Na podlagi
49.a člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 5.
člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 14/19
– uradno prečiščeno besedilo), 46. člena Statuta Občine Straža (Uradni
list RS, št. 7/07, 27/08 in 38/13), 17. in 54. člena Statuta Občine Trebnje
(Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.), 15. člena Statuta Občine Mokronog - Trebelno
(Uradni list RS, št. 43/18), 17. člena Statuta Občine Mirna
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/11) so Občinski svet Mestne
občine Novo mesto na 3. dopisni seji dne 23. 4. 2020, Občinski svet
Občine Straža na 5. korespondenčni seji dne 29. 4. 2020, Občinski svet
Občine Trebnje na 5. dopisni seji dne 16.4.2020, Občinski svet Občine
Mokronog - Trebelno na 3. dopisni seji dne 15. 4. 2020 in Občinski svet
Občine Mirna na 1. izredni seji dne 3. 4. 2020 sprejeli |
|
ODLOK |
O
USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE OBČIN DOLENJSKE |
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
(vsebina
odloka) |
(1) S
tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju:
skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge, notranja
organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za
njegovo delo. |
(2) S
tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in
njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih.
|
(3) V
tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v
moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški
spol. |
|
2. člen |
(področje dela skupne uprave) |
Mestna
občina Novo mesto, Občina Straža, Občina Trebnje, Občina Mokronog -
Trebelno in Občina Mirna ustanovijo skupno upravo z imenom »Skupna
občinska uprava občin Dolenjske«, za skupno opravljanje sledečih nalog:
|
·
občinskega inšpekcijskega nadzorstva, |
·
občinskega redarstva, |
·
pravne
službe, |
·
občinskega odvetništva, |
·
notranje
revizije, |
·
proračunskega računovodstva, |
·
varstva
okolja, |
·
urejanja
prostora, |
·
civilne
zaščite, |
·
požarnega varstva in |
·
urejanja
prometa. |
|
3. člen |
(poimenovanje in sedež skupne uprave) |
(1)
Sedež skupne uprave je v Mestni občini Novo mesto, na naslovu Seidlova
cesta 1, 8000 Novo mesto. |
(2) Za
opravljanje posameznih nalog skupne uprave se ustanovi izpostavo skupne
uprave v Občini Trebnje. |
(3)
Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je
napis: »Skupna občinska uprava občin Dolenjske«, v notranjem krogu
naslov: »Seidlova cesta 1, Novo mesto« in v sredini žiga oznaka »SOU
OD«. |
(4)
Skupna uprava lahko uporablja tudi kratico: »SOU OD«. |
|
4. člen |
(ustanoviteljske pravice) |
(1)
Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev
tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne
uprave v svojih proračunih, za kar so pristojni občinski sveti,
izvršujejo župani občin ustanoviteljic. |
(2)
Župani sprejmejo kadrovski načrt, finančni načrt in letni program dela
skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede
splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. Pri
glasovanju ima vsak župan en glas. |
(3) Za
sprejem odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena je potrebno soglasje
občin ustanoviteljic, katerih skupno število prebivalcev dosega najmanj
80 % prebivalcev vseh občin ustanoviteljic in hkrati predstavlja vsaj
tri četrtine vseh občin ustanoviteljic. |
|
II.
Naloge in organizacija dela |
|
5. člen |
(naloge
skupne uprave) |
(1)
Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne
naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih
občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno upravo. |
(2)
Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi
predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. |
(3)
Vrsta in obseg nalog ter višina potrebnih sredstev je za posamezno
občino ustanoviteljico določena z aktom o sistemizaciji, s kadrovskim
načrtom, finančnim načrtom, letnim programom dela in sporazumom o
medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih, ki
mu je dodana priloga z delitvijo stroškov po posameznih nalogah in
posameznih občinah (v nadaljevanju: sporazum). |
|
6. člen |
(medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo) |
(1)
Medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo je medobčinski inšpekcijski in
prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo
za izvajanje nalog medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva nad
občinskimi predpisi in državnimi predpisi, ki pooblaščajo občinsko
inšpekcijo za inšpekcijski nadzor. |
(2)
Medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvajajo medobčinski inšpektorji kot
uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. |
(3)
Medobčinski inšpektorji vodijo prekrškovni postopek in odločajo o
prekrških iz občinske pristojnosti, določenih z državnimi in občinskimi
predpisi posamezne občine ustanoviteljice. |
(4)
Plačane globe za prekrške, ki jih izreče medobčinski inšpektor, so
prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen
oziroma katere predpis je bil kršen. |
(5) Za
vodenje medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva se lahko imenuje vodja. |
(6)
Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvaja
za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega
odstavka prejšnjega člena. |
|
7. člen |
(medobčinsko redarstvo) |
(1)
Medobčinsko redarstvo deluje kot medobčinsko redarstvo (v nadaljevanju:
medobčinsko redarstvo) in je prekrškovni organ za občine
ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog
občinskega redarstva na podlagi občinskih in državnih predpisov, ki
pooblaščajo občinsko redarstvo za nadzor. |
(2)
Medobčinski redarji so pooblaščene uradne osebe. |
(3)
Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo občinski redarji, so prihodek
proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma
katere predpis je bil kršen. |
(4)
Medobčinsko redarstvo vodi vodja medobčinskega redarstva, ki ga imenuje
in razrešuje župan sedežne občine. Vodja je imenovan, če je pred
njegovim imenovanjem pridobljeno soglasje občin ustanoviteljic, kot to
določa tretji odstavek 4. člena tega odloka. |
(5)
Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko redarstvo izvaja za posamezno
občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena
tega odloka. |
|
8. člen |
(pravna
služba) |
(1)
Naloge pravne službe skupna uprava opravlja v skladu z zakoni,
podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo
pravno področje. |
(2) Za
vodenje pravne službe se lahko imenuje vodja. |
(3)
Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno občino
ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega
odloka. |
|
9. člen |
(občinsko odvetništvo) |
(1)
Občinsko odvetništvo deluje kot medobčinsko odvetništvo (v nadaljevanju:
medobčinsko odvetništvo) in pred sodišči ter drugimi državnimi organi
zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za
opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po pooblastilu lahko
medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je
ustanovila občina ustanoviteljica. |
(2)
Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva
premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega
zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter
opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(3) Za
vodenje medobčinska odvetništva se lahko imenuje vodja. Za vodjo
medobčinskega odvetništva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za
občinskega odvetnika. |
(4)
Glede položaja in statusa medobčinskega odvetništva v sodnih, upravnih
in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
državno odvetništvo. |
(5)
Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in drugih postopkih identificira
z županovim pisnim pooblastilom za posamezen primer, v katerem je
določen tudi obseg pooblastila. |
(6)
Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko odvetništvo izvaja za posamezno
občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena
tega odloka. |
|
10. člen |
(notranja revizija) |
(1)
Notranja revizija deluje kot skupna notranja revizijska služba za
izvajanje nalog notranjega revidiranja občin, ožjih delov občin ter
javnih zavodov in drugih izvajalcev javnih služb, ki so proračunski
uporabniki. |
(2)
Skupna notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno ter je
neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k notranji
reviziji. |
(3)
Naloge notranje revizije skupna uprava opravlja v skladu z zakoni,
podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo
področje revidiranja. |
(4) Za
vodenje notranje revizijske službe se lahko imenuje vodja. |
(5)
Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi,
izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe.
Predstojniki posrednih proračunskih uporabnikov notranje revidiranje
poverijo skupni notranji revizijski službi na podlagi posebnega
dogovora, ki ga sklenejo župan občine ustanoviteljice posameznega
posrednega proračunskega uporabnika, predstojnik organa skupne uprave
(direktor ali vodja skupne uprave; v nadaljevanju: direktor) in
predstojnik posrednega proračunskega uporabnika. Dogovor vključuje tudi
soglasje predstojnika posrednega proračunskega uporabnika k pravilniku o
delovanju skupne notranje revizijske službe. |
(6)
Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim načrtom dela
skupne notranje revizijske službe. |
|
11. člen |
(proračunsko računovodstvo) |
(1)
Proračunsko računovodstvo izvaja naloge proračunskega računovodstva
neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov. |
(2)
Naloge proračunskega računovodstva skupna uprava opravlja v skladu z
zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki
urejajo področje proračunskega računovodstva. |
(3) Za
vodenje nalog proračunskega računovodstva se lahko imenuje vodja. |
(4)
Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
|
12. člen |
(varstvo
okolja) |
(1)
Naloge varstva okolja skupna uprava opravlja v skladu z zakoni,
podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo
področje varstva okolja. |
(2) Za
vodenje nalog varstva okolja se lahko imenuje vodja. |
(3)
Vrsta in obseg, ki se izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se
določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka. |
(4)
Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
13. člen |
(urejanje prostora) |
(1)
Naloge urejanja prostora skupna uprava opravlja v skladu z zakoni,
podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo
področje prostora. |
(2) Za
vodenje nalog urejanja prostora se lahko imenuje vodja. |
(3)
Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
(4)
Stroške priprave občinskih prostorskih aktov, prostorskih izvedbenih
aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov opremljanja stavbnih
zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega nosijo občine naročnice.
|
|
14. člen |
(civilna
zaščita) |
(1)
Naloge civilne zaščite skupna uprava opravlja v skladu z zakoni,
podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo
področje civilne zaščite. |
(2)
Vrsta in obseg, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno občino
ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega
odloka. |
(3) Za
vodenje nalog s področja civilne zaščite se lahko imenuje vodja. |
(4)
Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
15. člen |
(požarno
varstvo) |
(1)
Naloge požarnega varstva skupna uprava opravlja v skladu z zakoni,
podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo
področje požarnega varstva. |
(2)
Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo izvaja za posamezno občino
ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega
odloka. |
(3) Za
vodenje nalog požarnega varstva se lahko imenuje vodja. |
(4)
Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
16. člen |
(urejanje prometa) |
(1)
Naloge urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na
njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih
priključkih na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme
na cestah. |
(2)
Naloge urejanja prometa skupna uprava opravlja v skladu z zakoni,
podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo
področje urejanja prometa. |
(3)
Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
(4) Za
vodenje področja urejanja prometa se lahko imenuje vodja. |
(5)
Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
III. Način dela, pooblastila in odgovornosti |
|
17. člen |
(upravne
zadeve, odgovornost) |
(1) Pri
odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna
uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno
pristojnost zadeva spada. |
(2)
Skupna uprava je pristojna za odločanje na prvi stopnji v upravnih
zadevah, za katere je organizirana, v skladu s svojimi pooblastili. |
(3)
Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo v
glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne
občine ustanoviteljice, kateri se ob sleherni izdaji vročajo v vednost. |
(4)
Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah
župana in nalogah direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v
katere krajevno pristojnost zadeva spada oziroma za katero izvršuje
nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave
pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic. |
(5) O
izločitvi zaposlenega v skupni upravi odloča direktor občinske uprave, v
katero krajevno pristojnost zadeva spada. V primeru izločitve direktorja
skupne uprave pa o stvari tudi odloča. |
(6)
Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo
vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za
tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na
skupno upravo. |
(7)
Javni uslužbenec v skupni upravi je odškodninsko odgovoren za škodo, ki
jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom
naklepno ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z
delom protipravno povzroči javni uslužbenec v skupni upravi tretji
osebi, so nasproti tej osebi odškodninsko solidarno odgovorne občine
ustanoviteljice, v imenu katerih je bilo delo opravljeno, in sicer v
pripadajočem deležu, preračunanem v skladu z letnim programom dela in
finančnim načrtom. Za javnega uslužbenca v skupni upravi je zavarovanje
splošne civilne odgovornosti sklenjeno v sklopu sedežne občine. |
|
18. člen |
(direktor skupne uprave) |
(1)
Skupno upravo vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne
občine. Direktor skupne uprave je imenovan, če je pred njegovim
imenovanjem pridobljeno soglasje občin ustanoviteljic, kot to določa
tretji odstavek 4. člena tega odloka. |
(2)
Direktor skupne uprave ima status uradnika na položaju. |
(3)
Direktor skupne uprave mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo
(prejšnja) ali specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi
(prejšnja) ali magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja)
ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja) in mora izpolnjevati
tudi ostale pogoje za zasedbo delovnega mesta v skladu z aktom o
sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi. |
|
19. člen |
(naloge
direktorja skupne uprave) |
(1)
Direktor skupne uprave zastopa skupno upravo, organizira opravljanje
nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave, če ni z zakonom
določeno drugače, ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za
zagotovitev pravočasnega, strokovnega in učinkovitega dela skupne
uprave. |
(2)
Direktor skupne uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje
nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine
ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo
skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic.
|
|
20. člen |
(delodajalec) |
(1)
Občina v kateri ima skupna občinska uprava sedež, ima za javne
uslužbence skupne občinske uprave status delodajalca. Javni uslužbenci
sklenejo delovno razmerje v Mestni občini Novo mesto, ki je sedežna
občina skupne občinske uprave. |
(2)
Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine na
podlagi pisnega pooblastila županov drugih občin ustanoviteljic.
|
(3)
Župani občin ustanoviteljic sprejmejo akt o sistemizaciji delovnih mest
v skupni upravi na predlog direktorja skupne uprave na način, kot je
določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka. |
|
IV.
Sredstva za delo |
|
21. člen |
(sredstva za delovanje) |
(1)
Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine, izpostavi
v Občini Trebnje, lahko tudi v izpostavi v Občini Straža oziroma
dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako
zahteva narava dela. |
(2) Za
nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju kadrovskih
in finančno-računovodskih zadev ter drugih strokovnih in tehničnih nalog
občinska uprava sedežne občine. |
(3)
Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov
uporabe prostorov, nabave in uporabe opreme, obratovalne stroške,
stroške vzdrževanja in stroške storitev občinske uprave sedežne občine
na način, določen v 22. členu tega odloka v višini, določeni z letnim
programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom.
|
(4) Za
naročanje opreme in storitev ter sklepanje pogodb v skladu s potrjenim
letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim
načrtom je zadolžen direktor skupne uprave. |
|
22. člen |
(zagotavljanje sredstev za delovanje skupne uprave) |
(1)
Sredstva za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice
praviloma v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila
vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se
lahko stroški delijo tudi glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za
posamezno občino ali glede na vrednost investicije, ki se izvaja na
območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov, kar mora biti
opredeljeno z letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in
kadrovskim načrtom, ki jih potrdijo župani občin ustanoviteljic na
način, kot je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka. |
(2)
Potrebna sredstva za delovanje se izračunajo vezano na naloge, posamezno
delovno mesto, ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni
na delovnem mestu naloge opravljajo. |
(3)
Način delitve potrebnih sredstev posamezne občine ustanoviteljice, se za
vsako proračunsko leto posebej določijo na podlagi kadrovskega načrta in
sporazuma v finančnem načrtu in letnem programu dela, ki vsebuje delitev
stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah. |
(4)
Kadrovski načrt, sporazum, finančni načrt in letni program dela za
posamezno proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na
predlog direktorja skupne uprave. |
|
23. člen |
(finančno poslovanje) |
(1)
Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice,
v kateri ima sedež. |
(2)
Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog direktorja skupne uprave
potrdijo župani občin ustanoviteljic na način, kot je določeno v tretjem
odstavku 4. člena tega odloka, je vključen v posebnem delu proračuna
občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež. |
(3)
Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot podračun sistema enotnega
zakladniškega računa občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava
sedež, odprtega pri Banki Slovenije. |
(4)
Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno upravo v
svojih proračunih. Finančni načrt skupne uprave je del proračuna sedežne
občine. |
(5)
Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen
direktor, ki je tudi skrbnik prihodkov. |
(6)
Direktor skupne uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o
realizaciji programa dela in finančnega načrta. |
|
V.
Medsebojne pravice in obveznosti občin ustanoviteljic |
|
24. člen |
(sprememba ustanoviteljstva) |
(1)
Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega
akta. |
(2)
Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi direktor
skupne uprave. |
|
25. člen |
(pristop
občine k skupni upravi) |
(1) Nova
občina lahko pristopi k skupni upravi, če odlok (ustanovitveni akt) o
tem sprejme na pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo vse
občine ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo
s pristopom nove občine, ko njihovi občinski sveti o tem sprejmejo
ustanovitveni akt. |
(2)
Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne
uprave v skladu z 22. členom tega odloka. |
(3) Pred
pristopom pristopna občina poravna sorazmerni del stroška nakupa skupne
opreme, ki je razviden iz nabavne vrednosti iz računovodskih evidenc in
se obračuna po ključu sofinanciranja iz 22. člena tega odloka, razen če
se občine ustanoviteljice iz utemeljenih razlogov dogovorijo drugače. |
|
26. člen |
(izstop
občine iz skupne uprave) |
(1) V
kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne uprave, mora pisno
najaviti izstop direktorju skupne uprave in županom občin ustanoviteljic
najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. Občina izstopi
z enostransko izjavo, sprejeto na njenem občinskem svetu, ki jo pošlje
občinam ustanoviteljicam. |
(2)
Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne
uprave v skladu z 22. členom tega odloka. |
(3)
Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za
delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki
nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o
izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti
stroške morebitnih presežnih delavcev. |
(4) Če
ena občina izstopi in če se druge občine strinjajo, da ostane število
javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku
proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti
niti pravic do javnih uslužbencev. |
(5) Če
ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane število
javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi,
da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku
proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki izstopa
skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do
tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka.
|
(6) V
primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine,
se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna občina
zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede
na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane
presežni delavec. |
(7)
Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti, ki
so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o
izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma ko poravna vse
obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz
petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih
delavcev. |
|
27. člen |
(pristop
občine k opravljanju posamezne naloge) |
(1)
Občina ustanoviteljica lahko kadarkoli izrazi interes za prenos katere
izmed nalog v skladu s tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes župan
s pisnim sklepom napove direktorju skupne uprave, ta pa nato s pristopom
seznani ostale občine ustanoviteljice za katere se naloga že opravlja.
Šteje se, da se ostale občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove
občine k opravljanju posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi
župani občin ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo.
|
(2)
Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne
uprave v skladu z 22. členom tega odloka. |
|
28. člen |
(odstop
občine od opravljanja posamezne naloge) |
(1) V
kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje
opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora
župan te občine direktorju skupne uprave pisno najaviti odstop od
opravljanja naloge najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega
leta. Direktor skupne uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge
dolžan nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je
občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge
na skupno upravo. |
(2)
Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne
uprave v skladu z 22. členom tega odloka. |
(3) Če
ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in če se druge občine
strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina,
ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala odstop
skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh obveznosti,
ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do
javnih uslužbencev. |
(4) Če
ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge občine
strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko
druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in
ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je
občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s prvim
odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka,
ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. |
(5) V
primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine,
posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v
deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko
javni uslužbenec postane presežni delavec. |
(6)
Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo
opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje
te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka
proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom
tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega
odstavka tega člena, in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih
presežnih delavcev. |
|
29. člen |
(prenehanje skupne uprave) |
(1) O
prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo občinski sveti občin
ustanoviteljic odlok o ukinitvi organa skupne uprave, v katerem se
določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih
presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter morebitna druga
razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne
kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa
skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem
besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega
ugotovitvenega sklepa na občinskih svetih. |
(2) V
primeru prenehanja delovanja skupne uprave, vsaka občina
ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni
uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji,
ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem delovanja. |
(3)
Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli
v skupni upravi. |
(4) Za
javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne uprave,
so odgovorni njihovi delodajalci, ki se lahko medsebojno dogovorijo o
njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici. |
(5) Če
nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne uprave ne
prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno zakonodajo.
|
(6)
Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki velja
glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec
postane presežni delavec. |
|
VI.
Prehodna in končne določbe |
|
30. člen |
(opravljanje nalog skupne uprave) |
Dosedanja Skupna občinska uprava občin Dolenjske, ustanovljena z Odlokom
o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske (Uradni list RS,
št. 56/19), se šteje za Skupno občinsko upravo občin Dolenjske po 1. in
2. členu tega odloka, ki z dnem začetka uporabe tega odloka prične
opravljati naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva, občinskega
redarstva in pravne službe tudi za Občino Mokronog - Trebelno in Občino
Mirna. |
|
31. člen |
(razveljavitev in uporaba odloka) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Skupne
občinske uprave občin Dolenjske (Uradni list RS, št. 56/19), ki se
uporablja do začetka uporabe tega odloka. |
|
32. člen |
(sprejem
in objava odloka) |
(1) Ta
odlok se sprejme v enakem besedilu v Mestni občini Novo mesto, Občini
Straža, Občini Trebnje, Občini Mokronog - Trebelno in Občini Mirna.
|
(2) Ta
odlok objavi Mestna občina Novo mesto v Dolenjskem uradnem listu, Občina
Straža in Občina Trebnje v Uradnem listu Republike Slovenije, Občina
Mokronog - Trebelno v Uradnem glasilu e-občina in Občina Mirna v Uradnem
glasilu slovenskih občin v petnajstih dneh po sprejetju odloka na seji
občinskega sveta, ki o njem odloča zadnji. |
|
33. člen |
(začetek
veljavnosti odloka) |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi Mestne občine Novo mesto,
uporabljati pa se začne 1. maja 2020. |
|
Številka: 007-6/2020 |
Novo
mesto, dne 23.4.2020 |
|
Mestna
občina Novo mesto |
mag.
Gregor Macedoni, župan |
|
Številka: 030-1/2019 |
Straža,
dne 29.4.2020 |
|
Občina
Straža |
Dušan
Krštinc, župan |
|
Številka: 032-1/2019-34 |
Trebnje,
dne 16.4.2020 |
|
Občina
Trebnje |
Alojzij
Kastelic, župan |
|
Številka: 007-0014/2019 |
Mokronog, dne 15.4.2020 |
|
Občina
Mokronog - Trebelno |
Anton
Maver, župan |
|
Številka: 007-0006/2019-3 |
Mirna,
dne 3. 4. 2020 |
|
Občina
Mirna |
Dušan
Skerbiš, župan |