Na podlagi 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
ZLS-UPB2 (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08,
79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18),
Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
(ZSPDSLS-1, Uradni list RS, št. 11/18, 79/18),
Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
(Uradni list RS, št. 31/18),
Zakona o kmetijskih zemljiščih
(ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 - odl. US, 1/99 - ZNIDC, 54/00 -
ZKme, 68/00 - odl. US, 27/02 - odl. US, 58/02 - ZMR-1, 67/02, 110/02 -
ZGO-1, 110/02 - ZUreP-1, 36/03, 43/11, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D,
79/17) ter 19. člena
Statuta Občine Beltinci
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/19), je Občinski svet Občine
Beltinci na 11. seji dne 19.02.2020 sprejel |
|
PRAVILNIK |
O
OBREMENJEVANJU ZEMLJIŠČ V LASTI OBČINE BELTINCI |
S
STVARNIMI PRAVICAMI |
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
(predmet
pravilnika) |
(1) S
tem pravilnikom se določajo način, pogoji in merila za obremenjevanje
zemljišč v lasti Občine Beltinci (v nadaljnjem besedilu; občina) s
stvarnimi pravicami, in sicer s služnostnimi pravicami ter stavbnimi
pravicami. |
(2)
Zemljišča v lasti Občine Beltinci se obremenjujejo s stvarnimi pravicami
v skladu z vsakokrat veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi določbami o
razpolaganju s stvarnim premoženjem. |
|
II.
Služnostna pravica |
|
2. člen |
(določitev služnostne pravice) |
(1)
Služnostno pravico se lahko ustanovi za položitev oziroma napeljavo
komunalnega, komunikacijskega in podobnega voda oziroma priključka v, na
ali nad služečo nepremičnino ali za dostop in vožnjo do služeče
nepremičnine (predmet služnosti). |
(2) S
služnostno pravico se sme obremeniti tudi nepremičnine s statusom
grajenega javnega dobra. |
(3)
Služnostno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da
le-ta služečo nepremičnino čim manj obremenjuje. |
(4) V
služnostni pogodbi je treba vsebino in potek služnostne pravice natančno
določiti in jo praviloma prikazati tudi k pogodbi priloženi skici. |
|
3. člen |
(postopek za podelitev služnostne pravice) |
(1)
Pogodba o ustanovitvi služnosti se sklene po metodi neposredne pogodbe,
pri čemer obveznost objave namere ni potrebna. |
(2)
Postopek za podelitev služnostne pravice se začne na podlagi vloge
zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj
bi bila vsebina služnostne pravice ter opisano, kje in po kateri parceli
naj bi služnost potekala ter globino, širino in dolžino posega. |
(3)
Investitor mora k vlogi za ustanovitev služnostne pravice priložiti: |
·
projektno dokumentacijo z vrisom poteka trase služnostne pravice, |
·
katastrske in zemljiškoknjižne listine, če dejansko stanje ni razvidno
iz uradnih evidenc in |
·
skico,
iz katere so razvidne podrobnosti glede dostopa do nepremičnine oz.
vožnje po njej. |
(4)
Podatki o površini, obremenjeni s služnostno pravico, se povzamejo iz
projektne in druge dokumentacije o nameravani služnosti. |
(5)
Širina trase (varovalni pas) za zemeljski infrastrukturni vod ne more
biti manjša od 0,5 m, za zračni vod pa ne manj od 1 m, oboje računano od
zunanjega roba instalacije na vsako stran. |
|
4. člen |
(plačilo
služnostne pravice) |
(1)
Služnostna pravica je odplačna, razen če je s tem pravilnikom ali
drugim predpisom drugače določeno. |
(2)
Zavezanec za plačilo nadomestila je investitor ali služnostni
upravičenec. |
(3)
Stroški postopka podelitve služnostne pravice bremenijo zavezanca za
nadomestilo. |
|
5. člen |
(način
plačila služnostne pravice) |
(1)
Nadomestilo za ustanovitev služnostne pravice se praviloma obračuna v
enkratnem znesku. Nadomestilo je potrebno plačati v 30 dneh po sklenitvi
pogodbe ali izdaji računa. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis služnostne
pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo občina izroči nasprotni
pogodbeni stranki po prejemu celotnega nadomestila. |
(2) V
primeru periodičnega odplačevanja nadomestila za služnost občina
zemljiškoknjižno dovolilo izroči po plačilu prvega obroka nadomestila,
ki znaša najmanj 20 odstotkov celotnega nadomestila. Pri časovno
neomejenih pravicah se 20 odstotkov celotnega nadomestila obračuna po
znesku za 30 let. |
(3) V
primeru, da je investitor ali služnostni upravičenec plačal nadomestilo
za ustanovitev služnostne pravice, pa se kasneje izkaže, da služnosti ne
potrebuje in da na predmetu služnosti še ni izvedel nobenih aktivnosti,
se mu po vložitvi vloge za vrnitev nadomestila in izbrisu služnostne
pravice iz zemljiške knjige nadomestilo v nerevaloriziranem znesku vrne. |
(4) Po
poteku obdobja podelitve služnostne pravice oz. v primeru, da je
investitor oz. služnostni upravičenec na nepremičnini, ki je obremenjena
s služnostno pravico že izvajal aktivnosti, pa želi predčasno prekini
služnostno pravico, se nadomestilo ali sorazmerni del le-tega zavezancu
ne vrne. |
|
6. člen |
(višina
nadomestila za služnost) |
(1)
Višina nadomestila za podeljeno služnost se določi glede na namensko
rabo zemljišča, razvidno iz prostorskih aktov ter območje, v katerem se
zemljišče nahaja ter je navedena v EUR/m2 brez DDV. |
|
Namenska raba |
I. območje (naselje Beltinci) |
II. območje (naselja Bratonci, Gančani in Lipovci) |
III. območje (naselja Dokležovje, Ižakovci Lipa in Melinci) |
stavbna zemljišča |
6,00 EUR/m2 |
4,5 EUR/m2 |
3,00 EUR/m2 |
kmetijska zemljišča |
1,20 EUR/m2 |
1,20 EUR/m2 |
1,20 EUR/m2 |
gozdna zemljišča |
0,20 EUR/m2 |
0,20 EUR/m2 |
0,20 EUR/m2 |
|
(2) V
kolikor bi višina nadomestila za služnost, določena po določilih prvega
odstavka tega člena, v enem letu izkustveno presegla 10.000 eurov, se
opravi cenitev višine nadomestila. |
(3) Ne
glede na izračun višine nadomestila za služnost ta ne more znašati manj
kot 20,00 EUR brez DDV. |
|
7. člen |
(vzpostavitev v prejšnje stanje) |
Ob
prenehanju služnostne pravice ima občina pravico od investitorja ali od
služnostnega upravičenca zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani
komunalni vod oziroma objekt ipd. v, na ali nad služečo nepremičnino ter
da vzpostavi prejšnje stanje (sanacija zemljišča ipd.). |
|
8. člen |
(povzročitev škode) |
(1) Če
služnostni upravičenec kot investitor oziroma njegov izvajalec pri
gradnji predmeta služnosti povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli
škodo, jo je povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu. |
(2)
Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec. Investitor in
izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov
cenitve ter morebitnih drugih stroškov. |
|
9. člen |
(preureditev predmeta služnosti) |
Če
postavitev predmeta služnosti moti občino pri izvedbi kakšnega njenega
projekta, je investitor oziroma služnostni upravičenec na svoje stroške
dolžan prestaviti oziroma preurediti predmet služnosti po navodilih
občine, sicer lahko to na stroške investitorja oziroma služnostnega
upravičenca naredi občina. Smiselno enako velja za primer, če je predmet
služnosti zgolj uporaba nepremičnine. |
|
10. člen |
(brezplačna služnostna pravica) |
(1)
Ustanavljanje služnosti na nepremičnem premoženju Občine Beltinci je
lahko brezplačno le v korist osebe javnega prava ali v korist izvajalca
gospodarske javne službe, ki je v 100-odstotni neposredni lasti države
ali samoupravne lokalne skupnosti in se ne ukvarja s tržno dejavnostjo,
če je to v javnem interesu. |
(2)
Javni interes se šteje za podan, če se pravice iz prejšnjega odstavka
ustanovijo z namenom graditve ali vzdrževanja javnih objektov vzgoje in
izobraževanja, športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti,
kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne
infrastrukture ali javnih objektov za potrebe obrambe države, državnih
rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ali za izvedbo omilitvenih ali
izravnalnih ukrepov po predpisih o ohranjanju narave. |
(3) Za
ustanovitev služnosti poti preko nepremičnin v lasti Občine Beltinci
oziroma nepremičnin v lasti krajevnih skupnosti Občine Beltinci, ki v
naravi predstavljajo javno dostopne poti, ki pa še niso ustrezno
kategorizirane kot občinske ceste (javne poti), služnostni upravičenci
niso zavezani do plačila nadomestila. |
|
III. Stavbna pravica |
|
11. člen |
(stavbna
pravica) |
(1)
Stavbna pravica se sme ustanoviti na tistih nepremičninah v lasti
občine, ki jih le-ta trajno ne potrebuje za svoje potrebe in je
ustavitev stavbne pravice bolj ekonomsko utemeljena od prodaje predmetne
nepremičnine ali če je to v danih okoliščinah edini način gospodarne
uporabe tega premoženja. |
(2)
Stavbna pravica se lahko ustanovi, če je vrednost nadomestila, ki ga
imetnik stavbne pravice plača za ustanovitev stavbne pravice, enaka ali
večja vrednosti nadomestila, ki ga bo lastnik zemljišča plačal imetniku
stavbne pravice po poteku časa, za katerega je stavbna pravica
ustanovljena. |
|
12. člen |
(pogoji
za ustanovitev stavbne pravice) |
(1) Za
postopek ustanovitve stavbne pravice se smiselno uporabljajo zakonske in
podzakonske določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem. |
(2)
Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice se sklene na podlagi metode javne
dražbe, javnega zbiranja ponudb ali neposredne pogodbe. |
(3) Pred
sklenitvijo pravnega posla o ustanovitvi stavbne pravice je občina
dolžna pripraviti načrt ustanovitve stavbne pravice na nepremičnini v
lasti občine. |
(4)
Stavbne pravice se ne sme ustanoviti na nepremičnini s statusom
grajenega javnega dobra. |
(5)
Stavbno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da
le-ta obremenjeno nepremičnino čim manj obremenjuje. |
(6) V
pogodbi o stavbni pravici se vsebino stavbne pravice natančno določi in
se jo praviloma prikaže tudi na k pogodbi priloženi skici. |
(7) V
tem pravilniku je beseda imetnik stavbne pravice uporabljena za osebo,
ki dejansko izvede s stavbno pravico povezano investicijo in za osebo,
na katero morebiti le-ta prenese stavbno pravico. |
|
13. člen |
(postopek za ustanovitev stavbne pravice) |
(1)
Postopek za ustanovitev stavbne pravice se začne na podlagi vloge
zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj
bi bila vsebina stavbne pravice ter opisano, kje na predmetni parceli
naj bi se predmet stavbne pravice (gradnja) nahajal in kolikšno površino
(v m2) naj bi zasedal. |
(2)
Investitor mora k vlogi za ustanovitev stavbne pravice priložiti: |
·
projektno dokumentacijo z vrisom lokacije (situacije) stavbne pravice v
naravi in |
·
katastrske in zemljiškoknjižne listine s podatki za vsako posamezno
nepremičnino, na kateri se ustanavlja stavbna pravica. |
(3)
Podatki o površini, obremenjeni s stavbno pravico, se povzamejo iz
projektne oziroma druge dokumentacije. |
|
14. člen |
(plačilo
stavbne pravice) |
(1)
Stavbna pravica je odplačna, razen če je s tem pravilnikom ali drugim
predpisom drugače določeno. |
(2)
Zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno pravico je investitor
oziroma vsakokratni imetnik stavbne pravice. |
(3)
Nadomestilo se praviloma obračuna v enkratnem znesku, ki zapade v
plačilo v 30 dneh po sklenitvi pogodbe ali izdaji računa ter pred
izročitvijo vknjižbenega dovoljenja investitorju, lahko pa tudi v obliki
periodičnega (mesečnega ali letnega) plačevanja. V primeru obročnega
plačevanja mora zavezanec prvi del nadomestila plačati preden se mu
izroči vknjižbeno dovoljenje. V primeru predčasnega prenehanja stavbne
pravice se nadomestilo ali sorazmerni del le-tega investitorju ne vrne. |
(4)
Stroški postopka ustanovitve stavbne pravice bremenijo investitorja.
|
|
15. člen |
(ugotavljanje vrednosti nadomestila za stavbno pravico) |
V
primeru odplačne stavbne pravice višino nadomestila za stavbno pravico
ugotavlja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. |
|
16. člen |
(ob
prenehanju stavbne pravice) |
(1) Ob
prenehanju stavbne pravice občina imetniku stavbne pravice plača
nadomestilo v višini, ki je dogovorjena s pogodbo o ustanovitvi stavbne
pravice, če pa to ni dogovorjeno, pa plača eno polovico povečanja tržne
vrednosti nepremičnine. |
(2) Če
je vrednost iz prejšnjega odstavka negativna (vrednost odstranitve
objekta, sanacije zemljišča ter drugi s tem povezani stroški so večji od
takratne amortizirane vrednosti objekta), ima občina pravico od imetnika
stavbne pravice zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani gradnjo,
ki je bila zgrajena v zvezi s stavbno pravico ter da vzpostavi stanje,
kot je bilo pred gradnjo (sanacija zemljišča). |
(3) Če
imetnik stavbne pravice v primernem roku ne naredi, kar je bilo skladno
s prejšnjim odstavkom od njega zahtevano, sme občina to narediti sama na
strošek imetnika stavbne pravice. |
|
17. člen |
(povzročitev škode imetnika stavbne pravice) |
(1) Če
imetnik stavbne pravice oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta
stavbne pravice povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo
je povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu. |
(2)
Višino škode v primeru spornosti ugotovi cenilec. Imetnik stavbne
pravice in izvajalec sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila,
stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov. |
|
18. člen |
(brezplačna stavbna pravica) |
(1)
Ustanavljanje stavbne pravice na nepremičnem premoženju Občine Beltinci
je lahko brezplačno le v korist osebe javnega prava ali v korist
izvajalca gospodarske javne službe, ki je v 100-odstotni neposredni
lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti in se ne ukvarja s tržno
dejavnostjo, če je to v javnem interesu. |
(2)
Javni interes se šteje za podan, če se pravice iz prejšnjega odstavka
ustanovijo z namenom graditve ali vzdrževanja javnih objektov vzgoje in
izobraževanja, športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti,
kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne
infrastrukture ali javnih objektov za potrebe obrambe države, državnih
rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ali za izvedbo omilitvenih ali
izravnalnih ukrepov po predpisih o ohranjanju narave. |
(3) V
primeru podelitve brezplačne stavbne pravice je obvezna sestavina
pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice določba, da se po prenehanju
stavbne pravice nadomestilo imetniku stavbne pravice ne plača. |
(4)
Nepremičnine, ki je predmet stavbne pravice, imetnik ne sme obremeniti z
zastavno pravico. |
|
19. člen |
(prenos
stavbne pravice) |
(1)
Imetnik stavbne pravice lahko le-to prenese na tretjo osebo le ob
predhodnem pisnem soglasju občine. Soglasje se lahko poda tudi že v
pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice. |
(2) Če
imetnik stavbne pravice prenese le-to na tretjo osebo brez predhodnega
soglasja ali celo ob izrecnem nasprotovanju občine, sme občina odstopiti
od pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice. |
|
IV.
Prehodne in končne določbe |
|
20. člen |
Krajevne
skupnosti v Občini Beltinci ter upravljavci zemljišč v lasti Občine
Beltinci morajo pri obremenjevanju stvarnega premoženja upoštevati
določila tega pravilnika. |
|
21. člen |
(veljavnost sklenjenih pogodb) |
Služnostne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, ki so bile
sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika ostanejo v veljavi do
izteka. |
|
22. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin, uporablja pa se od 01.04.2020 dalje. |
|
Številka.: 032-01/2020-11- 106/VII |
Datum:
19.02.2020 |
|
|
Občina Beltinci |
|
Marko Virag, župan |
|