja |
S - OBMOČJA STANOVANJ |
SS (a, e, v, s) |
|
● |
|
|
SK (j) |
|
|
● |
|
C - OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU |
|
|
● |
|
CDi |
|
|
● |
|
CDz |
|
● |
|
|
CDk |
|
|
● |
|
CDo |
|
|
|
● |
IP |
|
|
|
● |
IG |
|
|
|
● |
IK |
|
|
|
● |
B - POSEBNA OBMOČJA |
BT |
|
|
● |
|
BD |
|
|
|
● |
BC |
|
|
|
● |
Z - OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
ZS |
|
|
● |
|
ZP |
|
|
● |
|
ZV |
|
|
● |
|
ZD |
|
|
● |
|
ZK |
|
|
● |
|
P - OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
● |
T - OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
● |
E - OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
● |
O - OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
● |
F - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE |
|
|
|
● |
A - POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
|
|
● |
|
K1 - NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
● |
K2 - DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
● |
G - GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
● |
VC - POVRŠINSKE CELINSKE VODE |
|
|
|
● |
VI - VODNA INFRASTRUKTURA |
|
|
|
● |
L - OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
|
|
● |
N - OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
|
|
|
● |
f - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
|
|
|
● |
OO - OSTALA OBMOČJA |
|
|
|
● |
|
(2) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe
stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo
varstva pred hrupom. |
(3) V II. stopnji varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih
cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cestah
znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih
cestah pa 15 m na vsako stran od roba ceste. |
(4) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med
II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom morajo v območju s IV. stopnjo
varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m veljati
pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom. |
(5) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne
povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne
vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. |
(6) V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti
presega dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le,
če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati
vpliv vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne
bodo presežene mejne ravni hrupa za območje. |
(7) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah
obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je treba
vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih
protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti. |
(8) Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma presežene za javne
prireditve, javne shode ali druge dogodke na katerih se uporabljajo
zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega
soglasodajalca. |
(9) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna
infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo
ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil
na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom. |
(10) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi
predpisi. S spremembo teh predpisov se spremenijo tudi zgoraj navedene
omejitve. |
|
99. člen |
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih
določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju. |
(2) Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki
je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(3) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali
življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih
povzročajo viri sevanja sta določeni I. in II. stopnja varstva pred
sevanjem. |
(4) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje
povečano varstvo pred sevanjem. I območje je območje bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin, trgovsko poslovno – stanovanjsko območje, ki
je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim
dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja,
namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju. |
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je
zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali
drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali
servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku
določena kot I. območje. |
(6) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v
I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. |
(7) Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb
prenosa in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji
lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali
nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje
dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje
elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko predložitev
dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne presegajo mejnih
vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da bo
objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
100. člen |
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) |
(1) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje
je za varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega
onesnaževanja, varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo
zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem,
varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe
električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno
onesnaževanje, treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe
v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega
onesnaženja okolja in glede zmanjševanja porabe električne energije. |
(2) Namestitev novih obcestnih svetilk izven strnjenih območij naselij
je treba omejiti na nujno potrebno. Uporabljajo se lahko samo svetilke,
ki svetijo le pod vodoravnico in ne oddajajo svetlobe v ultravijoličnem
spektru. Reklamna in okrasna osvetlitev naj se na varovanih območjih
časovno omeji. |
|
101. člen |
(zagotavljanje ustreznega osončenja) |
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za
osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi
in tem odlokom. |
(2) Če leži načrtovani objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od
obstoječe stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi
načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje
stanovanjske stavbe najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta. V
kolikor so spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe pretežno
namenjene drugi dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za
skupno višino teh etaž. Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali
jugozahodno od obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine
fasadnega oboda obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki
ga določata premici, ki potekata pod kotom ±45º od smeri severa, od točk
skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega
objekta. |
(3) Drugi odstavek tega člena ne velja, kjer je prepoznavna strnjena
struktura gradnje, kot so stara mestna in vaška jedra, oziroma ob
soglasju lastnika sosednjega zemljišča. |
|
III.2.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene
gradnje |
|
102. člen |
(razpršena gradnja) |
(1) Objekti razpršene gradnje so legalno zgrajeni objekti na zemljiščih,
ki v prostorskih aktih niso opredeljena kot stavbna zemljišča.
|
(2) Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka
tega člena so dopustni: |
·
rekonstrukcija objektov, |
·
vzdrževanje objektov, |
·
odstranitev objektov, |
·
komunalna in oblikovna sanacija objektov, |
·
prizidave in nadzidave do 50 % BTP osnovnega objekta, |
·
gradnja na mestu predhodno odstranjenega objekta. |
(3) Na parceli objekta razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in
enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo
SSe. |
(4) Za objekte razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni
pogoji, ki veljajo za objekte v namenski rabi SSe.
|
|
III.2.10
Nelegalna gradnja |
|
103.
člen |
(nelegalna gradnja) |
(1) Nelegalne gradnje in objekti se obravnavajo v skladu z zakonom
in po določilih tega odloka. |
|
III.3
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
104.
člen |
(dopustni objekti po namenski rabi prostora) |
(1)
Dopustni objekti so opredeljeni v skladu s predpisi o
klasifikaciji objektov, pri čemer: |
|
|
-
če so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti
določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov
te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
|
-
če je po navedbi vrste objektov ali posameznega
naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj
(npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so
dopustni le ti predhodno našteti objekti, ki
ustrezajo pogoju iz oklepaja.
|
(2)
Dopustni zahtevni in manj zahtevni objekti so podani po
posamezni namenski rabi. |
(3)
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski
rabi so določeni v Prilogi 1. |
|
105.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na
stanovanjskih območjih) |
(1) Območja
osnovne namenske rabe »S - Območja stanovanj« so namenjena
bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
|
|
III.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja
prostora |
|
119. člen |
(enote urejanja prostora s posebnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji) |
(1) Za posamezne enote urejanja prostora, ki so naštete v
nadaljevanju člena, veljajo namesto posameznih splošnih oziroma
podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev posebni prostorski
izvedbeni pogoji. |
(2) Enote za katere veljajo tudi posebni prostorski izvedbeni
pogoji so: LU-04 SK*, PR-09 SK*, ŠE-43 BD*, ŠE-47 BC*, ŠE-49
PO*, ŠE-51 IG*, ŠE-56 IK*, VI-02 ZS*, VG-01 IK*, VG-02 Ssa*,
VG-07 IK*. |
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji veljajo tudi v enotah
urejanja prostora v katerih se nahaja naselbinska dediščina
prikazana v kartah prikaza stanja prostora (Šenčur – Vas EŠD
14469, Olševek – Vas št. pred. EŠD 400796, Voglje – Vas EŠD
10262, Voklo – Vaško jedro št. pred. EŠD 400805), |
(4) V primeru če so posebni prostorski izvedbeni pogoji v tem
členu določeni grafično, kot zasnova prometnega omrežja javnih
cest in zazidalnih območij, lahko detajlna umestitev objektov v
prostor od predlagane zasnove odstopa, pri čemer pa mora biti
gradnja objektov in komunalno opremljanje izvedeno tako, da ne
onemogoča dostop in izgradnjo komunalne opreme in gradnjo
ostalih objektov na vseh stavbnih zemljiščih v enoti urejanja
prostora. |
(5) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo posameznih
objektov v enoti urejanja prostora, ki predstavlja nezazidano
celoto za izgradnjo več objektov, je potrebno pred ali sočasno z
gradnjo objekta preveriti zmogljivost komunalne opreme. Zanjo
mora biti pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma mora biti kako
drugače zagotovljena njena gradnja. |
(6) Za posamezne nezazidane celote je določena zasnova umestitve
prometne infrastrukture v prostor, glede na obstoječe prostorske
danosti. Detajlna umestitev v prostor se za celoto določi z
idejno zasnovo in projektnimi pogoji upravljavcev komunalne
infrastrukture in lahko od s tem aktom predpisane zasnove
odstopa, pri čemer pa mora biti idejna zasnova izdelana tako, da
omogoča dostop in izgradnjo komunalne opreme za vsa zemljišča na
območju. |
(7) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote
urejanja prostora so določeni v Prilogi 2. |
(8) Za enote urejanje prostora v katerih se nahaja naselbinska
dediščina veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki
določajo, da so to območja ohranjanja obstoječih gradenj.
Gradnje novih objektov so dopustne le izjemoma, kadar ni mogoče
zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave ali
nadzidave, kadar ni možno najti druge rešitve. V teh primerih
gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je
območje pridobilo status območja, varovanega s predpisi, s
področja varstva kulturne dediščine in mora biti ta gradnja ali
poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki
veljajo za to območje. |
|
III.5 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN |
|
120. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN) |
(1) V enotah urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava
podrobnih prostorskih načrtov, je do izdelave le teh dopustno
izvajati gradnje oziroma posege v prostor, če so le ti skladni s
splošnimi in podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za
določeno podrobnejšo namensko rabo enote urejanja prostora ter
ne ovirajo kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj načrtovanih
s predvidenim podrobnim prostorskim načrtom. |
(2) Dopustne so naslednje gradnje oziroma posegi v prostor: |
·
gradnje, katere je možno izvajati na podlagi zakona brez
gradbenega dovoljenja, |
·
gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanje komunalne opreme za
oskrbo obstoječih objektov, |
·
Posegi in gradnje na parceli legalno zgrajenega objekta ali
predhodno porušenega legalno zgrajenega objekta (nadomestna
gradnja), |
·
posegi in gradnje na zemljiščih parcel predhodno porušenega
legalno zgrajenega objekta (nadomestna gradnja), v gabaritih
prejšnjega objekta, upoštevajoč tudi možne nadzidave in dozidave
v skladu s podrobnimi določili glede izrabe za podrobnejšo
namensko rabo, |
·
spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko
rabo prostora. |
(3) Za gradnje oziroma posege v varovana območja oziroma
varstvene pasove prikazane v kartah Prikaz stanja prostora, je
potrebno pridobiti soglasje pristojnega nosilca urejanja
prostora. |
(4) Za vse naštete gradnje oziroma posege je potrebno pridobiti
soglasje občinske službe pristojne za urejanje prostora. |
|
121. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN) |
(1) Na enotah urejanja prostora predvidenih OPPN je s tem
odlokom lahko določena le pretežna osnovna namenska raba ali
podrobnejša namenska raba. Tako določene namenske rabe v OPPN ni
dovoljeno spreminjati. |
(2) Kot izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih
OPPN služijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in
podrobnejših namenskih rab, določenih s tem odlokom, ki se lahko
s sprejemom OPPN spremenijo, če sprememba pomeni izboljšanje
prostorskih ureditev, predvsem na področju javnih površin in
javne infrastrukture. |
(3) Območje OPPN je lahko v karti »3 - Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« razdeljeno na več
namenskih rab. Meje med tako opredeljenimi posameznimi
namenskimi rabami so informativne in usmeritvene in se lahko v
primeru investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu,
spremenijo. |
(4) Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih
delih, vendar mora biti v tem primeru del sprejetega OPPN tudi
celovita presoja celotnega območja OPPN, predvsem z vidika
urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture,
družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti. |
(5) V strokovnih podlagah za OPPN za stanovanjsko gradnjo je
potrebno izdelati preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih
vrtcev, šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev
navedenih javnih storitev. Če organ občine, pristojen za
izobraževanje ali zdravstvo ugotovi, da so obstoječe kapacitete
vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova
stanovanjska gradnja, neustrezne, je potrebno na območju OPPN
sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne
objekte oziroma kapacitete. |
(6) Če v gravitacijskem območju enote urejanja prostora, ki
obsega najmanj 300 stanovanjskih enot in v kateri je načrtovana
gradnja več kot 30 stanovanjskih enot, ni zagotovljena trgovina
osnovne oskrbe, je potrebno le to zagotoviti v načrtovani enoti
urejanja prostora. |
|
122. člen |
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni
natečaj) |
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko
pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve
lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo
biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
|
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko
pridobijo tudi z javnim natečajem. |
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih
rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s tem odlokom
ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN. |
|
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 7/2011) vsebuje naslednje prehodne
in končne določbe: |
|
IV. Prehodne in končne določbe |
|
123. člen |
(varstvena območja dediščine) |
(1) Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo
določbe odlokov za enote dediščine, ki so vključene v strokovne
zasnove varstva z varstvenimi režimi iz 82. člena tega odloka.
»Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine
Šenčur« (ZVKDS OE Kranj, februar 2008), se hranijo na sedežu
občine Šenčur in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
OE Kranj. |
|
124. člen |
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih
aktov) |
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji
prostorski izvedbeni akti v delih, ki se nanašajo na območje
občine Šenčur: |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta
2000 (UVG, št. 5/86, 16/88, 23/88, 44/96, 43/97, 23/98, 28/98,
32/98, 5/04, 19/04 in Uradni list RS, št. 20/91, 55/92) in
srednjeročnega družbenega plana občine Kranj za obdobje od leta
1986 do leta 1990 za območje Občine Šenčur (UVG, št. 7/86,
13/88, 3/89, 44/96, 43/97, 28/98, 5/04, 19/04 in Uradni list RS,
št. 41/92, 55/92, 43/93 in 70/94); |
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje
naselij Šenčur in Srednja vas (Uradni list RS, št. 55/92 in UVG
št. 15/88, 31/95, 44/96, 43/97, 28/98, 33/98, 14/02, 5/04,
19/04, 32/05, 5/06, 19/06, 31/07, 1/08, 7/08); |
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje
Kranjsko in Sorško polje (Uradni list RS, št. 43/93, 3/94,
27/96, in UVG št. 17/96, 44/96, 43/97, 49/97, 28/98, 33/98,
5/04, 19/04, 7/08). |
|
125. člen |
(veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih
aktov) |
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji
občinski prostorski izvedbeni akti: |
·
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje
Šenčur-jug OPC P3- 1. faza (UVG, št. 11/08); |
·
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje Šenčur-jug OPC
P2B (UVG, št. 30/05, 25/06, 10/08); |
·
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje Šenčur-jug OPC
P4 - 1. faza (UVG, št. 30/05); |
·
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu območja Britof sever Voge S
12/4 (UVG, št. 34/05, 27/06, 22/07, 32/07, 11/08, 19/08, 11/10); |
·
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko
ureditev skupnega pomena za regionalno cesto R1-210, odsek 1107
Preddvor-Kranj (Primskovo), pododsek Hotemaže-Britof (Ur.l. RS,
št. 27/08). |
|
126. člen |
(prostorski izvedbeni akti v izdelavi) |
(1) Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti
pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po
določbah tega odloka kot občinski podrobni prostorski načrt
(OPPN). |
|
127. člen |
(gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja) |
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi
predpisov veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja. |
|
128. člen |
(dostopnost prostorskega akta) |
(1) Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu
Občine Šenčur in na spletnih straneh Občine Šenčur. |
|
129. člen |
(veljavnost odloka) |
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in
začne veljati petnajsti dan po objavi. |
Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta
Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 35/2014)
vsebuje naslednjo končno določbo: |
|
2. člen |
Ta odlok začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
Odlok o spremembah in dopolnitvah
občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 68/2015) vsebuje naslednjo končno določbo: |
|
2. člen |
Ta odlok začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
Odlok o spremembah in dopolnitvah
občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 47/2017, 49/2017in 52/2017) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe: |
|
48. člen |
Spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine
Šenčur so stalno na vpogled pri občinski službi za urejanje
prostora Občine Šenčur. |
|
48.a člen |
Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah
tega odloka kot občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
|
48.b člen |
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi
predpisov veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja. |
|
49. člen |
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka:
350-85/2013-27 |
Datum: 20.12.2017 |
|
|
Občina
Šenčur |
|
Ciril Kozjek, župan |
|
PRILOGA 1 - DOPUSTNI NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI |
|
Za posamezne nezahtevne in enostavne objekte, ki jih je dopustno
graditi po posameznih rabah je oznaka v razpredelnici »+«
oziroma številka pogoja opredeljenega na koncu priloge od 1 do
51. V primeru, da v razpredelnici ni nobene oznake (je prazno
polje), takšnega objekta v tej rabi ni dovoljeno graditi kot
nezahtevni oziroma enostavni objekt. |
|
1. MAJHNA STAVBA (stavba majhnih dimenzij, v
pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena
prebivanju, objekti v javni rabi) |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
2 |
+ |
+ |
+ |
1 |
2 |
2 |
2 |
2 |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
25 |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
2. MAJHNA STAVBA KOT DOPOLNITEV OBSTOJEČE POZIDAVE
(stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni
izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, objekti v
javni rabi) |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
2 |
+ |
+ |
+ |
1 |
2 |
2 |
2 |
2 |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
25 |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
3. POMOŽNI OBJEKT V JAVNI RABI |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
Stavbe |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
42 |
42 |
13 |
|
|
Gradbeno inženirski objekt |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
9 |
|
|
13 |
|
|
Pomožni cestni objekti |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
14 |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
41 |
41 |
14 |
|
|
|
4. OGRAJA |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
20, 15 |
20, 15 |
20, 15 |
20, 15 |
20, 15 |
20, 15 |
51 |
20, 15 |
20, 15 |
20, 15 |
20, 15 |
20, 15 |
20, 15 |
24 |
24 |
20, 15 |
20, 15 |
20, 15 |
4, 24 |
|
4, 24 |
43 |
43 |
43 |
43 |
43 |
|
|
|
|
|
|
5. PODPORNI ZID (konstrukcija med dvema višinama
zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine. Pri
računanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva le
merilo za podporni zid) |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
8 |
37 |
37 |
|
|
|
|
6. MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA (naprava za
čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo
od 2000 PE) |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
10 |
10 |
10 |
|
|
|
7. NEPRETOČNA GREZNICA (vodotesen zbiralnik za
komunalno odpadno vodo) |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
3 |
3 |
3 |
3 |
|
3 |
3 |
3 |
3 |
|
|
|
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
|
|
|
3 |
3 |
|
|
|
|
|
|
8. REZERVOAR (objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s
priključki in z inštalacijami) |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
16 |
16 |
16 |
16 |
+ |
+ |
+ |
16 |
16 |
16 |
16 |
16 |
16 |
+ |
+ |
16 |
16 |
16 |
16 |
16 |
16 |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
46 |
46 |
46 |
|
|
|
9. VODNJAK, VODOMET |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
39 |
39 |
39 |
|
|
|
10. PRIKLJUČEK NA OBJEKTE GOSPODARSKE JAVNE
INFRATSRUKTURE IN DALJINSKEGA OGREVANJA |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
35 |
35 |
+ |
|
|
|
11. SAMOSTOJNO PARKIRIŠČE |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
48 |
48 |
48 |
48 |
48 |
48 |
48 |
48 |
48 |
48 |
48 |
48, 9 |
48 |
+ |
+ |
48 |
48 |
33 |
48 |
48 |
48 |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
12. KOLESARSKA POT, PEŠ POT, GOZDNA POT IN PODOBNE |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
36 |
36 |
+ |
|
|
|
13. POMOL |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
+ |
|
14. ŠPORTNO IGRIŠČE NA PROSTEM (grajena ali utrjena
površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima
spremljajočih objektov ali tribun) |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
45 |
45 |
45 |
45 |
45 |
45 |
45 |
45 |
45 |
45 |
45 |
45 |
45 |
45 |
45 |
+ |
+ |
+ |
+ |
45 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
15. VODNO ZAJETJE IN OBJEKTI ZA AKUMULACIJO VODE IN
NAMAKANJE |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
Prostornina razlivne vode
|
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
46 |
|
|
Bazen |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
Namakalni sistemi |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
17 |
+ |
+ |
17 |
+ |
+ |
|
16. OBJEKT ZA OGLAŠEVANJE |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
Oglasne površine |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
|
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
|
|
|
|
|
|
17. OBJEKT ZA REJO ŽIVALI (enoetažen objekt,
namenjen reji živali) |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
Stavbe |
|
|
|
|
|
22, 29 |
22, 29 |
22,3 |
|
|
|
|
|
|
+ |
23 |
23 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
29 |
29 |
29 |
|
|
Ribogojnice |
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
+ |
|
18. POMOŽNI KMETIJSKO – GOZDARSKI OBJEKT (objekt,
namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in
vrtnarjenju, ki ni namenjen prebivanju) |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
Stavbe |
|
|
|
|
|
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11, 12 |
11, 12 |
31 |
|
|
Gradbenoinženirski objekti |
|
|
|
|
|
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
27 |
27 |
49 |
|
|
Zbiralnik gnojnice ali gnojevke |
|
|
|
|
|
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
+ |
|
|
|
Stolpni silosi |
|
|
|
|
|
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
28 |
28 |
|
|
|
Gozdne prometnice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
19. OBJEKTI ZA KMETIJSKE PROIZVODE IN DOPOLNILNO
DEJAVNOST (objekt, ki ni namenjen prebivanju) |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
|
|
|
|
|
+ |
+ |
+ |
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
20. POMOŽNI KOMUNALNI OBJEKT |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
|
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
47 |
47 |
47 |
47 |
47 |
|
21. POMOŽNI LETALIŠKI, PRISTANIŠKI OBJEKT IN
POMOŽNI OBJEKT NA SMUČIŠČU |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
Stavbe |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
43 |
|
|
Gradbenoinženirski objekti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
+ |
|
|
|
+ |
|
|
|
|
|
43 |
|
|
|
22. POMOŽNI OBJEKT NAMENJENI OBRAMBI IN VARSTVU
PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER POMOŽNI OBJEKT
ZA SPREMLJANJE STANJA OKOLJA IN NARAVNIH POJAVOV |
VRSTA OBJEKTA / NRP |
SS |
SSa |
SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SKj |
A |
CU |
CD |
CDz |
CDi |
CDk |
IG |
IK |
BT |
BC |
BD |
ZS |
ZD |
ZK |
PC |
PL |
PO |
T |
O |
K1 |
K2 |
G |
VC |
VI |
Stavbe |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
+ |
18 |
18 |
18 |
18, 22 |
18, 22 |
18, 22 |
18, 22 |
18, 22 |
Gradbenoinženirski objekti |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
18 |
+ |
18 |
18 |
18 |
18, 22 |
18, 22 |
18, 22 |
18, 22 |
18, 22 |
|
|
PRILOGA 2 |
Pogoji ki veljajo na območjih predvidenih OPPN: |
·
Na območjih vseh novosprejetih OPPN z namensko rabo SSe se ne
dovoli nikakršna dopolnilna dejavnost. Območja so namenjena
izključno za stanovanja. |
·
Pri pripravi vseh OPPN-jev je obvezno poleg usmeritev za
posamezni OPPN iz tabele 1 predvideti enotno oblikovanje in
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe.
Na vsaki gradbeni parceli je dovoljeno postaviti le en tovrsten
objekt. |
|
Tabela 1: Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni
pogoji za posamezne enote urejanja |
|
Enota urejanja |
Naselje |
Podrobna namenska raba |
Opis podrobne namenske rabe |
PIA |
FZ |
FI |
Usmeritve za OPPN |
Posebni PIPP |
HO-02 SSe* |
HOTEMAŽE |
SSe |
stanovanjske površine |
PPIP |
|
|
|
Na delu, ki leži v poplavnem območju, je treba pri
načrtovanju upoštevati 94. člen odloka o OPN. |
HO-04 SSe* |
HOTEMAŽE |
SSe |
stanovanjske površine |
PPIP |
|
|
|
Na delu, ki leži v poplavnem območju, je treba pri
načrtovanju upoštevati 94. člen odloka o OPN. |
LU-04 SK* |
LUŽE |
SK |
površine podeželskega naselja |
PPIP |
|
|
|
Območje je namenjeno preselitvi kmetijskega
gospodarstva. Na območju je dovoljeno graditi en objekt
namenjen bivanju lastnika kmetije ter graditev
gospodarskih objektov za potrebe te kmetije. Višinski
gabariti posameznih objektov ne smejo presegati objektov
enake namembnosti v najbližjih sosednjih območjih. |
MI-02 ZS |
MILJE |
ZS |
površine za oddih rekreacijo in šport |
OPPN |
|
|
Predvidene ureditve površin za piknike s spremljajočimi
sanitarnimi objekti, športnimi in otroškimi igrišči,
pripadajočimi parkirnimi površinami ter manjšim
gostinskim objektom. |
|
MI-04 SSe |
MILJE |
SSe |
stanovanjske površine |
OPPN |
|
|
Veljavni prostorski izvedbeni načrt. |
|
PR-09 SK* |
PREBAČEVO |
SK |
površine podeželskega naselja |
PPIP |
|
|
|
Območje je namenjeno ureditvi kmetijskega gospodarstva.
Na območju je dovoljeno graditi en objekt namenjen
bivanju lastnika kmetije ter graditev gospodarskih
objektov. Višinski gabariti posameznih objektov ne smejo
presegati objektov enake namembnosti v najbližjih
sosednjih območjih. |
PR-12* |
PREBAČEVO |
IK, SK |
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in kmetijo |
PPIP |
|
|
|
Območje je namenjeno preselitvi kmetijskega
gospodarstva.
Na območju je dovoljeno graditi en objekt namenjen
bivanju lastnika kmetije ter graditev gospodarskih
objektov za potrebe te kmetije. Gradnja stanovanjskega
objekta je pogojena z predhodno oziroma sočasno gradnjo
kmetijskih objektov.
Višinski gabariti posameznih objektov ne smejo presegati
objektov enake namembnosti v najbližjih sosednjih
območjih. |
ŠE-14 CDz |
ŠENČUR |
CD |
druga območja centralnih
dejavnosti |
OPPN |
|
|
Predviden OPPN za
dejavnost socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja.
Urbanistično-arhitekturna zasnova pozidave in
dimenzioniranje objektov naj se po prostorski
razmestitvi objektov in po volumnih prilagaja strukturi
obstoječim sosednjim območjem. |
|
ŠE-32 SS |
ŠENČUR |
SS |
stanovanjske površine |
OPPN |
|
|
Predviden OPPN za stanovanjsko gradnjo ter v pasu ob
glavni cesti gradnji za potrebe mirne obrti in poslovne
ter storitvene dejavnosti. V pasu namenjenemu poslovni,
storitveni in obrtni dejavnosti je dovoljena višina
objektov P+2N z upoštevanjem enotne gradbene linije
določene z rezervatom glavne ceste, stanovanjski del
območja pa se po gradbenih masah zgleduje po sosednjem
območju (ŠE-31 SSe). Zasnova naj se po strukturi
prilagaja terenu, oblikovno pa se lahko umeščajo tudi
sodobno oblikovani objekti. Na območju je potrebno
urediti primerno otroško igrišče. Pri izdelavi OPPN je
potrebno upoštevati idejno zasnovo oziroma ureditve za
potrebe ureditev glavne ceste G2-104, odsek 1136 Kranj –
Spodnji Brnik ter OPPN načrtovati tako, da ne bo posegal
v predlagane rešitve širitve glavne ceste. |
|
ŠE-33 SSe |
ŠENČUR |
SSe |
stanovanjske površine |
OPPN |
|
|
Predviden OPPN za enodružinsko stanovanjsko gradnjo.
Zasnova naj se po strukturi prilagaja terenu in prvotni
strukturi gradnje v naselju. Pred pričetkom gradenj na
tem območju se predvidi končna prometna in komunalna
ureditev ter izvede parcelacija. Oblikovanje objektov
naj sledi kvalitetni arhitekturni dediščini na tem
območju. Na območju je potrebno urediti primerno otroško
igrišče. |
|
ŠE-36 IG |
ŠENČUR |
IG |
gospodarske cone |
OPPN |
|
|
Predvidena izdelava OPPN za območje obrtnih objektov.
Urbanistično in arhitekturno oblikovanje celotnega
območja mora biti usklajeno, hkrati je treba upoštevati
tudi oblikovanje objektov na stičnih območjih. |
|
ŠE-37 IG |
ŠENČUR |
IG |
gospodarske cone |
OPPN |
|
|
Predviden OPPN za območje
obrtnih, trgovskih in poslovnih objektov. Urbanistično
in arhitekturno oblikovanje celotnega območja mora biti
usklajeno, hkrati je treba upoštevati tudi oblikovanje
objektov na stičnih območjih. |
|
ŠE-38 IG |
ŠENČUR |
IG |
gospodarske cone |
OPPN |
|
|
Veljavni prostorski izvedbeni načrt. |
|
ŠE-39 IG* |
ŠENČUR |
IG |
gospodarske cone |
PPIP |
|
|
|
V območju so dovoljene tudi ureditve za potrebe
zdravstvenih dejavnosti ter vzgoje in izobraževanja. |
ŠE-40 IG |
ŠENČUR |
IG |
gospodarske cone |
OPPN |
|
|
Veljavni prostorski izvedbeni načrt. |
|
ŠE-41 IG |
ŠENČUR |
IG |
gospodarske cone |
OPPN |
|
|
Predviden OPPN za območje obrtnih, trgovskih in
poslovnih objektov. Urbanistično in arhitekturno
oblikovanje celotnega območja mora biti usklajeno,
hkrati je treba upoštevati tudi oblikovanje objektov na
stičnih območjih. |
|
ŠE-42 IG |
ŠENČUR |
IG |
gospodarske cone |
OPPN |
|
|
Predviden OPPN za območje
obrtnih, trgovskih in poslovnih objektov. Urbanistično
in arhitekturno oblikovanje celotnega območja mora biti
usklajeno, hkrati je treba upoštevati tudi oblikovanje
objektov na stičnih območjih.
Dopustne so tiste poslovne
dejavnosti, ki za hrup niso občutljive. Za vse varovane
prostore stavb mora biti predvidena ustrezna pasivna
zaščita stavb. V sklopu OPPN je potrebno izdelati oceno
obremenjenosti s hrupom in ob upoštevanju predvidenega
povečanja prometne obremenitve v 20-letnem planskem
obdobju, zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe. |
|
ŠE-43 BD* |
ŠENČUR |
BD |
površine drugih območij |
PPIP |
0,6 |
0,8 |
|
Območje je namenjeno ureditvam za potrebe trgovskega
centra (1230 - Trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti) ter ureditve za potrebe mirujočega prometa
oziroma garaž (12420 - Garažne stavbe), znotraj objekta
je možna ureditev manjšega gostinskega objekta. Na
območju so dopustne tudi gradnje objektov oziroma
spremembe namembnosti objektov s klasifikacijo 122 -
Poslovne in upravne stavbe, 124 – Stavbe za promet in
stavbe za izvajanje komunikacij, 125 – Industrijske
stavbe in skladišča, 126 - Stavbe splošnega družbenega
pomena ter vrste stavb za to namensko rabo iz 109. člena
OPN.
Oblikovanje objekta:
- maksimalna višina slemena objekta je 10 m;
- oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev
fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih
fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po
celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu;
- vsi pomožni objekti in naprave naj bodo locirani na
vidno neizpostavljenih mestih oziroma primerno zakriti;
- dovoljene so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in
večkapne strehe na objektih manjših tlorisnih in
višinskih gabaritov, z nameščenimi moduli solarnih in
fotovoltaičnih sistemov.
Potrebno je zagotoviti minimalno 20 % zelenih primerno
hortikulturno urejenih površin območja. Glede na
predvideno dejavnost je potrebno zagotoviti eno parkirno
mesto na 50 m2 BEP objekta.
Postavitev reklamnih panojev in totema je možna do
maksimalne višine 20 m oziroma do maksimalno 5 m nad
slemenom objekta, ob pogojih in soglasju Ministrstva za
promet, Direktorata za civilno letalstvo. |
ŠE-44 IG |
ŠENČUR |
IG |
gospodarske cone |
OPPN |
|
|
Predvidena izdelava OPPN za območje obrtnih objektov.
Urbanistično in arhitekturno oblikovanje celotnega
območja mora biti usklajeno, hkrati je treba upoštevati
tudi oblikovanje objektov na stičnih območjih.
V sklopu OPPN je potrebno:
-
izdelati oceno obremenjenosti s hrupom in ob
upoštevanju predvidenega povečanja prometne obremenitve
v 20-letnem planskem obdobju, zagotoviti ustrezne
protihrupne ukrepe;
-
Izdelati prometno študijo s katero se dokaže,
da se pretočnost novega krožnega križišča ne poslabša in
da zaradi tega ne prihaja do zastojev na izvozu iz
avtoceste. |
|
ŠE-46 PL |
ŠENČUR |
PL |
letališča |
DPN |
|
|
Območje se ureja z državnim prostorskim načrtom. |
|
ŠE-47 BC* |
ŠENČUR |
BC |
športni centri |
PPIP |
|
|
|
Legalizacija območja na katerem je urejen motokros
poligon ter se motokros prireditve že odvijajo.
Dovoljeni so posegi in ureditve za obstoječo dejavnost.
Prepovedana je gradnja objektov namenjenih bivanju ter
poslovni dejavnosti. |
ŠE-49 PO* |
ŠENČUR |
PO |
ostale prometne površine |
PPIP |
|
|
|
Na območju so dovoljene samo ureditve za potrebe
parkiranja. Prepovedano je postavljanje objektov. Za
vsak poseg na to območje je potrebno pridobiti soglasje
upravljavca plinovoda ter avtoceste. Upoštevati je
potrebno širitev avtoceste za en vozni pas, to je 7 m od
roba cestnega sveta. |
ŠE-50 CU* |
ŠENČUR |
CU |
osrednja območja centralnih dejavnosti |
PPIP |
|
|
|
Na območju so dovoljene obstoječe dejavnosti, ki nimajo
negativnih vplivov na okolje. |
ŠE-51 IG* |
ŠENČUR |
IG |
gospodarske cone |
PPIP |
|
|
|
Urbanistično in
arhitekturno oblikovanje celotnega območja mora biti
usklajeno, hkrati je treba upoštevati tudi oblikovanje
objektov na stičnih območjih. Na severnem delu območja
se uredi zeleni pas s funkcionalnim drevjem. Za celotno
območje naselja je pred posegi na to območje potrebno
predvideti končno prometno ureditev celotnega območja z
priključitvijo na državno cesto. |
ŠE-56 IK* |
ŠENČUR |
IK |
površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo |
PPIP |
|
|
|
Območje je namenjeno
preselitvi kmetijskega gospodarstva. Na območju je
dovoljeno graditi en objekt namenjen bivanju lastnika
kmetije ter graditev gospodarskih objektov za potrebe te
kmetije. Višinski gabariti posameznih objektov ne smejo
presegati objektov enake namembnosti v najbližjih
sosednjih območjih. |
ŠE-62 IK* |
ŠENČUR |
IK |
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
PPIP |
|
|
|
Na območju so dopustne obstoječe dejavnosti, ki nimajo
negativnih vplivov na okolje ter ni dopustna gradnja
objektov za rejo živali. |
ŠE-68 SSe* |
ŠENČUR |
SSe |
stanovanjske površine |
PPIP |
|
|
|
Zasnova pozidave naj se po strukturi in obliki
prilagaja terenu in prvotni strukturi gradnje v
podeželskem naselju. Dvojčki, vrstne hiše ali
večstanovanjske stavbe niso dovoljene. Pred pričetkom
gradenj na tem območju se predvidi končna prometna in
komunalna ureditev ter izvede parcelacija. Oblikovanje
objektov naj sledi kvalitetni arhitekturni dediščini na
tem območju. |
ŠE-71 CU |
ŠENČUR |
CU |
osrednja območja centralnih dejavnosti |
OPPN |
|
|
Predviden OPPN.
Pred pričetkom gradenj na tem območju se predvidi končna
prometna in komunalna ureditev ter izvede parcelacija.
Oblikovanje objektov naj sledi kvalitetni arhitekturni
dediščini na tem območju. |
|
TR-10 BC |
TRBOJE |
VC, K2 |
športni centri in površina celinskih vod |
OPPN |
|
|
Predviden OPPN na območju Trbojskega jezera za ureditve
namenjene športu in rekreaciji. Natančnejša opredelitev
načrtovanih vsebin (postavitev žičnice za smučanje na
vodi s pomožnimi in spremljajočimi objekti) bo podana z
OPPN.
V čim večji meri je treba ohranjati obrežno vegetacijo.
Izvajanje dejavnosti in gradnja žičnice sta sprejemljivi
le v času med 1. aprilom in 1. septembrom.
Zaradi varstva prezimujočih ptic naj se v času, ko
žičnica ne obratuje (od 1. septembra do 1. aprila), žice
označi tako, da se ptice ne bodo zaletavale vanje. Pri
določanju načina označevanja naj sodeluje strokovnjak za
ptice.
Gradnja mora potekati na način, ki najmanj poškoduje
obalo in dno jezera, vse nastale poškodbe pa je treba
takoj po končani gradnji sanirati.
Pred izdajo naravovarstvenega soglasja k OPPN se pridobi
tudi mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo o ustreznosti
kvalitete vode za izvajanje omenjene dejavnosti.
V postopku priprave OPPN je potrebno pridobiti mnenje
Direkcije RS za vode in Zavoda za ribištvo Slovenije. |
|
TR-13 O* |
TRBOJE |
O |
Območje okoljske infrastrukture |
PPIP |
|
|
|
Območje centralne čistilne naprave občine Šenčur.
Ob gradnji čistilne naprave je treba gozdno vegetacijo
ohranjati v največji možni meri. Zagotoviti je treba
dostopnost do sosednjega gozda za gospodarjenje z njim.
Objekte je treba načrtovati izven priobalnega pasu,
razen izjem, ki jih dovoljuje veljavna zakonodaja s
področja upravljanja z vodami. |
TR-15 BT* |
TRBOJE |
BC |
površine za turizem |
PPIP |
|
|
|
Na območju so dovoljene ureditve za potrebe obstoječe
turistične dejavnosti brez nastanitvenih kapacitet
(hostla, turističnih sob…).
Ob razpelu je treba zagotoviti odprt prostor, s katerim
bo ohranjen prostorski kontekst razpela. Za vsak poseg v
prostor na območju enote urejanja prostora je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje.
Na območju je potrebno v čim večji meri ohranjati
avtohtono obvodno vegetacijo.
Objekte je treba načrtovati izven priobalnega pasu,
razen izjem, ki jih dovoljuje veljavna zakonodaja s
področja upravljanja z vodami. |
VG-01 IK* |
VOGLJE |
IK |
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
PPIP |
|
|
|
Območje je namenjeno izključno objektom kmetijske
proizvodnje za predelavo kmetijskih izdelkov. Niso
dovoljene ureditve za potrebe bivanja. |
VG-02 SK |
VOGLJE |
SK |
površine podeželskega naselja |
OPPN |
|
|
Zaokrožitev delno pozidanega območja. Gradnje za
poslovno dejavnost se lahko izvedejo samo v navezavi s
kmetijsko in stanovanjsko dejavnostjo na tem območju.
Dejavnost mora biti organizirana tako, da zadosti
zakonsko predpisanim pogojem emisij v bivalno okolje.
Poslovni objekti ali deli objektov ne smejo presegati
višine najvišjega objekta v območju. |
|
VG-07 IK* |
VOGLJE |
IK |
površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo |
PPIP |
|
|
|
Območje je namenjeno
izključno objektom kmetijske proizvodnje oziroma za
vzrejo živali, predelavo in spravilo kmetijskih izdelkov
ter kmetijskih strojev. Niso dovoljene ureditve za
potrebe bivanja. |
VG-09 SS |
VOGLJE |
SS |
stanovanjske površine |
OPPN |
|
|
Predviden OPPN za enodružinsko stanovanjsko gradnjo.
Zasnova naj se po strukturi prilagaja terenu, oblikovno
pa se lahko umeščajo tudi sodobno oblikovani objekti. |
|
VI-02 ZS* |
VISOKO |
ZS |
površine za oddih rekreacijo in šport |
PPIP |
|
|
|
Znotraj območja so dovoljene ureditve vseh vrst igrišč
ter postavitve začasnih objektov ter servisnih objektov
za potrebe športnih dejavnosti, ki se odvijajo na tem
območju. Objekti so lahko samo pritlični. |
VI-05 CU |
VISOKO |
CU |
osrednja območja centralnih dejavnosti |
OPPN |
|
|
Predvidena izdelava OPPN za območje namenjeno predvsem
vzgoji in izobraževanju ter otroškim in športnim
igriščem s pripadajočimi parkirnimi površinami.
V območju se lahko v manjšem
obsegu uredijo tudi druge centralne dejavnosti, ki
jih naselje potrebuje. Objekti morajo upoštevati
kvalitetno lokalno tipologijo in morfologijo ter biti
višinsko omejeni tako, da bo cerkev ostala dominanta
naselja. |
|
VI-08 SSe |
VISOKO |
SSe, ZD |
stanovanjske površine |
OPPN |
|
|
Predviden OPPN za enodružinsko stanovanjsko gradnjo.
Zasnova pozidave naj se po strukturi in obliki prilagaja
terenu in prvotni strukturi gradnje v podeželskem
naselju. Dvojčki, vrstne hiše ali večstanovanjske stavbe
niso dovoljene. Pred pričetkom gradenj na tem območju
se predvidi končna prometna in komunalna ureditev ter
izvede parcelacija. Oblikovanje objektov naj sledi
kvalitetni arhitekturni dediščini na tem območju. Na
območju namenske rabe ZD je dovoljena hortikulturna
ureditev in postavitev otroških igral in urbane opreme.
|
|
VI-11 SSe* |
VISOKO |
SSe |
stanovanjske površine |
PPIP |
|
|
|
Na območju se ohranja avtohtona obvodna vegetacija ter
zagotavlja zadosten odmik ureditev do vodotoka.
Objekte je potrebno načrtovati izven priobalnega pasu.
|
VI-15 PC |
VISOKO |
PC |
površine cest |
OPPN |
|
|
Veljavni prostorski izvedbeni načrt za regionalno cesto
R1. |
|
ŠE-52/1 PO |
ŠENČUR |
PO |
ostale prometne površine |
OPPN |
|
|
Območje počivališča navezano na avtocesto. |
|
ŠE-52/2 PO |
ŠENČUR |
PO |
ostale prometne površine |
OPPN |
|
|
Območje bencinskega servisa navezano na avtocesto. |
|
ŠE-53/1 PO |
ŠENČUR |
PO |
ostale prometne površine |
OPPN |
|
|
Območje počivališča navezano na avtocesto. |
|
ŠE-53/2 PO |
ŠENČUR |
PO |
ostale prometne površine |
OPPN |
|
|
Območje bencinskega servisa navezano na avtocesto. |
|
|
PRILOGA 3 |
Seznam enot urejanja prostora: |
|
(1) Seznam enot urejanja prostora razvrščen po naseljih |
|
IME NASELJA |
OZNAKA NASELJA |
UREJEVALNA ENOTA |
PPIP |
HOTEMAŽE |
HO |
HO-01 ZS |
. |
HOTEMAŽE |
HO |
HO-02 SSe |
. |
HOTEMAŽE |
HO |
HO-03 SSe |
. |
HOTEMAŽE |
HO |
HO-04 SSe |
. |
HOTEMAŽE |
HO |
HO-05 SSa |
. |
HOTEMAŽE |
HO |
HO-07 SK |
. |
HOTEMAŽE |
HO |
KE-01-A 1 |
. |
LUŽE |
LU |
LU-01 SKj |
. |
LUŽE |
LU |
LU-02 SSe |
. |
LUŽE |
LU |
LU-03 ZS |
. |
LUŽE |
LU |
LU-04 SK* |
PPIP |
MILJE |
MI |
MI-01 SSe |
. |
MILJE |
MI |
MI-02 ZS |
OPPN |
MILJE |
MI |
MI-03 SSa |
. |
MILJE |
MI |
MI-04 SSe |
OPPN |
OLŠEVEK |
OL |
OL-01 SK |
. |
OLŠEVEK |
OL |
OL-02 SSe |
. |
OLŠEVEK |
OL |
OL-03 ZS |
. |
OLŠEVEK |
OL |
OL-04 CDi |
. |
OLŠEVEK |
OL |
OL-05 SK |
. |
OLŠEVEK |
OL |
OL-06 SKj |
. |
OLŠEVEK |
OL |
OL-07 CDk |
. |
OLŠEVEK |
OL |
OL-08 SSa |
. |
OLŠEVEK |
OL |
OL-09 ZS |
. |
OLŠEVEK |
OL |
OL-10 SK |
. |
PREBAČEVO |
PR |
PR-01 SK |
. |
PREBAČEVO |
PR |
PR-02 SSe |
. |
PREBAČEVO |
PR |
PR-03 SSe |
. |
PREBAČEVO |
PR |
PR-04 SK |
. |
PREBAČEVO |
PR |
PR-05 SKj |
. |
PREBAČEVO |
PR |
PR-06 ZS |
. |
PREBAČEVO |
PR |
PR-07 SSe |
. |
PREBAČEVO |
PR |
PR-08 SSe |
. |
PREBAČEVO |
PR |
PR-09 SK* |
PPIP |
PREBAČEVO |
PR |
PR-10 SK |
. |
PREBAČEVO |
PR |
PR-11 SSe |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
KE-01-A (SS) 10 |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
KE-01-A (SS) 9 |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
SV-01 CDk |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
SV-02 VI |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
SV-03 SSe |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
SV-04 SK |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
SV-05 IG |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
SV-06 SSe |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
SV-07 SSe |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
SV-08 IK |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
SV-09 SSe |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
SV-10 O |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
SV-11 IK |
. |
SREDNJA VAS |
SV |
SV-12 IK |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
KE-01-A (BT) 8 |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
KE-01-A (IK) 4 |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
KE-01-A (SS) 7 |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-01 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-02 SSv |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-03 ZD |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-04 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-06 SSv |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-07 SSs |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-08 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-10 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-11 IG |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-12 SK |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-13 CU |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-14 CDz |
OPPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-15 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-16 SKj |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-17 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-18 SK |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-19 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-21 SK |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-22 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-23 CU |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-24 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-25 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-26 IG |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-27 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-28 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-29 ZK |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-30 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-31 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-32 SSe |
OPPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-33 SSe |
OPPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-34 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-35 ZS |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-36 IG |
OPPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-37 IG |
OPPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-38 IG |
OPPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-39 IG |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-40 IG |
OPPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-41 IG |
OPPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-42 IG |
OPPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-43 BD* |
PPIP |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-44 IG |
OPPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-45 PC |
DPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-45 PC |
DPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-45 PC |
DPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-46 PL |
DPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-47 BC* |
PPIP |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-48 PC |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-49 PO* |
PPIP |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-50 SSe |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-51 IG* |
PPIP |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-52/1 PO |
DPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-52/2 PO |
DPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-53/1 PO |
DPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-53/2 PO |
DPN |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-54 T |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-55 T |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-56 IK* |
PPIP |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-57 K |
. |
ŠENČUR |
ŠE |
ŠE-58 K |
. |
TRBOJE |
TR |
TR-01 CU |
. |
TRBOJE |
TR |
TR-02 SSe |
. |
TRBOJE |
TR |
TR-03 SK |
. |
TRBOJE |
TR |
TR-04 SSe |
. |
TRBOJE |
TR |
TR-05 SSe |
. |
TRBOJE |
TR |
TR-06 SK |
. |
TRBOJE |
TR |
TR-07 ZK |
. |
TRBOJE |
TR |
TR-08 SKj |
. |
TRBOJE |
TR |
TR-09 BT |
. |
VISOKO |
VI |
VI-01 SSe |
. |
VISOKO |
VI |
VI-02 ZS* |
PPIP |
VISOKO |
VI |
VI-03 SK |
. |
VISOKO |
VI |
VI-04 SSe |
. |
VISOKO |
VI |
VI-05 CU |
OPPN |
VISOKO |
VI |
VI-06 CU |
. |
VISOKO |
VI |
VI-07 SSe |
. |
VISOKO |
VI |
VI-08 SSe |
OPPN |
VISOKO |
VI |
VI-09 SSe |
. |
VISOKO |
VI |
VI-10 SKj |
. |
VISOKO |
VI |
VI-11 SSe |
. |
VISOKO |
VI |
VI-12 SK |
. |
VISOKO |
VI |
VI-13 SSe |
. |
VISOKO |
VI |
VI-14 SK |
. |
VISOKO |
VI |
VI-15 PC |
OPPN |
VOGLJE |
VG |
KE-01-A 2 |
. |
VOGLJE |
VG |
KE-01-A 2 |
. |
VOGLJE |
VG |
VG-01 IK* |
PPIP |
VOGLJE |
VG |
VG-02 SSa* |
PPIP |
VOGLJE |
VG |
VG-03 SSe |
. |
VOGLJE |
VG |
VG-04 SKj |
. |
VOGLJE |
VG |
VG-05 ZD |
. |
VOGLJE |
VG |
VG-06 SK |
. |
VOGLJE |
VG |
VG-07 IK* |
PPIP |
VOKLO |
VO |
KE-01-A 3 |
. |
VOKLO |
VO |
VO-01 SK |
. |
VOKLO |
VO |
VO-02 CU |
. |
VOKLO |
VO |
VO-03 IK |
. |
VOKLO |
VO |
VO-04 SKj |
. |
VOKLO |
VO |
VO-05 SSe |
. |
VOKLO |
VO |
VO-06 ZD |
. |
VOKLO |
VO |
VO-07 SK |
. |
VOKLO |
VO |
VO-08 ZS |
. |
ŽERJAVKA |
ŽE |
ŽE-01 SSe |
. |
ŽERJAVKA |
ŽE |
ŽE-02 SK |
. |
ŽERJAVKA |
ŽE |
ŽE-03 ZD |
. |
ŽERJAVKA |
ŽE |
ŽE-04 ZS |
. |
|
|
PRILOGA 4 |
(1) Seznam enot urejanja prostora, ki ležijo delno ali v celoti
na poplavnih območjih, za katere je potrebno izdelati
hidrološko-hidravlične presoje z določitvijo razredov
nevarnosti: |
|
IME NASELJA |
ENOTE UREJANJA PROSTORA |
NAČIN UREJANJA |
HOTEMAŽE |
HO-01 ZS |
# |
HOTEMAŽE |
HO-02 SSe |
# |
HOTEMAŽE |
HO-07 SK |
# |
MILJE |
MI-02 ZS |
OPPN |
VISOKO |
VI-01 SSe |
# |
VISOKO |
VI-02 ZS* |
PPIP |
VISOKO |
VI-03 SK |
# |
VISOKO |
VI-11 SSe |
# |
|
|