|
Na podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l.
RS, št. 33/2007 in 108/09), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (uradno
prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 94/07) in 15. člena
Statuta Občine Bloke (Ur. l. RS, št. 65/07 ) je Občinski svet Občine
Bloke na 10. redni seji, dne 28. 06. 2012, sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU GOSPODARSKA CONA
VELIKE BLOKE |
|
|
(OPPN GC VELIKE BLOKE) |
|
|
1.1
Splošne določbe |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
S tem
odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona
Velike Bloke (v nadaljevanju OPPN ali OPPN GC Velike Bloke), ki ga je
izdelalo podjetje Struktura d.o.o. Odlok je pravna podlaga za izdajo
dovoljenj za posege v prostor na območju urejanja. Izdelan je ob
upoštevanju nadrejenih prostorskih aktov: Odloka o dolgoročnem planu
Občine Cerknica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS,
št. 34/90), Odloka o družbenem planu Občine Cerknica za obdobje od leta
1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 12/88), Odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine
Loška dolina (Uradni list RS, št. 56/96) ter Odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Loška dolina za območje Občine Bloke za obdobje 1986–2000 (Uradni
list RS, št. 96/03 in 95/09). |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina akta) |
|
|
OPPN GC
Velike Bloke vsebuje: |
|
|
1. Besedilo |
|
|
1.1 Splošne določbe |
|
|
1.2 Opis prostorske ureditve |
|
|
1.3 Umestitev načrtovane ureditve v
prostor po gradbenih enotah (GE) |
|
|
1.4 Zasnova gospodarske javne
infrastrukture, pogoji priključevanja in grajeno javno dobro |
|
|
1.5 Rešitve in ukrepi za celostno
ohranjanje kulturne dediščine |
|
|
1.6 Rešitve in ukrepi za varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
|
|
1.7 Rešitve za obrambo ter varstvo pred
naravnimi nesrečami in požarno varstvo |
|
|
1.8 Dopustna odstopanja in etapnost
gradnje |
|
|
1.9 Drugi pogoji izvedbe projekta in
posegov v prostor, parcelacija |
|
|
1.10 Prehodne in končne določbe |
|
|
2.0
Kartografski del- karte |
|
|
2.1. Prikaz stanja v prostorskih aktih
|
|
|
2.1.1 Izsek iz Odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Loška dolina za območje Občine Bloke za obdobje 1986-2000 (Uradni
list RS, št. 96/03 in 95/09) M 1: 5000 |
|
|
2.1.2 Geodetski načrt M 1:1000 |
|
|
2.1.3 Situacija katastra z obstoječo
parcelacijo na ortofoto M 1:1000 |
|
|
2.2. Načrt umestitve načrtovane ureditve v
prostor |
|
|
2.2.1 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji M 1:12 000 |
|
|
2.2.2 Prikaz predvidenih rušitev stavb in
infrastrukture M 1:1000 |
|
|
2.2.3 Urbanistično arhitektonska ter
krajinska zasnova M 1:1000 |
|
|
2.2.4 Zakoličbeni načrt M1:1000 |
|
|
2.2.5 Zasnova ureditve omrežja gospodarske
javne infrastrukture |
|
|
2.2.5.1. Zasnova ureditve omrežja GJI- prometne
infrastr. in priklj. GE M 1:1000 |
|
|
2.2.5.2 Zasnova ureditve omrežja GJI –
energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture ter
priključevanja objektov M 1:1000 |
|
|
2.2.6 Načrt členitve površin s prikazom
površin grajenega javnega dobra M 1:1000 |
|
|
2.2.7 Vplivno območje v času gradnje M
1:1000 |
|
|
2.2.8 Prikaz ukrepov za izvajanje dejavnosti
varstva pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami ter zagotavljanje
požarne varnosti M 1:1000 |
|
|
Ureditve pri izvajanju prostorskega
načrta M 1:1000 |
|
|
2.3.1 Vplivno območje v času obratovanja M
1:1000 |
|
|
3.0
Priloge |
|
|
3.1 Izvleček iz nadrejenega prostorskega
akta - prostorskih sestavin družbenega plana občine |
|
|
3.2 Prikaz stanja prostora |
|
|
3.3 Strokovne podlage |
|
|
3.4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja
prostora |
|
|
3.5 Obrazložitev in utemeljitev
prostorske ureditve |
|
|
3.6 Povzetek za javnost |
|
|
3. člen |
|
|
(uporabljeni izrazi, pojmi in okrajšave) |
|
|
V tem aktu
uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v 2. členu Zakona o prostorskem
načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt, Ur. l. RS, št. 33/07 in 70/08
–ZVO-1B), v 2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1,
Ur. l. RS št. 110/02, 74/04, 126/07 in 108/09), v 5. členu Prostorskega
reda Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04), v 2. točki Strategije
prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04) in v 3. členu
Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št.
105/05, 34/08) ter Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave
občinskega podrobnega prostorskega načrta (Ur. l. RS, št. 99/07 – v
nadaljevanju tudi Pravilnik OPPN). V aktu pa se uporabljajo tudi
naslednje okrajšave oziroma naslednje razumevanje izrazov ter pojmov: |
|
|
EPO |
– |
ekološko pomembno območje |
EMS |
– |
elektromagnetno sevanje |
GC |
– |
gospodarska cona |
GE |
– |
gradbene enote |
GJI |
– |
gospodarska javna infrastruktura |
GJD |
– |
grajeno javno dobro |
MSC |
– |
stopnja lestvice protipotresne varnosti Marcalli-Cancan-Seiberg |
NEP |
– |
neto
etažna površina |
OPPN |
– |
občinski podrobni prostorski načrt |
PM |
– |
parkirno mesto |
PGD |
– |
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja |
TP |
– |
transformatorska postaja |
TK |
– |
telekomunikacije, telekomunikacijska omrežja(e,i,o) |
1.2 Opis
prostorske ureditve |
|
|
4. člen |
|
|
(lega, razmerja s sosednjimi poselitvenimi enotami, opis
stanja) |
|
|
Kompleks GC leži v neposredni bližini, severno od naselja Velike Bloke,
ob cesti Velike Bloke –- Velike Lašče - Ljubljana. S treh strani je
obkrožen s kmetijskimi zemljišči, na vzhodni strani meji na gozd.
Zahodni in osrednji del območja sta geomorfološko razmeroma izravnana,
vzhodni del območja se v nagibu vzpenja proti gozdu. V razmeroma majhnem
medsebojnem odmiku sta v kulturni krajini vzpostavljeni dve povsem
različni poselitveni enoti - po razvojnih značilnostih, namenu, stavbni
strukturi in razmerju do krajine. To sta izvorna vas Velike Bloke s
podeželskim značajem ter območje nekdanje vojašnice, ki je predmet
reurbanizacije s tem OPPN. |
|
|
Vas Velike Bloke sestavljajo pretežno kmečka gospodarstva in bivalne
enote s centralnimi dejavnostmi za lokalne potrebe. Vas ima ohranjene
izvorne principe notranje organizacije gradbenih enot, javnega prostora,
prepoznavno mejo naselja, stavbna struktura pa ima značilnosti lokalnega
stavbarstva na podeželju - vendar s pomembno stopnjo degradacije iz časa
urbanizacijskih procesov v zadnjih desetletjih. |
|
|
Območje nekdanje vojašnice je pretežno pozidano s stavbno strukturo s
prevladujočim tipom skladiščno delavniških stavb srednjega merila,
tipološko nekako iz obdobja 60- tih let prejšnjega stoletja. Obstoječe
stavbe se med seboj razlikujejo glede materialov, starosti,
konstrukcijskih in oblikovnih lastnosti. Pretežno so opuščene ter v
slabem gradbeno tehničnem stanju. Do območja je urejen dostop z lokalne
ceste v smeri proti Novi vasi. Do območja je v glavnem urejena komunalna
oprema, znotraj območja pa jo je potrebno obnoviti oziroma nadomestiti
in dograditi z manjkajočimi omrežji. |
|
|
5. člen |
|
|
(območje urejanja) |
|
|
Območje urejanja je določeno v Odloku o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Loška
dolina za območje Občine Bloke za obdobje 1986-2000, dopolnjen 2009 (Ur.
l. RS, št. 95/09) z oznako 150-40a in zajema zemljišča s parcelnimi
številkami: 2010/1, 2010/2, 2010/3, 2010/4, 2010/5, 2010/6, 2010/7,
2010/8, 2010/9, 2010/10, 2010/11, 2010/12, 2010/13, 2010/14, 2010/15,
2010/16, 2010/17, 2010/18, 2010/19, 2010/20, 2010/21 in 2010/22, vse
k.o. Velike Bloke. Območje urejanja obsega 104.220 m2. |
|
|
Z gradnjo GJI bodo zunaj območja urejanja tangirana zemljišča naslednjih
parc. št.: 517, 516, 514, 513, 510, 509, 508, 507, 500, 499/1, 499/2,
498, 497, 493, 492, 489, 488, 487, 484, 483, 482, 479, 478, 477, 476,
475/1, 474, 472, 471, 470, 466, 465, 462, 461/2, 458, 457, 454, *120,
2000/2, 2000/3, 988/19 k.o. Velike Bloke. Zunaj območja urejanja se na
gozdnih parcelah št. 2011, 723/3, 723/4 in 723/19 k.o. Velike Bloke s
posekom drevja vzpostavi nov gozdni rob z odmikom 20 m od načrtovanih
objektov. |
|
|
6. člen |
|
|
(namen (pre)ureditve) |
|
|
Z OPPN se
območje nekdanje vojašnice Velike Bloke preureja v gospodarsko cono.
Temeljni cilj prostorske preureditve je zagotovitev novih površin za
razvoj gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest v Občini Bloke.
Preureditev se izvede z reurbanizacijo. Reurbanizacija se izvede s
spremembo namembnosti stavb in zunanjih površin, z rekonstrukcijo in
dozidavo oziroma odstranitvijo obstoječih ter gradnjo novih objektov -
predvsem za namene proizvodnih, obrtnih, poslovnih in trgovskih
dejavnosti. Skladno z namenom, načrtovanim obsegom in značajem
predvidenih dejavnosti se realizira tudi ureditev (prenova, dograditev,
izgradnja) prometne, komunalne, energetske in komunikacijske
infrastrukture. |
|
|
7. člen |
|
|
(način reurbanizacije - z gospodarskega, socialnega,
kulturnega, okoljskega, energetskega, urbanističnega in arhitekturnega
vidika) |
|
|
Reurbanizacija |
|
|
Reurbanizacija vojaške kasarne v gospodarsko cono se zagotavlja s
celostnim načrtovanjem prostorske ureditve za novo namembnost. Na
območju GC je s tem aktom oblikovana nova urbanistično arhitekturna
zasnova prostora in sicer na dveh ravneh - ureditev javnega prostora, ki
je prostor praktično vse GJI, in opredelitev odnosa do obstoječe ter
oblikovanje nove stavbne in prostorsko organizacijske strukture vsake
posamezne gradbene enote - v zaključeno GC kot prostorsko celoto.
|
|
|
Koncept
urbanističnega oblikovanja |
|
|
Notranjost prostorske ureditve izhaja iz parcelacije ter funkcionalnosti
in gradbeno tehničnih lastnosti obstoječih objektov, ki niso predvideni
za rušenje. Območje ureditve je razdeljeno na 21 gradbenih enot (v
nadaljevanju GE). |
|
|
Pri oblikovnem vidiku prostorskega koncepta gospodarske cone, kjer je
bila delitev na GE in javni prostor že vnaprej določena, sta bila
pomembna predvsem dva aspekta - na eni strani oblikovanje harmoničnega
notranjega, uličnega prostora v GC, predvsem pa, na drugi strani,
oblikovanje gospodarske cone kot samostojnega elementa kulturne krajine
v širšem prostoru - v njegovem ambientu kulturne krajine. V tem oziru je
GC oblikovana kot homogena prostorska celota, z zmanjšanimi kubusi in z
zasajeno visoko vegetacijo na zunanjih robovih. Pri tem je največji
poudarek na oblikovanju roba proti Velikim Blokam. |
|
|
Urbanistično
arhitekturna artikulacija programov v GE |
|
|
Težišče preureditve je v prostorski opredelitvi, organizaciji programov
posameznih investitorjev v GE, saj se s tem zagotavlja najvišjo možno
stopnjo gospodarnosti ureditve v smislu ustreznosti rešitev glede na
potrebe. Z urbanistično arhitekturno rešitvijo programov in namenov ter
opredeljene stavbne strukture v vsaki posamezni GE je hkrati dosežena
tudi njihova povezava v urbano celoto. Preureditve so ponekod predvidene
ob odstranitvi obstoječe in gradnji nove gradbene strukture ali zgolj
gradnje nove, ponekod pa le skozi spremembe namembnosti obstoječih stavb
in prilagoditvijo zunanje ureditve. Vendar pa je tudi v teh primerih
določen princip gradnje - umestitve nadomestne stavbe v prostor (karta
2.2.3). Stavbna struktura je v tlorisu določena v maksimalni formi,
modularno na 7 m - z gradbenimi linijami in odmiki od sosednjih GE
oziroma javnega prostora. Stavbe se lahko zmanjšujejo le po modulih, pri
čemer se lahko ta še zmanjša na 3,0 ali 4,0 m modul. Tudi višine so
zastavljene modularno. Na ta način je zagotovljen, ob zadostni
fleksibilnosti glede tehnologije procesov in gradnje, pomemben vidik
oblikovne integriranosti. |
|
|
Javni
prostor |
|
|
Mreža javnega prostora je napeta na obstoječe javne ceste in poti iz
zunanjosti v območje. Gre za primarni cestni križ in sekundarne notranje
povezave, kar skupaj tvori minimalno mrežo, na katero se priključujejo
vse GE. Središčni prostor ureditve GC je osrednje križišče. Od GE ima le
št. 4, ki je v občinski lasti, javni značaj. Pogoj za aktiviranje nove
namembnosti v območju urejanja je vzpostavitev ustrezne gospodarske
javne infrastrukture in opredelitev javnega prostora. Z opredeljeno
prenovo obstoječe in dograditvijo nove komunalne, prometne in energetske
infrastrukture se hkrati, v primerjavi s funkcioniranjem prejšnje
dejavnosti, zagotavlja tudi bistveno izboljšanje stanja okolja in
energetsko učinkovitost. Z namenom racionalne in estetske ureditve so
opredeljeni tudi vsi priključki GJI na GE po enotnem principu. Vse GE se
priključujejo na opredeljene sisteme GJI na prostorsko opredeljenih
lokacijah. |
|
|
Rušitve
objektov, prenove in novogradnje objektov. |
|
|
Rušitve obstoječih objektov in gradnja novih objektov se načrtujejo in
izvedejo na GE št. 1, 3, 5, 10, 13, 17 in 20. Prenova objektov se
načrtuje in izvede na GE št. 2, 8, 10, 11, 13, 14, 15, 16 in 19. Na vseh
GE je dovoljeno graditi nove objekte. Objekti se lahko tudi porušijo in
nadomestijo z novimi. |
|
|
1.3
Umestitev načrtovane ureditve v prostor po gradbenih enotah (GE) |
|
|
8. člen |
|
|
(gradbena enota – GE) |
|
|
Gradbena
enota je lastniško in funkcionalno zaključena enota na samostojni
parceli. Gradbene enote so grafično določene v karti 2.2.3 Urbanistično
arhitektonska ter krajinska zasnova. Merila in pogoji v zvezi z
urejanjem gradbenih enot (GE) v nadaljevanju veljajo za vse GE v GC
Velike Bloke. Splošna določila urejanja GE (t.č. 1.3.1) vsebujejo
opredelitev dopustnih dejavnosti na GE, dopustne vrste gradenj in
objektov na GE, dopustne pomožne in začasne objekte na GE, merila
organizacije prostora GE, nadalje lega, velikost, urbanistično
oblikovanje stavb na GE, arhitekturno oblikovanje stavb, zunanja
ureditev GE, parkiranje na GE in priključevanje GE na GJI. Vsaka GE ima
določena tudi posebna merila in pogoje (tč. 1.3.2). |
|
|
1.3.1
Splošna določila urejanja GE |
|
|
9. člen |
|
|
(dopustne dejavnosti na GE) |
|
|
Dopustne so
le naslednje vrste dejavnosti: |
|
|
Prevladujoče
dejavnosti |
|
|
A Kmetijstvo
in lov, gozdarstvo, ribištvo |
|
|
01.19 Pridelovanje cvetja in drugih enoletnih
rastlin |
|
|
01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo,
priprava pridelkov, |
|
|
02.4 Storitve za gozdarstvo, |
|
|
C
Predelovalne dejavnosti |
|
|
10 Proizvodnja živil, |
|
|
11 Proizvodnja pijač |
|
|
13 Proizvodnja tekstilij |
|
|
14 Proizvodnja oblačil |
|
|
15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih
izdelkov |
|
|
16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja
izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva |
|
|
17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz
papirja |
|
|
18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih
nosilcev zapisa |
|
|
20.11 Proizvodnja tehničnih plinov |
|
|
20.4 Proizvodnja mil in pralnih sredstev,
čistilnih in polirnih sredstev, parfumov in toaletnih sredstev |
|
|
20.53 Proizvodnja eteričnih olj |
|
|
21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in
preparatov |
|
|
22 Proizvodnja izdelkov iz gume in
plastičnih mas |
|
|
23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih
izdelkov |
|
|
24.530 Litje lahkih kovin |
|
|
24.54 Litje drugih neželeznih kovin |
|
|
25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen
strojev in naprav |
|
|
26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih
in optičnih izdelkov |
|
|
27 Proizvodnja električnih naprav |
|
|
28 Proizvodnja drugih strojev in naprav |
|
|
29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in
polprikolic |
|
|
30 Proizvodnja drugih vozil in plovil |
|
|
31 Proizvodnja pohištva |
|
|
32 Druge raznovrstne predelovalne
dejavnosti |
|
|
33 Popravila in montaža strojev in naprav |
|
|
E oskrba z
vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja |
|
|
36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija
vode, |
|
|
37 Ravnanje z odplakami, |
|
|
38.11 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, |
|
|
38.21 Ravnanje z nenevarnimi odpadki,
|
|
|
38.31 Demontaža odpadnih naprav, |
|
|
38.32 Pridobivanje sekundarnih surovin iz
ostankov in odpadkov, |
|
|
39 Saniranje okolja in drugo ravnanje z
odpadki |
|
|
F
gradbeništvo: |
|
|
41 Gradnja stavb, |
|
|
42 Gradnja inženirskih objektov,
|
|
|
43 Specializirana gradbena dela |
|
|
G Trgovina,
vzdrževanje in popravila motornih vozil |
|
|
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila
motornih vozil |
|
|
46 Posredništvo in trgovina na debelo,
razen z motornimi vozili, |
|
|
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi
vozili |
|
|
H Promet in
skladiščenje |
|
|
49.4 Cestni tovorni promet ter selitvena
dejavnost |
|
|
52 Skladiščenje in spremljajoče prometne
dejavnosti |
|
|
53 Poštna in kurirska dejavnost |
|
|
Ostale
dopustne dejavnosti |
|
|
I Gostinstvo |
|
|
55 Gostinske nastanitvene dejavnosti |
|
|
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač |
|
|
J
Informacijske in komunikacijske dejavnosti |
|
|
58 Založništvo |
|
|
59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in
zvočnimi zapisi |
|
|
60 Radijska in televizijska dejavnost |
|
|
61 Telekomunikacijske dejavnosti |
|
|
62 Računalniško programiranje, svetovanje
in druge s tem povezane dejavnosti |
|
|
63 Druge informacijske dejavnosti |
|
|
K Finančne
in zavarovalniške dejavnosti |
|
|
64 Dejavnosti finančnih storitev, razen
zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov |
|
|
65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in
pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti |
|
|
66 Pomožne dejavnosti za finančne in
zavarovalniške storitve |
|
|
L Poslovanje
z nepremičninami |
|
|
68 Poslovanje z nepremičninami |
|
|
M Strokovne,
znanstvene in tehnične dejavnosti |
|
|
69 Pravne in računovodske dejavnosti |
|
|
70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in
poslovno svetovanje |
|
|
71 Arhitekturno in tehnično projektiranje;
tehnično preizkušanje in analiziranje |
|
|
72 Znanstvena raziskovalna in razvojna
dejavnost |
|
|
73 Oglaševanje in raziskovanje trga |
|
|
74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti |
|
|
N Druge
raznovrstne poslovne dejavnosti |
|
|
77 Dajanje v najem in zakup |
|
|
78 Zaposlovalne dejavnosti |
|
|
79 Dejavnost potovalnih agencij,
organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti |
|
|
80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti |
|
|
81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice |
|
|
82 Pisarniške in spremljajoče poslovne
storitvene dejavnosti |
|
|
O Dejavnost
javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti |
|
|
84 Dejavnost javne uprave in
obrambe;dejavnost obvezne socialne varnosti |
|
|
P
Izobraževanje |
|
|
85 Izobraževanje |
|
|
Q Zdravstvo
in socialno varstvo |
|
|
86.2 Zunaj bolnišnična zdravstvena dejavnost |
|
|
86.9 Druge dejavnosti za zdravje |
|
|
88 Socialno varstvo brez nastanitve |
|
|
R Kulturne,
razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
|
|
90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti |
|
|
91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in
druge kulturne dejavnosti |
|
|
92 Prirejanje iger na srečo |
|
|
93 Športne in druge dejavnosti za prosti
čas |
|
|
S Druge
dejavnosti |
|
|
94 Dejavnost članskih organizacij |
|
|
95 Popravila računalnikov in izdelkov za
široko rabo |
|
|
96 Druge storitvene dejavnosti |
|
|
Za
energetsko samooskrbo območja in prodajo eventualnih viškov energije
pridobljene iz obnovljivih virov energije v javno omrežje so dovoljene
še naslednje vrste dejavnosti (po navedenih šifrah dejavnosti): |
|
|
D oskrba z
električno energijo, plinom in paro |
|
|
35.119 Druga proizvodnja električne energije |
|
|
35.12 Prenos električne energije |
|
|
35.13 Distribucija električne energije |
|
|
35.140 Trgovanje z električno energijo |
|
|
35.300 Oskrba s paro in vročo vodo |
|
|
10. člen |
|
|
(dopustne vrste gradenj na GE) |
|
|
Dovoljene
so: |
|
|
- gradnja
zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kot jih določa Uredba o vrstah
objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/08), |
|
|
- gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov (le določenih v nadaljevanju tega
akta), |
|
|
- gradnja
gospodarske javne infrastrukture, grajenega javnega dobra, |
|
|
- ureditve
zunanjih površin, |
|
|
-
odstranitve objektov, |
|
|
- sprememba
rabe objektov v skladu s tem Odlokom, |
|
|
-
rekonstrukcija objektov, |
|
|
- dozidave,
nadzidave objektov, |
|
|
-
vzdrževalna dela. |
|
|
11. člen |
|
|
(dopustne vrste objektov na GE) |
|
|
Dovoljena je le gradnja naslednjih vrst stavb in gradbenih inženirskih
objektov kot jih določa Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije
vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Ur. l. RS, št.
33/03): |
|
|
stavbe |
|
|
121 Gostinske stavbe, |
|
|
122 Upravne in pisarniške stavbe, |
|
|
123 Trgovske in druge stavbe za storitvene
dejavnosti, |
|
|
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij, |
|
|
125 Industrijske stavbe in skladišča, |
|
|
126 Stavbe splošnega družbenega pomena, |
|
|
127 Druge nestanovanjske stavbe (razen stavb
za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe). |
|
|
gradbeni
inženirski objekti |
|
|
2112 Lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
|
|
222 Distribucijski cevovodi, distribucijski
elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja, |
|
|
241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi
objekti za prosti čas. |
|
|
Na javnih površinah v območju urejanja je dovoljena gradnja gradbenih
inženirskih objektov: |
|
|
2112 Lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
|
|
222 Distribucijski cevovodi, distribucijski
elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja, |
|
|
12. člen |
|
|
(dopustni pomožni in začasni objekti, ki so nezahtevni ali
enostavni objekti) |
|
|
Na tipski GE
je dovoljena izgradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih pomožnih
infrastrukturnih objektov, kot jih določa Uredba o vrstah objektov glede
na zahtevnost (Ur.l. RS, št. 37/08): |
|
|
pomožni
objekti, ki so nezahtevni objekti |
|
|
- ograje
nižje od 2,2 m, |
|
|
- bazne
postaje namenjene javnim telekomunikacijskih storitvam, v skladu s
pogoji iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, |
|
|
- pomožni
objekti za spremljanje stanja okolja, |
|
|
- spominska
obeležja razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade in so manjši
od 1 m2, |
|
|
- objekt za
oglaševanje (reklamni stolp ali prostostoječi pano) s površino za
namestitev oglasnih sporočil do 20,0 m2 in višino najvišje točke do 7,0
m - merjeno od najnižje točke tal, razen panojev, ki so del fasade
stavbe; |
|
|
pomožni
začasni objekti, ki so nezahtevni objekti |
|
|
- kiosk
oziroma tipski zabojnik do površine 20,0 m2, |
|
|
pomožni
objekti, ki so enostavni objekti: |
|
|
- pomožne
objekte za spremljanje stanja okolja, |
|
|
- vrtino ali
vodnjak za potrebe raziskav, |
|
|
- zbiralnik
za kapnico, |
|
|
- vodovodni
priključek na javno omrežje, |
|
|
-
kanalizacijski priključek na javno omrežje, |
|
|
-
telekomunikacijske antene in oddajniki, katerih uporabni signal ne
pokriva več kakor 100-metrski pas okoli oddajne točke, |
|
|
- tipski
zabojnik za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin, če je
njegova tlorisna površina do 30,0 m2, |
|
|
- zbiralnica
ločenih frakcij (ekološki otok), če je njegova površina do 100 m2, |
|
|
pomožni
začasni objekti, ki so enostavni objekti: |
|
|
- odprti
sezonski gostinski vrt, |
|
|
- pokriti
prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če je njegova
tlorisna površina do 500 m2, višina najvišje točke 6,0 m - merjeno od
najnižje točke objekta, tlorisna površina je lahko večja, če ima šotor
ustrezen certifikat v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na
zahtevnost. |
|
|
13. člen |
|
|
(merila organizacije GE) |
|
|
Merila organizacije gradbenih enot določajo merila oblikovanja stavb,
oblikovanje zunanjih ureditev (notranjega dvorišča s parkiriščem ter
ostale - pretežno zelene površine) in priključevanje na gospodarsko
javno infrastrukturo. Lega in maksimalna velikost stavb, oblikovanje
notranjega dvorišča in lokacije priključevanja na GJI ter eventuelna
faznost gradnje stavb so določeni v karti 2.2.3 Urbanistično
arhitektonska ter krajinska zasnova. Funkcionalni ali gradbeni elementi
ureditve ali stavbe posamezne GE ne smejo segati izven funkcionalnega
prostora GE. |
|
|
Primarni del GE je pas prostora GE, ki meji na najpomembnejši javni
prostor. Obsega najmanj pas med javnim prostorom in gradbeno linijo na
GE. V tem prostoru ni dovoljeno postavljati stavb.
Sekundarni del GE je preostali del prostora GE –
notranjosti GE oziroma ob meji območja urejanja GC. |
|
|
GE ni dovoljeno deliti. Lahko pa se med seboj združujejo in povezujejo v
smislu organizacije notranjih dvorišč in zagotavljanja racionalizacije
izrabe prostora, internega prometa ter priključevanja na GJI in GJD. |
|
|
Kota notranjega dvorišča je izhodiščna kota za določanje vseh višin na
GE. Določena je s koto priključnega mesta GE na javni prostor - cesto.
Toleranca višinske kote je določena s 5% padcem od te kote do fasade z
glavnim vhodom v stavbo. |
|
|
Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukciji obstoječih stavb pri
katerih se načrtuje oziroma zamenjuje sistem oskrbe z energijo in ki
presegajo 1000 m2 uporabne tlorisne površine, je potrebno izdelati
študijo izvedljivosti alternativnih sistemov z oskrbo z energijo.
Študija je tudi obvezna sestavina PGD za tak objekt. Kot alternativni
sistemi se štejejo decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov
energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje,
če je na voljo, toplotne črpalke. |
|
|
14. člen |
|
|
(lega, velikost, urbanistično oblikovanje stavb na GE) |
|
|
Organizacijo stavb na gradbeni enoti določajo gradbene linije in razmiki
med stavbami ter odmiki od meja GE. Gradbena linija je na karti 2.2.3 v
grafičnem delu akta opredeljena regulacijska črta, na katero se pri
novogradnjah in nadomestnih gradnjah s celotno dolžino ali najmanj
zunanjim vogalom umeščajo glavne fasade vseh stavb GE, ki mejijo na
javni prostor. |
|
|
Stavbe se na GE lahko gradijo le, v kolikor so na GE na karti 2.2.3.
tudi grafično določene. Tudi stavbe, predvidene za odstranitev so
označene na isti karti. Odstranijo se lahko vse stavbe, v vseh primerih.
V primerih stavb, ki se ohranjajo, je njihova nadomestna gradnja
dovoljena le znotraj predvidenih gabaritov za nadomestne gradnje. Tudi
višina stavb je določena na isti grafiki. |
|
|
V primeru opredeljene faznosti gradnje stavb na GE jih je potrebno
spoštovati v opredeljenem zaporedju. V primerih, ko pride do nujne
potrebe po gradnji manjše stavbe od predvidene, se stavba lahko
zmanjšuje: |
|
|
- na
straneh, kjer nima opredeljenih gradbenih linij (gradbene linije
ostajajo obvezne), |
|
|
- na
straneh, ki niso obrnjene na najpomembnejši javni prostor, na katerega
GE meji, |
|
|
- tlorisno
se lahko zmanjšuje le v osnovnem rastru po 3,0 m; pri tem naj geometrija
in smer premaknjene fasade ostaneta isti kot pri prvotni fasadi, |
|
|
- višinsko
se lahko zmanjša le na enega od tipičnih rastrov - na višino 4 m, na 7 m
ali na 10 m. |
|
|
Kota pritličja stavb, natančneje delov pritličij glavnih vstopov ljudi
(glavni vhodi v poslovni del stavbe, javni vhodi), naj bo na koti
notranjih dvorišč + 0,5 m. V tehnološkem delu naj bodo prilagojeni
tehnološkim procesom. |
|
|
Višina stavb se meri od opredeljene višinske kote dvorišča GE do linije
najvišjega dela fasade. |
|
|
V stavbah je
dovoljena izgradnja medetaže na delu ali na celotni površini objekta,
kot ureditev pomožnih prostorov kot so pisarne, skladišča, garderobe
…ipd. |
|
|
15. člen |
|
|
(arhitekturno oblikovanje stavb) |
|
|
Oblikovanje
fasad, označevanje stavb in blagovnih znamk |
|
|
Fasadne ploskve so lahko le enovite fasadne površine brez morfološko
poudarjenih fasadnih odprtin. Edini sprejemljivi arhitekturni elementi,
ki izstopajo iz fasadnih ploskev, so lahko nadstreški - vendar le
takšni, ki so obešeni na fasade in brez podpor v tla. Oznake blagovnih
znamk, vhodi, uvozi ipd naj bodo izključno na fasadah. Glavna fasada ob
najpomembnejšem javnem prostoru se za namen vizualnih komunikacij lahko
poviša glede na predpisano najvišjo višino stavbe in sicer za 3,0 m (+
0,1 m). V primerih, da je odmik od parcelne meje manjši kot 4 m se
fasada proti tej meji oblikuje kot slepa fasada – ravna fasadna ploskev
brez odprtin in izpustov, tehnično izvedena kot protipožarna stena.
|
|
|
Finalne ploskve obstoječih stavb, ki se prenovijo naj bodo klasične, z
mineralnim finalnim slojem in opleskane. Barvni sistem vseh fasad naj bo
zgrajen na pastelnih ali svetlih tonih. |
|
|
Oblikovanje
streh |
|
|
Strehe stavb so lahko le enostavnih, pravilnih geometrijskih oblik (z
ravnimi robovi oziroma ploskvami). Vsi elementi strehe posamezne stavbe
so lahko le enega, izbranega tipa strehe (npr. enokapnica ali dvokapnica
ali streha žagaste oblike…)- izjema je le ravna streha ali enokapna
streha, ki se lahko implementirajo povsod. Stavbe imajo lahko strešne
površine v naklonu med 20 in 30 stopinj ali pa so oblikovane kot ravna
streha. Strešne površine posamezne stavbe ima lahko le en izbran naklon,
ravna streha pa lahko nastopa povsod. |
|
|
Streha posamezne stavbe naj ima na posamezni etaži višinsko enoten
horizontalni venec, na v tem aktu določeni višinski koti + 0,3 m. Za
vencem naj bodo načeloma, pri vedutah iz javnega prostora oblikovno
integrirani, sistem odvodnjavanja in drugi elementi strehe. Strešni
venec naj bo minimalen tehnični detajl, brez arhitekturnega nagovora.
Izven fasadne ravnine lahko izjemoma sega največ 0,1 m oziroma je
oblikovan nadstrešek v minimalni širini 2,5 m |
|
|
Streha obstoječe stavbe ima lahko tudi izvorni- obstoječ naklon in
opečno rdečo kritino.. Barve kritine so lahko, poleg sistemov
zbiralnikov sončne energije, le svetlo sive ali pastelnih barv. Izjemoma
so obstoječe stavbe, ki se prenavljajo- te imajo lahko strehe tudi
opečno rdeče barve. |
|
|
Zbiralniki
sončne energije |
|
|
Zbiralniki sončne energije so praviloma integrirani v strešno površino,
njihov spodnji rob ne sme biti višji od kote strešnega venca.
|
|
|
Zbiralniki na fasadnih površinah ne smejo biti nanje nameščeni, lahko pa
so vanje integrirani. Isto načelo velja za implementacijo zbiralnikov na
poševno streho obstoječih streh pri objektih, ki se le prenavljajo. Na
druge načine zbiralnikov na GE ni dovoljeno umestiti. |
|
|
16. člen |
|
|
(oblikovanje zunanjih ureditev GE) |
|
|
Oblikovanje zunanjih ureditev GE so tlorisno določene na karti 2.2.3. V
njem so opredeljena notranje dvorišče s parkirnimi mesti, ki jih mora GE
zagotavljati glede na svoj program, zunanje manipulativne površine,
zelenice in prostor priključevanja GE na GJI. Slednji ter vse povozne
površine naj bodo utrjene kot nepropustne. |
|
|
Prostor kasneje predvidene faze gradnje stavb je potrebno urediti kot
urejene zunanje površine. |
|
|
Prostor med glavno fasado in javnim prostorom, kjer je predvideno
priključevanje GE na GJI in hkrati prostor zbirališča odpadkov naj bo
urejen v nivoju javnega prostora + 0,5 m, na katerega meji. |
|
|
Zelene
površine, visoka vegetacija |
|
|
Zelene površine, predvidene na karti 2.2.3, se uredijo kot zelene
zatravljene površine - zelenice. V te površine se jaški infrastrukturnih
vodov praviloma ne umeščajo. Stiki med tlakovanimi površinami ter
netlakovanimi ter med voznimi površinami in površinami pešca naj bodo
ločeni z robniki. Ta naj ne bo višji od 0,25 m. |
|
|
Visoka vegetacija, ki je prikazana na karti 2.2.3., je obvezna že v prvi
fazi gradnje. Pri tem se, kjer je le mogoče, ohrani obstoječo. Nabor
visokorasle vegetacije naj bo avtohtonih vrst. Na GE št. 19 se v
severnem delu uredi večja zelena površina, ki se zasadi z visokoraslim
drevjem. |
|
|
Premoščanje
višinskih razlik |
|
|
Višinske razlike na terenu GE ali med GE naj se premoščajo z
zatravljenimi ter armiranimi brežinami z naklonom do 60 stopinj. Brežina
je lahko košena ali pa porasla z avtohtonim grmičevjem. Škarpe se lahko
gradijo le izjemoma. Če so nujne, naj se izvedejo v armiranobetonski
izvedbi, z naravno teksturo in barvo betona ter zasadi plezalko. |
|
|
Zunanje ureditve GE, ki imajo tudi javne vsebine (lokali ipd.), morajo
biti v prostoru med parkiriščem in javnim vhodom izvedene brez višinskih
ovir. |
|
|
Ograje na GE |
|
|
Ograja okoli
kompleksa naj bo enotnega tipa in barve. Znotraj območja GC ograje niso
zaželene. Sicer so lahko le žične ali iz pocinkane kovine, visoke do 2,2
m. Na straneh slepih fasad ter v primarnem delu GE (med javnim prostorom
in fasado) niso dopustne- razen v gradbenih linijah med stavbami samimi.
|
|
|
Zbiranje
odpadkov na GE |
|
|
Za zbiranje komunalnih odpadkov se na vsaki GE uredi zbirno oziroma
prevzemno mesto za odpadke z nameščenimi posodami – zabojniki. Lokacije
zbirnega mesta so označene na karti 2.2.3. Površina takšnega mesta naj
meri vsaj 1,5 m2 za eno posodo, število posod pa se določi v okviru
projektne dokumentacije za gradnjo na posamezno GE. Na enem zbirnem
mestu se lahko namesti več posod, ki lahko stojijo v dveh ali več nizih,
razdalja med nizi pa mora biti najmanj 1,2 m. Zbirno mesto mora biti
dostopno za komunalno vozilo s potjo minimalne širine 3,5 m.
|
|
|
V odvisnosti od narave dejavnosti se na posamezni GE predvidi tudi
ločeno zbiranje odpadkov. Odpadke, ki so namenjeni za predelavo, je
potrebno zbirati in skladiščiti ločeno od drugih odpadkov. Na GE se
lahko uredi tudi samostojna zbiralnica ločenih frakcij odpadkov
(ekološki otok) do tlorisne površine 100 m2. |
|
|
Pri načrtovanju gradenj na GE je potrebno upoštevati vsaj naslednje
predpise s področja ravnanja z odpadki: |
|
|
- Odredbo o
ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe
ravnanja s komunalnimi odpadki (ur.l. RS ŠT. 21/01), |
|
|
- Uredbo o
ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS, št.
34/08), |
|
|
- Uredbo o
pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi
objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali
napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Ur.l. RS, št.
60/06), |
|
|
- Uredbo o
ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Ur.l. RS, št. 34/08), |
|
|
- Uredbo o
ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št. 34/08), |
|
|
- Uredbo o
odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur.l. RS, št. 32/06), |
|
|
- Uredbo o
obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Ur.l. RS, št. 62/08), |
|
|
17. člen |
|
|
(zagotavljanje parkirnih površin) |
|
|
V prostoru GE je treba zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih
mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na GE odvijajo. Število
parkirnih mest se določi na podlagi veljavnih standardov, ki veljajo na
tem področju. Vsaka GE mora imeti najmanj 2 PM. Pri tem pa število
parkirnih mest (PM) ne sme biti manjše od (za navedene dejavnosti): |
|
|
- 121 Gostinske stavbe (gostilne, restavracije in
točilnice) 1 PM/6 sedežev in 1
PM/1 m točilnega pulta |
|
|
- 121 Gostinske stavbe (hoteli, prenočišča,
penzioni 1 PM/3 sobe |
|
|
- 122 Upravne in pisarniške stavbe
1 PM/30 m2) |
|
|
- 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene
dejavnosti (do 500 m2) 1PM/50 m2 |
|
|
- 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene
dejavnosti (nad 500 m2) 1PM/35 m2 |
|
|
- 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij 1PM/50 m2 |
|
|
- 125 Industrijske stavbe in skladišča (brez
skladišč in do 250 m2) 1 PM/50 m2 |
|
|
- 125 Industrijske stavbe in skladišča (brez
skladišč in nad 250 m2 ) 1 PM/80 m2 |
|
|
- 125 Industrijske stavbe in skladišča
(rezervoarji, silosi, skladišča) 1 PM/150 m2 |
|
|
- 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
1 PM/50 m2 |
|
|
- 127 Druge nestanovanjske
stavbe 1 PM/80
m2 |
|
|
O vsaki spremembi svoje dejavnosti po vrsti oziroma obsegu, ki bi
vplivala na povečan obseg in režim parkiranja, je investitor dolžan
zagotoviti dodatne parkirne površine. Parkirne površine za zaposlene,
dostavo in službena vozila so praviloma ločena od parkirnih površin za
kupce, stranke in druge obiskovalce. Parkirne površine lahko
investitorji zagotavljajo tudi izven svoje GE z najemom ali z dogovorom
o uporabi ali s sofinanciranjem izgradnje na drugih GE. |
|
|
Na njih je treba zagotoviti 5 % PM za potrebe funkcionalno oviranih
oseb. V primeru, da za javno rabo zadostuje manj kot 20 PM, je treba
funkcionalno oviranim osebam zagotoviti najmanj eno PM. |
|
|
18. člen |
|
|
(priključevanje GE na GJI) |
|
|
Vsi uporabniki v območju cone se morajo priključiti na omrežja, objekte
in naprave zgrajene gospodarske javne infrastrukture. Tako mora biti
vsaka GE priključena na javno cestno omrežje na lokaciji, prikazani na
karti 2.2.5.1. |
|
|
Vsaka GE mora biti samostojno priključena na javno infrastrukturno
omrežje javni vodovod, javno kanalizacijo ter sistem zbiranja in odvoza
komunalnih odpadkov. Pri načrtovanju priključkov in priključevanju GE je
potrebno upoštevati veljavne splošne in tehnične predpise s področja
oskrbe s pitno vodo, odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda
in ravnanja z odpadki v Občini Bloke, ki so navedeni v 16. členu tega
Odloka. |
|
|
1.3.2
Posebna merila in pogoji GE |
|
|
19. člen |
|
|
Posebna
merila, ki so navedena za vsako posamezno GE v nadaljevanju, so splošnim
merilom (tč. 1.3.2) pravno nadrejena. |
|
|
|
|
|
|
|
oznaka GE,
površine |
oznaka stavbe,
faza |
maksimalna tlorisna dimenzija stavb, površina |
največja višina- strešni venec |
druge posebne določbe |
|
|
|
GE 1
0,77 (ha) |
GE 1-st.1a |
20x47 m = 940 m2 |
7 m |
|
GE 1-st.1b |
20x50 m = 1000 m2 |
7 m |
GE 1-st.1c |
20x50 m = 1000 m2 |
7 m |
GE 2
0.25 (ha) |
GE 2-st.2a |
10,8x30,5 m = 329,4 m2 |
6 m |
|
GE 2-st.2b,
II faza |
20x28 m = 560 m2 |
8 m |
GE 3
0,27 (ha) |
GE 3-st.3a
I. faza |
14x22 m = 308 m2 |
7 m |
|
GE 3-st.3b
II.faza |
14x22 m = 308 m2 |
7 m |
GE 3-st.3c
III. faza |
14x22 m = 308 m2 |
7 m |
GE 4
0,18 ha |
|
GE se ureja kot grajeno javno dobro na katerem se nahaja
vodni vir za napajanje vaškega vodnjaka v naselju Velike
Bloke. Lastnik zemljišča Občina Bloke na podlagi 21. člena
ZGO (Ur.l. RS, št. 110/02, 97/03, 41/04 ZVO-1, 47/04,
102/04-UPB1, 14/05, 92/05 ZJC-B, 93/05 ZVMS, 111/05 Odl.US,
120/06 Odl. US, 126/07, 57/09, 62/10, 20/10 Odl. US) območje
GE4 z ugotovitveno odločbo opredeli status grajenega javnega
dobra ter uredi zemljiško vknjižbo javnega dobra, vključno
s prepovedjo odtujitve parcele oz. njenih delov. |
GE 5
0,24 ha |
GE 5-st.5a |
15x25 m = 375 m2 |
7 m |
|
GE 5-st.5b |
15x35 m = 525 m2 |
7 m |
GE 6
0,22 (ha) |
GE 6-st.6a,
I faza |
14x17 m = 238 m2 |
7 m |
Investitor ima pred izdajo prvega gradbenega dovoljenja
možnost, da se odloči ali bo uporabljal merila in pogoje (po
grafiki in posebnih merilih), ki so predpisani za GE 6 ali
za GE 7 |
GE 6-st.6b,
II faza |
14x14 m = 196 m2 |
7 m |
GE 6-st.6c,
III. faza |
14x14 m = 196 m2 |
7 m |
GE 7
0,22 (ha) |
GE 7-st.7a,
I. faza |
14x17 m = 238 m2 |
7 m |
Investitor ima pred izdajo prvega gradbenega dovoljenja
možnost, da se odloči ali bo uporabljal merila in pogoje (po
grafiki in posebnih merilih), ki so predpisani za GE 7 ali
za GE 6
|
GE 7-st.7b,
II. faza |
14x14 m = 196 m2 |
7 m |
GE 7-st.7c,
III. faza |
14x14 m = 196 m2 |
7 m |
GE 7-st.7d,
IV. faza |
7x17 m = 119 m2 |
7 m |
GE 7-st.7e,
V. faza |
7x14 m = 98 m2 |
7 m |
GE 7-st.7f,
VI. faza |
7x14 m = 98 m2 |
7 m |
GE 8
0,31 (ha) |
GE 8-st.8a |
9x24,5 m = 220,5 m2 |
7 m |
|
GE 8-st.8b,
II.faza |
14x17 m = 238 m2 |
7 m |
GE 8-st.8c, III. faza |
7x17 m = 119 m2 |
7 m |
GE 8-st.8d,
IV. faza |
14x28 m = 392 m2 |
7 m |
GE 8-st.8e,
V. faza |
7x28 m = 196 m2 |
7 m |
GE 9
0,25 (ha) |
GE 9-st.9 |
25x28 m = 700 m2 |
6 m |
|
GE 10a
0,55 (ha) |
GE 10-st.10a |
17x43 m = 731 m2 |
9 m |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
GE 10bc
0,55 (ha)
|
GE 10-st.10b,
I. faza
GE 10-st.10c,
II.faza
|
14x43 m = 602 m2
21x43 m = 903 m2
|
7 m
7 m
|
|
GE 11
0,19 (ha) |
GE 11-st.11 |
17,50x44,5 m = 778,75 m2 |
9 m |
|
GE 12
0,21 (ha) |
GE 12-st.12a
I. faza |
21x24 m = 504 m2 |
7 m |
|
GE 12-st.12b
II. faza |
14x24 m = 336 m2 |
7 m |
GE 13
1,01 (ha) |
GE 13-st.13a |
17,7x77 m = 1363 m2 |
7 m |
|
GE 13-st.13b,
II. faza |
49,3x64,8 m = 3194.6 m2 |
12 m |
GE 13-st.13c,
III. faza |
14,1x49,3 m = 695,1 m2 |
12 m |
GE 14
0,41 ha |
GE 14-st.14a |
13,5x51,3 m = 692,5 m2 |
5 m |
|
GE 14-st.14b |
13,5x51,4 m = 693,9 m2 |
5 m |
GE 14-st.14c |
4,3x43,5 m = 187 m2 |
5 m |
GE 15
0,15 (ha) |
GE 15-st.15 |
13,5x51,4 m = 693,9 m2 |
5 m |
|
GE 16
0,15 (ha) |
GE 16-st.16 |
13,5x51,4 m = 693,9 m2 |
5 m |
|
GE 17
0,67 (ha) |
GE 17-st.17a |
10x20 m = 200 m2 |
7 m |
|
GE 17-st.17b |
30x64 m = 1920 m2 |
10 m |
GE 17-st.17c |
25x64 m = 1600 m2 |
10 m |
Ge 18
1,03 (ha) |
GE 18-st.18a |
21x28 m = 588 m2 |
7 m |
Za potrebe dejavnosti sušilnice lesa je dopustna minimalna
komunalna opremljenost GE:
-urejen dostop z javne ceste, priključek na električno
omrežje in
odvodnjavanje meteorne vode preko lovilcev olj.
Na GE se v vmesnem obdobju uredi odjemno mesto za komunalne
odpadke in zagotavlja reden odvoz.
V primeru spremembe proizvodnega programa oziroma dejavnosti
pa veljajo splošni pogoji in merila komunalnega opremljanja
v GC. |
GE 18-st.18b |
12,5x24 m = 300 m2 |
10 m |
GE 18-st.18c |
12,5x24 m = 300 m2 |
10 m |
GE 19
1,24 (ha) |
GE 19-st.19a |
23x66,8 m = 1536,4 m2 |
5 m |
|
GE 19-st.19b,
II. faza |
21x24 m = 504 m2 |
7 m |
GE 19-st.19c,
III. faza |
27x61,9 m = 1671,3 m2 |
10 m |
GE 19-st.19d,
IV. faza |
26x27 m = 702 m2 |
10 m |
GE 20
0,52 (ha9 |
GE 20-st.20a,
I.faza |
14x33 m = 462 m2 |
7 m |
Na GE je z odločbo ZVKDS, OE Ljubljana, št. 526/2010-MP, z
dne 25.08.2011, določeno arheološko najdišče (na parcelah
št. 2010/21-del, vse k.o. Velike Bloke, dokler se ne
opravijo predhodne raziskave arheoloških ostalin. Na
arheološkem najdišču določenem z navedeno odločbo so
prepovedana vsa nadaljnja gradbena dela, dokler se ne
opravijo predhodne arheološke raziskave. Raziskave se
izvedejo v skladu s točkami od 3. do 6. navedene odločbe ter
v skladu z določili od 3. do 5. točke dopolnjene odločbe o
arheološkem najdišču , št. 526/2010-MP, z dne 03.11.11
|
GE 20-st.20a,
II.faza |
7x26 m = 182 m2 |
7 m |
GE 20-st.20b,
I. faza |
14x33 m = 462 m2 |
7 m |
GE 20-st.20b,
II. faza |
7x26 m = 182 m2 |
7 m |
GE 20-st.20c,
I. faza |
14x33 m = 462 m2 |
7 m |
GE 20-st.20c,
II. faza |
7x26 m = 182 m2 |
7 m |
GE 21
0,50 (ha) |
GE 21-st.21a,
I. faza |
21x21 m = 441 m2 |
7 m |
Na GE je z odločbo ZVKDS, OE Ljubljana, št. 526/2010-MP, z
dne 25.08.2011, določeno arheološko najdišče (na parcelnah
št. 2010/21-del, vse k.o. Velike Bloke, dokler see ne
opravijo predhodne raziskave arheoloških ostalin. Na
arheološkem najdišču določenem z navedeno odločbo so
prepovedana vsa nadaljnja gradbena dela, dokler se ne
opravijo predhodne arheološke raziskave. Raziskave se
izvedejo v skladu s točkami od 3. do 6. navedene odločbe ter
v skladu z določili od 3. do 5. točke dopolnjene odločbe o
arheološkem najdišču , št. 526/2010-MP, z dne 03.11.11 |
GE 21-st.21b,
II. faza |
21x21 m = 441 m2 |
7 m |
GE 21-st.21c,
III. faza |
21x21 m = 441 m2 |
7 m |
|
|
|
|
|
1.4
Zasnova gospodarske javne infrastrukture (GJI), pogoji priključevanja in
grajeno javno dobro |
|
|
20. člen |
|
|
(skupni pogoji za potek in gradnjo GJI) |
|
|
Pri načrtovanju gradenj in posegov v prostor je treba upoštevati: |
|
|
- predpise
in tehnične standarde za posamezno vrsto GJI, še posebej glede posegov v
varovalne pasove posamezne vrste GJI, medsebojnih odmikov in zaščite
križanj, |
|
|
- obstoječe
in predvidene objekte, omrežja in naprave GJI, |
|
|
-
smernicami, pogoji in soglasji upravljavcev oziroma pristojnih služb za
izdajo tovrstnih listin. |
|
|
Gradnja linijskih vodov, objektov in naprav javne komunalne, energetske
in komunikacijske infrastrukture je opredeljena v skupnih koridorjih.
Gradi se lahko izključno v javnem prostoru GC. Izjeme so lahko le: |
|
|
- posamezni
točkovni objekti in naprave, ki jih v javni prostor ni mogoče umestiti,
|
|
|
- svetila
javne razsvetljave po projektni dokumentaciji za javno razsvetljavo, |
|
|
- najkrajše
možne razdalje vodov do opredeljenih priključnih/odjemnih mest GJI
znotraj GE. |
|
|
21. člen |
|
|
(zasnova gospodarske javne infrastrukture) |
|
|
1.4.1.1 Prometno omrežje in prometne površine |
|
|
Priključitev
cest in poti v javno prometno omrežje |
|
|
GC se s
priključkom na severni strani na občinsko cesto št. 229040 priključuje
na državno cesto R3-748 Nova vas–Lužarji-Velike Lašče. V nadaljevanju je
v Novi vasi odprta povezava na državno cesto R1-212 Unec-Cerknica-Bloška
Polica-Sodražica-Žlebič. Uporaba lokalne ceste skozi Velike Bloke za
tovorni promet za potrebe cone ni dopustna. Obstoječa priključna cesta
iz južne smeri skozi Velike Bloke se preuredi v dostopno cesto namenjeno
pešcem, kolesarjem ter kontroliranemu dostopu osebnih in intervencijskih
vozil. Prometni režim na tej cesti določi občina v skladu s cestnimi
predpisi. Ob severovzhodnem robu cone zunaj območja ureditve se uredi
pot in gozdna vlaka v pasu širine 16 – 18 m vzdolž ograje za dostop do
gozdov in spravilo lesa. Dostopna pot se naveže na javne prometne
površine v coni. |
|
|
Interno
cestno omrežje |
|
|
Notranja
cestna mreža omogoča dostop do vsake GE. Enotni profil notranjih cest je
2 x 3,25 m. Ob njej se uredi površinska mulda za odtok meteorne vode z
možnostjo ponikanja in površinske odvodnje. Pri projektiranju cestnega
omrežja se upošteva določila Odloka o občinskih cestah (Ur.l. RS, št.
50/00 in 109/09) in Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v
Občini Bloke (Ur.l. RS, št. 92/09 in 109/09). Projektna dokumentacija
PGD cestnega omrežja določa izhodiščne kote GE. |
|
|
Mirujoči
promet |
|
|
Javnih
parkirnih površin ni. Vse svoje potrebe pokrivajo posamezne GE. |
|
|
Javne
površine pešca |
|
|
Določene so
ob glavnih notranjih prometnih smereh. Zagotovljene so z razširitvijo
prečnih profilov cest z dodatnim 1,5 m širokim enostranskim pločnikom
(glej prečni profil v obrazložitvi akta). |
|
|
1.4.1.2 Komunalna omrežja |
|
|
Vodovod |
|
|
Oskrba z
vodo za sanitarne in požarne potrebe se zagotavlja iz obstoječega
javnega vodovoda Bloke - s priključnim mestom na cev premera 80 mm na
parc. št. 2000/1, k.o. Velike Bloke na meji ureditvenega območja. Razvod
v območju urejanja naj zagotavlja vodooskrbo vseh GE. Pri projektiranju
vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati določila Odloka o oskrbi s
pitno vodo v občini Bloke (Ur.l. RS, št. 76/2000 in 24/09) in Pravilnika
o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov (Ur.l. RS, št. 91/2000). |
|
|
Odvajanje in
čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih vod |
|
|
Odpadne komunalne vode se odvaja preko ločenega sistema kanalizacije do
priključnega mesta za območje urejanja na že zgrajeno kanalizacijo - s
priključkom na cev premera 250 mm. Fekalna kanalizacija je v funkciji in
je priključena na obstoječo čistilno napravo v Velikih Blokah. Ta naj
odpadne komunalne vode odvaja v čiščenje v novo načrtovano občinsko
čistilno napravo. Ločen sistem kanalizacije znotraj območja cone se
zgradi na novo. Pri projektiranju je potrebno med drugim upoštevati tudi
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09). |
|
|
V meteorno kanalizacijo, ki se znotraj območja cone zgradi na novo, se
odvajajo vse padavinske vode s prometnih površin, objektov in drugih
tlakovanih površin v območju urejanja. Odvajanje voda s prometnih,
deponijskih in drugih utrjenih površin je dopustno le preko standardnih
lovilcev olj. Z ločenim sistemom meteorne kanalizacije se zbrano
padavinsko vodo odvede v obstoječo meteorno kanalizacijo na JZ območju
urejanja in se odvaja v vodonosnik v Bloščico. |
|
|
Odvajanje padavinskih voda z večjih utrjenih površin in streh objektov
se izvede tako, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni dotok v meteorno
kanalizacijo. Zato naj bo na vsaki posamezni GE pred iztokom v
kanalizacijo izvedeno zadrževanje. Pri projektiranju kanalizacijskega
omrežja in priključkov za objekte se upoštevajo določila Odloka o
odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine
Bloke (Ur.l. RS, št. 16/08) in Uredba o emisiji snovi pri odvajanju
padavinske vode z javnih cest (Ur. l. RS, št. 47/05). |
|
|
Odvajanje meteorne vode z GE po izgradnji meteorne kanalizacije, s
ponikanjem ni dopustno. Dopustna je le uporaba padavinske vode za
sanitarno vodo ali za tehnološke potrebe. |
|
|
Ravnanje z
odpadki |
|
|
Območje se vključi v javni sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga
na podlagi koncesijske pogodbe upravlja Komunala Cerknica. Za celotno GC
je na javnem prostoru ob glavnem prometnem vozlišču predviden ekološki
otok - javno zbirno mesto za ločeno zbiranje odpadkov. Organizira se
tako, da je z javne ceste možno praznjenje zbirnih posod za odpadke.
Praznjenje ekološkega otoka se izvaja izven obratovalnega časa
proizvodnih in storitvenih dejavnosti v coni. Za zbiranje in prevzem
komunalnih odpadkov naj ima vsaka preostala posamezna GE na določenem
mestu svoje zbirno-prevzemno mesto. Zaradi nevarnosti konfliktov z
velikimi zvermi je potrebno sproti odstranjevati komunalne od.padke
Zbirna mesta komunalnih odpadkov naj bodo umaknjena v notranji del cone
in velikim zverem nedostopna. Po potrebi glede na dejavnost mora biti na
istem mestu zagotovljeno tudi ločeno zbiranje specifičnih drugih
odpadkov GE. |
|
|
V primeru, da pri izvajanju dejavnosti nastajajo posebni odpadki se
zanje na GE, kjer ti odpadki nastajajo, predvidi posebno zbirno mesto.
Ravnanje z njimi je lahko poverjeno le za to pooblaščeni organizaciji. .
Za gradbene odpadke nastale pri gradnji in kot posledica rušenja
objektov, je investitor skladno s predpisi dolžan zagotoviti oddajo
zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu javne službe ravnanja s
tovrstnimi odpadki. |
|
|
Pri projektiranju površin grajenega javnega dobra in gradenj na GE je
potrebno upoštevati določila Odloka o ravnanju z odpadki v Občini Bloke
(Ur. l. RS, št. 35/07 in 96/07) ter program ravnanja z odpadki v Občini
Bloke. |
|
|
1.4.1.3 Elektroenergetsko omrežje |
|
|
Območje se iz elektroenergetskega omrežja napaja preko obstoječega 20kV
daljnovoda, na katerega je izveden priklop pri TP Velike Bloke TO na
parceli št.*120, k.o. Velike Bloke. Oskrba z električno energijo za
potrebe GC se do izrabe zmogljivosti lahko zagotavlja iz obstoječe TP.
Za nove potrebe se obstoječa TP lahko dogradi z novimi zmogljivostmi.
Priklop novega odjema na obstoječo TP ne bo mogoč do pravne ureditve
vprašanja prenos opreme in zemljišča v osnovna sredstva Elektro
Ljubljana. |
|
|
V območju urejanja znotraj cone se na javnem prostoru zgradi nova TP. Za
potrebe TP se zagotavlja ustrezen dostop in prostor za njeno
vzdrževanje. Od obstoječe do nove TP se položi 20 kV kabel v
elektrokabelsko kanalizacijo. V primeru, da zaradi neurejenega
lastništva priklop 20 kV KB iz obstoječe TP ne bo možen, je dopusta
alternativna rešitev priklopa na stojno mesto 20 kV DV na parc. 449/1
k.o. Velike Bloke, na katerega se spoji 20 kV KB za cono. V primerih
posebnih potreb posamezne GE, ko bi le te presegale pripadajoči med
investitorji dogovorjeni proporcionalni delež moči za posamezno GE, pa
se TP zgradi na GE. |
|
|
TP se zgradi v kabelski betonski izvedbi, z notranjim posluževanjem, z
ustreznimi stikalnimi bloki glede na vrsto odjema in v velikosti glede
na inštalirano moč v skladu z dejanskimi potrebami porabnikov. Vzankanje
TP se izvede v predvidene 20 kV kablovode. Zaradi obremenjenosti
srednjenapetostnega distribucijskega omrežja bo priključitev predvidenih
objektov na slednje mogoča do zapolnitve razpoložljivih prenosnih
zmogljivosti SN elektroenergetskega omrežja (1 MVA prostih prenosnih
zmogljivosti na dan izdaje smernic), oziroma po izgradnji ustreznih
ojačitev na SN nivoju, predvidenih na širšem vplivnem območju. |
|
|
Od TP do odjemnih mest se zgradijo nizkonapetostni razvodi – načelno le
po primarnih trasah infrastrukturnih vodov (karta 2.2.5.2) v javnem
svetu. Vsa odjemna mesta za vse GE naj bodo enotno organizirana,
locirana in oblikovana. Načeloma naj bodo na fasadah stavb ob javnih
površinah, na mestih, določenih za priključevanje GE na GJI (karta
2.2.5.2). Vse navedene enotne elemente priključnih mest v območju GC
določi projektna dokumentacija (PGD) elektroinstalacijskega omrežja za
območje GC. Kablovodi pod voznimi površinami morajo biti zaščiteni z
obbetoniranimi PVC cevmi fi 160 mm. |
|
|
Upravljavcu javnega omrežja Elektro Ljubljana d.d. je na podlagi tega
akta in ustreznih služnostnih pogodb omogočen vpis služnostne pravice za
gradnjo in vzdrževanje električnega distribucijskega omrežja. Slednje se
s tem aktom tudi določi kot javno infrastrukturo. |
|
|
1.4.1.4 Ogrevanje in učinkovita raba energije |
|
|
Na območju urejanja GC naj bo ogrevanje na biomaso in sončno energijo
ter s podpornimi sistemi (toplotne črpalke ipd.). Posamezna GE lahko
prostore ogreva tudi na električno energijo, vendar le začasno do trajne
rešitve ogrevanja in le prostore v skupni kvadraturi do 50 m2. Posamezna
kotlovnica za ogrevanje na biomaso - toplotna postaja je lahko namenjena
posamezni GE, skupini GE, za celotno GC, lahko pa ima tudi distribucijo
toplote navzven. |
|
|
Neodvisno od drugih virov energije se lahko proizvaja toplotna in
električna energija z izrabo sončne energije. Pogoji instalacij
fotonapetostnih celic na GE oziroma na stavbah so opredeljeni v merilih
in pogojih urejanja GE, pogoji proizvodnje in uporabe tovrstne
električne energije pa se urejajo s distributerjem le te. |
|
|
1.4.1.5 Javna razsvetljava |
|
|
Z javno
razsvetljavo se opremijo vse javne površine v GC - ceste, pločniki in
prostor GE 4. S projektno dokumentacijo javne razsvetljave (PGD) se med
drugim določijo: pozicije svetil v enotnem konceptu - v območjih GE, na
robu z javnim prostorom, krmilni sistem, priključno merilna mesta in
krmilne omarice v sklopu TP, nadalje se določijo enotna svetila in režim
obratovanja, ki ga v projektnih pogojih določi občina. Pri načrtovanju
je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10). |
|
|
1.4.1.6 Komunikacijsko omrežje |
|
|
Območje se
priključuje na obstoječe krajevno TK omrežje. Ob tem naj se zgradi
optično telekomunikacijsko omrežje s priključitvijo na načrtovano
optično omrežje Telekoma Slovenije. Za potrebe klasične telefonije in
elektronskih komunikacij se v skupnem koridorju vodov javne
infrastrukture zgradi 1x2 kabelska kanalizacija s cevmi iz PVC premera
125 mm. Horizontalni razmik TK kabelske kanalizacije in drugih
kanalizacij naj bo vsaj 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ne smejo biti
položeni drugi komunalni vodi. Pod povoznimi površinami je potrebno PEHD
cevi zaščititi z nosilno betonsko konstrukcijo. Priklop na javno omrežje
se izvede na parc. št. 2000/1, k.o. Velike Bloke na priključnem mestu na
meji z GC. |
|
|
1.4.1.7 Javni prostor/ javne površine in urbana
oprema GC |
|
|
Javne površine v območju urejanja so prometne površine notranje mreže
dostopnih cest in pločnikov. Javni prostor se v soglasju z lastnikom
predmetne GE s projektno dokumentacijo PGD lahko razširi tudi na prostor
GE - za potrebe postavitve npr. klopi, stebra javne razsvetljave ipd.
Javni prostor je pod enakimi pogoji namenjen vsem. |
|
|
Vse vrste, oblikovne in tehnične lastnosti urbane opreme kot so klopi,
svetila, koši za odpadke, ograje, pokrovi jaškov, hidranti, …ipd., se za
celotno območje GC načrtujejo s projektom javnih površin gospodarske
javne infrastrukture v poenotenem tipu izdelkov s sodobnim industrijskim
oblikovanjem. Med urbano opremo GC se štejejo vsi zgoraj navedeni
elementi, ki so locirani v ali nad površino javnega prostora in so v
javni rabi oziroma za javno rabo - torej tudi tisti, ki so sicer lahko
locirani na prostoru GE (npr. svetila, klopi ipd.) |
|
|
Območje urejanja GC se proti odprtemu prostoru na robni liniji GE ogradi
z enotno ograjo. |
|
|
22. člen |
|
|
(dostopnost do storitev GJI) |
|
|
Upravljavci
omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture so vsem
uporabnikom dolžni zagotavljati storitve gospodarske javne službe pod
enakimi pogoji. |
|
|
1.5
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
|
23. člen |
|
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
|
V območju urejanja je evidentirana enota kulturne dediščine, ki pa še ni
vpisana v Register kulturne dediščine. |
|
|
Na območju GC je bila izvedena predhodna arheološka raziskava in
izdelano poročilo pregleda (Poročilo o arheološkem terenskem pregledu na
območju OPPN gospodarske cone Velike Bloke, Matevž Lavrinc s.p.,
poročilo št. 25, Laško, avgust 2011). Med arheološkim pregledom parcele
2010/22 k.o. Velike Bloke pa je bilo odkritih 33 kosov prazgodovinske
lončenine, 3 kosi taline in 2 kosa srednjeveške lončenine. Na podlagi
najdb je utemeljeno sklepanje o človeški aktivnosti v prazgodovinskem
obdobju na omenjenem prostoru. Potrebno je izvesti arheološka
izkopavanja in arheološke raziskave ob gradnji na parc. št. 2010/21-del
in 2010/22, vse k.o. Velike Bloke. |
|
|
Na podlagi ugotovitev arheološkega poročila je Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije OE Ljubljana izdal odločbo (526/2010-MP, dne
25.8.2011, dopolnjeno 03. 11. 2011) o določitvi arheološkega najdišča na
zemljiščih s parcelnimi številkami 2010/21-del in 2010/22, vse k.o.
Velike Bloke, dokler se ne opravijo predhodne raziskave arheoloških
ostalin. Do takrat so prepovedana vsa nadaljnja gradbena dela. Predhodne
arheološke raziskave obsegajo tako predhodne terenske preglede kot tudi
nadzorovano odstranitev dediščine oz. arheološka izkopavanja s
poizkopavalno obdelavo najdišča. |
|
|
1.6
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave |
|
|
24. člen |
|
|
(varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave) |
|
|
Pri načrtovanju in izvajanju gradenj ter obratovanju objektov se
zagotavlja varovanje okolja pred onesnaževanjem. Pri načrtovanju
dejavnosti na GE je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja (Ur.l.
RS, št. 32/23, 41/04, 20/06, 39/06 in 70/08) ter druge podzakonske
predpise s področja ravnanja z odpadki. V skladu s predpisi se
zagotavlja varstvo voda, varstvo tal, varstvo zraka, varstvo pred
hrupom, varstvo pred elektroenergetskim sevanjem in varstvo pred
svetlobnim onesnaževanjem. |
|
|
Prostor GC se nahaja v območju varovanja ekološko pomembnega območja
(EPO, koda 8000) življenjski prostor velikih zveri. Zaradi nevarnosti
konfliktov z velikimi zvermi (predvsem z rjavim medvedom) je potrebno
sproti odstranjevati komunalne odpadke. Celotno območje GC urejanja ima
predvideno žično oziroma kovinsko ograjo in bo v nočnem času fizično
zaprto ter dodatno varovano z varnostno službo. Na ta način bodo vsa
zbirna mesta komunalnih odpadkov zverem nedostopna. |
|
|
Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in
drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na divje zveri ter njihove habitate
čim manjši. Čas izvajanja gradbenih posegov, opravljanja sezonskih
dejavnosti ter drugih ravnanj se naj kar najbolje prilagodi njihovim
življenjskim ciklom, in sicer tako, da ne ali v čim manjši meri
sovpadajo z obdobji, ko potrebujejo mir. |
|
|
25. člen |
|
|
(varstvo voda, tal, zraka; pred hrupom, EM sevanjem, pred
svetlobnim onesnaževanjem) |
|
|
Varstvo voda |
|
|
Vsakršno neposredno odvajanje neprečiščenih odpadnih voda z območja
urejanja OPPN ni dopustno. Varstvo voda pred onesnaženjem se izvaja: |
|
|
- z
odvajanjem vseh odpadnih voda na čistilno napravo in čiščenje v njej, |
|
|
- vse
padavinske vode s prometnih in drugih utrjenih površin se zbira in
spelje le preko standardnih lovilcev olj (SIST EN 858-2), |
|
|
- vse
tehnološke in ostale odpadne vode je potrebno pred izpustom v
kanalizacijski sistem in odvodom na čistilno napravo predhodno očistiti. |
|
|
Pri gradnji objektov ni dovoljena uporaba gradbenih materialov, iz
katerih se lahko izločajo snovi, ki lahko povzročijo onesnaževanje voda.
Med gradnjo objektov je potrebno zagotoviti varstvene ukrepe in
preprečiti izlitje, odtekanje ali izpiranje goriv, olj, maziv in drugih
nevarnih snovi v podtalnico. Na vodnem zajetju na lokaciji GE 4 se
izvede sanacija. Zajetje je namenjeno oskrbi vode za javno rabo in se
vzdržuje. |
|
|
Za vsak poseg v vodni režim podtalnice ali površinske vode je potrebno
na podlagi 150. člena Zakona o vodah (Ur.l. RS, št. 67/02, 110/02,
57/08) pridobiti vodno soglasje. |
|
|
Varstvo tal |
|
|
Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je treba zagotoviti
zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je
potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem
ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med
gradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Pri izvajanju dejavnosti v
GC je potrebno s skrbnim ravnanjem v skladu s predpisi in nadzorovanjem
rabe nevarnih snovi zagotoviti varnost tal pred onesnaženjem in
erozijskimi vplivi. |
|
|
V dokumentaciji za posamezen poseg se natančno opredeli način ravnanja
in uporabe rodovitnega dela prsti. Plodno zemljo je potrebno deponirati
ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih naj se humus uporabi za
ureditev zelenih površin (zelenice ipd.). Pri gradnjah naj se odvoz
viška humusa iz kopov gradbenih jam, izvrši na lokacije, kjer se v
občini izvajajo agromelioracijski ukrepi. |
|
|
Varstvo
zraka |
|
|
Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise s
področja varstva zraka ter energetski standardi v zvezi z energijo in
ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženost zraka.
Zaradi varstva zraka se pri poslovnih, industrijskih in drugih objektih
za njihovo ogrevanje načrtujejo ogrevalni sistemi z učinkovito rabo
energije (uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote
in električne energije). Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v
tehnoloških procesih ne smejo povzročati preseganja predpisanih
vrednosti onesnaževanja zraka. |
|
|
Na GE, kjer so načrtovane naprave iz katerih je z obratovanjem predviden
izpust s prekomernimi vplivi na zrak, je potrebno v tehnološkem procesu
zagotoviti najboljše tehnološko napredne in sodobne rešitve zmanjšanja
izpustov in čiščenja zraka. |
|
|
Na GE, kjer je zaznan pojav povečanja onesnaženosti zraka zaradi
delovanja naprave ali objekta, mora lastnik oziroma upravljavec vira
onesnaženja izvesti meritve onesnaženosti v skladu z zakonskimi
zahtevami ter izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo. |
|
|
Objekti in proizvodni procesi naj z uporabo obnovljivih virov energije
(biomasa, termalna energija, solarni energetski sistemi, zemeljski plin)
pri ogrevanju in elektriki namesto uporabe fosilnih goriv zagotavljajo
učinkovito energetsko izrabo in s tem varstvo zraka. |
|
|
Med gradnjo mora izvajalec gradbenih del zagotoviti ukrepe s katerimi bo
preprečeno prekomerno prašenje z gradbišča in pri transportu gradbenega
materiala (prekrivanje materiala, transport, vgrajevanje v nevetrovnem
vremenu, brezhibno delovanje gradbene mehanizacije ….ipd). |
|
|
Varstvo
narave |
|
|
Območje se ne nahaja na območju Nature 2000, Zavarovanem območju in
območju Naravnih vrednot. Umeščeno je na ekološko pomembnem območju za
katerega velja, da so posegi in dejavnosti možni, vendar se jih načrtuje
tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost
habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova
kakovost ter povezanost habitatov populacij. |
|
|
Ker je območje v večji meri že pozidano, je ocenjeno, da znotraj
obravnavanega območja ni oblikovanih habitatov velikih zveri in zato ni
potrebno izvajati ukrepov ohranitve njihovih habitatov, ukrepov
ohranitve ter vračanja naravne razširjenosti njihovih habitatov in
ukrepov ohranitve specifičnih struktur njihovih habitatov ter naravnih
struktur. Prav tako je zaradi v večji meri že pozidanega območja vpliv
na rastlinstvo, habitatne tipe, naravne vrednote, živalstvo, ekološko
pomembno območje in Naturo 2000 ocenjen kot nebistven. |
|
|
Varstvo pred
hrupom |
|
|
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev morajo biti upoštevane
stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za posamezna območja varstva
pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju. V območju GC so predvidene proizvodne, poslovne, trgovske in
storitvene dejavnosti, kjer je dovoljena raven hrupa za IV. območje
varstva pred hrupom - raven hrupa ne sme preseči mejnih vrednosti:
podnevi 75 dBA in ponoči 65 dBA. Gradnja objektov lahko poteka v času
med 06.00 in 22.00 uro. Izvajanje gradbenih del in dostava na gradbišča
ob nedeljah in praznikih ni dovoljena. Nedopustna je gradnja objektov v
nočnem času (čas aktivnosti velikih zveri). |
|
|
V fazi gradnje je potrebno uporabiti brezhibno gradbeno mehanizacijo,
delovne naprave in transportna sredstva, ki so redno vzdrževana. V
primeru, da ukrepi za zmanjšanje hrupa niso zadostni, naj se na najbolj
izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov postavi začasne
protihrupne ograje ali pridobi dovoljenje za začasno čezmerno
obremenjevanje okolja. Protihrupne ograje morajo zaslanjati neposredne
poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti. Vrsto in način postavitve
protihrupnih ograj naj določi strokovnjak na osnovi izmerjenih
prekoračitev hrupa po pričetku izvajanja del. |
|
|
Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe
varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot
posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri
prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi
preprečevanja širjenja hrupa v okolju. Izvedba morebitnih potrebnih
protihrupnih zaščitnih ukrepov vključuje postavitev protihrupnih sten
oz. barier, izgradnjo nasipov, vzpostavitev vegetacije in zelenih
površin, itd. |
|
|
Pri urejanju gospodarske cone morajo investitorji na GE poskrbeti, da v
okoliških stanovanjskih naseljih in zavarovanih območjih stopnja hrupa
ni presežena. Na obrobju GC oziroma vsaj na južnem robnem delu, ki je
najbližji naselju Velike Bloke, naj se umešča najmanj hrupne dejavnosti.
Proti odprtemu prostoru se izvede načrtovana robna zasaditev
visokoraslega avtohtonega drevja in grmovnic. |
|
|
Varovanje
pred elektromagnetnim sevanjem |
|
|
Gradnja novega ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je
vir elektromagnetnega sevanja (to so visokonapetostni transformator,
razdelilna transformatorska postaja, nad/podzemni vodi za prenos
električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo,
radarski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt,
katerega obratovanje obremenjuje okolje), ne sme povzročati večjih
obremenitev z elektromagnetnim sevanjem kot jih določa Uredba o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS,
št. 70/96). Za gradnjo takih objektov je potrebno izdelati oceno vplivov
na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. Na območju GC in v
vplivnem pasu ob njem obstoječih oziroma načrtovanih tovrstnih vodov in
naprav ni. |
|
|
Pri vseh rekonstrukcijah, nadzidavah in dozidavah obstoječih objektov,
namenjenih za delo ter za postavitev pomožnih objektov, ki posegajo na
območje elektroenergetskih koridorjev obstoječih oziroma predvidenih
daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije,
da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja,
kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (UL RS št. 70/96, 41/04 –ZVO-1. |
|
|
Varstvo pred
svetlobnim onesnaževanjem |
|
|
Osvetljevanje površin in objektov v območju urejanja naj se načrtuje z
upoštevanjem Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Ur.l.
RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10). Ceste in druge javne površine naj se
osvetljuje z okolju prijaznimi svetilkami z uporabo energetsko varčne
sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in
rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev
stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na
odjemnih mestih. |
|
|
Nepokrite površine znotraj OPPN se lahko osvetljuje le z okolju
prijaznimi svetilkami - zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in
nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska
svetila). Reklamna in okrasna osvetlitev ni dovoljena. Zaradi
svetlobnega onesnaževanja se ponoči nepokritih površin gospodarske cone
ne osvetljuje- tako v času gradnje kot v času obratovanja. Način
osvetljevanja naj bo skladen z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Ur.l. RS št. 81/07, 109/07, 62/10): uporabljajo se
naj svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak
0% in hkrati ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti - povprečna
električna moč svetilk razsvetljave objekta, vključno z razsvetljavo za
varovanje, ne sme presegati mejnih vrednosti 0,090 W/m˛ za proizvodnji
objekt in 0,075 W/m˛ za poslovno stavbo (oboje med
izvajanjem/obratovanjem ter 30 minut pred začetkom ter po koncu
obratovalnega časa). Izven delovnega časa velja 0,015 W/m˛ tako za
proizvodnji objekt kot tudi poslovno stavbo. Za razsvetljavo
proizvodnega objekta se lahko uporabi ena ali več svetilk, katerih
celotna električna moč ne presega 300 W, za poslovne stavbe 180 W. |
|
|
Z razsvetljavo cest in drugih javnih površin ne smejo biti presežene
ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin v občini iz 5.
člena Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (44,5 kWh na
prebivalca). |
|
|
26. člen |
|
|
(varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov) |
|
|
Humusna plast, ki se ne bo uporabila za ureditev zelenih površin v
območju urejanja, se lahko uporabi le za izboljšanje kmetijskih zemljišč
v okviru agromelioracijskih ukrepov v občini Bloke. |
|
|
Do pravnomočnosti odločb za gradnjo se z gozdom, ki leži znotraj
ureditvenega območja GC ali drugih namenskih rab, gospodari v skladu z
gozdnogospodarskimi načrti (21. člen Zakona o gozdovih, Ur.l. RS, št.
30/93 in 110/07). |
|
|
Zaradi varstva okoliških gozdov se od načrtovanih objektov na GE 17 in
GE 9 gozdni rob vzpostavi v oddaljenosti cca 20,0 m. V skladu z 18.
členom Zakona o gozdovih (Ur.l. RS, št. 30/93 in 110/07) se preko
načrtovanega cestnega omrežja v območju GC zagotavlja možnost spravila
in odvoza lesa iz območja gozdov, ki gravitirajo proti GC (parc. št.
2011, 710/1, 723/19). Zato se na meji načrtovanih javnih cest z
navedenimi parcelami v ograjo vgradi ustrezna vrata in določi režim
odpiranja. |
|
|
Poseg v gozd mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna škoda na
okoliškem gozdnem rastju in na tleh. Pri gradnji objektov se krčitev
gozda in posek drevja lahko izvede šele po pridobitvi ustreznega
dovoljenja s strani pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove Slovenije, v
skladu z Zakonom o gozdovih (Ur.l. RS, št. 30793 in 110/07). |
|
|
Na izkrčenem delu gozda se med ograjo cone in novim gozdnim robom v
širini 16 - 18 m zgradi gozdna vlaka z dostopno potjo. Ta se priključi
na javne ceste znotraj gospodarske cone. Poseg krčitve gozda se izvede
v sklopu komunalnega opremljanja cone in pred izgradnjo objektov na GE
17 in GE 9. Za krčitev gozda je potrebno pridobiti ustrezno odločbo
pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije na podlagi Zakona o
gozdovih. |
|
|
1.7
Rešitve za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami in varstvo pred
požarom |
|
|
27. člen |
|
|
(varstvo pred naravnimi nesrečami) |
|
|
Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati predpise glede
protipotresne varnosti in splošno uveljavljenih strokovnih standardov za
varno gradnjo, ki zagotavljajo potresno varnost do VII. in VIII. stopnje
po MSC lestvici. Območje leži na potresno srednje nevarnem območju
(stopnja 0,175 G na karti potresne ogroženosti). |
|
|
Na podlagi podatkov Agencije RS za okolje in prikaza stanja prostora v
Občini Bloke območje GC ne leži na območju ogroženosti pred poplavami,
visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti. Za preprečevanje
poplavne ogroženosti ob povečanih količinah meteorne vode na posamezni
GE, kjer se pri pripravi projekta za gradnjo izkaže, da je to potrebno,
se pred izpustom vode v meteorno kanalizacijo ali površinske odvodnike
predvidi ureditev zadrževalnikov vode. Ti morajo biti zgrajeni vodotesno
in dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito
sedimentiranje trdih delcev in onemogočal poplavljanje javnih površine
ter sosednjih GE. |
|
|
Za vse objekte na posameznih GE se v primeru naravnih in drugih nesreč
iz območja morebitne nevarnosti zagotavlja varen umik ljudi in sredstev
preko evakuacijskih poti. Zaklonišče osnovne zaščite se na območju GC
zgradi le v primeru in le v stavbi, kjer je v vojnem času predvideno
opravljanje dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito. V
primeru, da se na območju GE za izvajanje dejavnosti v območju GC
načrtuje gradnja objekta zaradi katerega so po Uredbi o graditvi in
vzdrževanju zaklonišč (Ur.l. RS, št. 57/96) potrebni zaklonišče,
zaklonilniki ali drugi objekti za zaščito pred posledicami naravnih in
drugih nesreč ter pred vojnimi nevarnostmi na območju urejanja, se ti
uredijo v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za zaklonišča in
zaklonilnike in drugimi predpisi s področja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
|
|
28. člen |
|
|
(varstvo pred požarom) |
|
|
Sosednje poselitveno območje, naselje Velike Bloke, zaradi morebitnega
požara v območju GC ni ogroženo, saj je od nje in od gozda oddaljeno več
kot 200 m. Za zagotovitev varnosti pred širjenjem požara v okolje je na
vzhodni strani cone potrebno zagotavljati odmik objektov od gozdnega
roba v oddaljenosti najmanj 20,0 m. |
|
|
Pri načrtovanju gradenj objektov je potrebno upoštevati Pravilnik o
požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS. št. 31/04, 10/05, 83/05 IN
14/07). Tako je med drugim pri notranjih ureditvah na posamezni GE
potrebno zagotavljati pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
Varnost stavb pred požarom se zagotavlja predvsem z ustreznimi odmiki
med njimi ali s požarno ločitvijo (požarno steno) ter z ureditvijo
dostopov in dovozov ter delovnih površin za intervencijska vozila.
Hidrantno omrežje je predvideno na izbranih lokacijah priključnih mest
GE na GJI, neposredno ob javnem prostoru - tako so s predpisanimi
vrednostmi pritiska in količine vode doseženi vsi deli vseh GE. Možnost
dostopa intervencijskih vozil v predpisani dovolj kratki oddaljenosti je
potrebno zagotoviti za vse dele vseh GE. |
|
|
Sicer se, ob upoštevanju možnosti uporabe hidrantnega omrežja za
gašenje, odmikov stavb in dostopa intervencijskih vozil, ustrezna
požarna varnost zagotavlja za vsako GE posebej v skladu s projektno
dokumentacijo PGD, ki upošteva vrsto, obseg dejavnosti, velikost stavbe
in druge pomembne dejavnike. Za stavbe, za katere bo ob upoštevanju
Priloge 1 iz pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji
požarne varnosti (Ur. l. RS, št. 28/05, 66/06 – odločba US in 132/2006)
pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije
požarne varnosti je potrebno pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS
za zaščito in reševanje. |
|
|
29. člen |
|
|
(rešitve za obrambo) |
|
|
Na območju
GC ni načrtovanih objektov v katerih bi se v primeru vojne opravljala
dejavnost posebnega pomena za obrambo in zaščito. |
|
|
1.8
Dopustna odstopanja in etapnost gradnje |
|
|
30. člen |
|
|
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
|
|
Odstopanja od določil tega akta so možna v obsegu in pod pogoji kot so
določeni pri merilih in pogojih za posamezno GE ali druge elemente, za
katere so v odloku navedene izjeme. Dodatna odstopanja so možna tudi v
primerih, ko bi bila z doslednim upoštevanjem ogrožena požarna,
zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih
oceno o izpolnitvi pogojev za konkretno odstopanje poda odgovorni vodja
projekta v vodilni mapi gradbeno tehnične dokumentacije. Upošteva se
lahko le, če je vsebinsko tehtna. Dopustna so še naslednja odstopanja: |
|
|
(1) – Pri
stavbah lahko izhodiščna kota pritličja odstopa za ± 30 cm, prav toliko
pa tudi kota venca ± 30 cm glede na v odloku določeno višino stavbe. |
|
|
(2) Možen
razvoj tlorisnega gabarita je na notranjo stran parcele, pod pogoji,
navedeni v merilih urbanističnega oblikovanja stavb. |
|
|
(3)
Sprememba zasnove posamezne GJI, priključna mesta na GJI in dostopi do
stavb - vendar le, če je sprememba na ravni sistema ureditve na celotnem
območju urejanja GC in je hkrati smotrno zaradi novih tehnoloških
pogojev. Hkrati mora biti usklajena s koncepti posameznih sestavin OPPN
(enoten koncept priključkov, gradbenih linij…) in rešitvami vse ostale
GJI. Sprememba mora biti v gradbeno tehnični dokumentaciji usklajena z
vsemi ostalimi sistemi GJI in koncepti posameznih sestavin OPPN ter
posebej utemeljena v vodilni mapi. |
|
|
(4) V javnem
prostorju je po predhodnem soglasju občine možna umestitev dodatnih
podzemnih ureditev omrežij, objektov in naprav GJI. |
|
|
(5)
Postavitev sončnih kolektorjev za pridobivanje električne energije na
strehah obstoječih objektov s pripadajočimi napravami in vodi za
vključitev proizvedene energije v omrežje ter rekonstrukcija streh
obstoječih objektov je dopustna pred izvedbo komunalnega opremljanja
cone z GJI načrtovano v 21. členu tega odloka. Pred ali sočasno s
postavitvijo sončnih kolektorjev mora biti zagotovljena njihova
priključitev na električno omrežje. |
|
|
V aktu uporabljen izraz »praviloma«, pomeni, da je treba upoštevati
določila Odloka. V primeru, da to zaradi utemeljenih razlogov in
omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega Odloka v okviru
dovoljenih odstopanj razložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev
upravnega dovoljenja za poseg v prostor. |
|
|
31. člen |
|
|
(etapnost gradnje) |
|
|
Etapnost gradnje na ravni GC ni predvidena. Predvidena pa je faznost
gradnje stavb na posameznih GE. Pri tem je potrebno spoštovati
opredeljeno zaporedje faz, posamezne faze pa je možno združiti. |
|
|
Po sprejemu tega akta je potrebno najprej zagotoviti izgradnjo
gospodarske javne infrastrukture. Pred izdajo uporabnega dovoljenja za
ureditev na posamezni GE mora biti zgrajena in dana v uporabo vsa
gospodarska javna infrastruktura, ki je po tem aktu predvidena, da se
nanjo predmetna GE priključi. Izjema je le GE št. 18, na kateri se za
dejavnost sušenja lesa za obratovanje lahko zagotovi le minimalna
komunalna oprema, kot jo določajo druge posebne določbe v 19. členu tega
odloka. Načrtovana prostorska ureditev se realizira predvidoma do leta
2020. |
|
|
1.9 Drugi
pogoji izvedbe projekta in posegov v prostor, parcelacija |
|
|
32. člen |
|
|
(način zagotavljanja virov financiranja in drugih ukrepov) |
|
|
Vire
financiranja za realizacijo ureditve na posamezni GE zagotavlja njen
lastnik - investitor. Vir za gradnjo komunalne opreme območja je
komunalni prispevek investitorjev. Komunalni prispevek lahko
investitorji poravnajo občini na osnovi odmere ali v skladu s pogodbo o
opremljanju s katero se zavežejo za izgradnjo celote ali dela komunalne
opreme. |
|
|
33. člen |
|
|
Določitev
nosilcev izvedbe OPPN |
|
|
Nosilci
izvedbe ureditve OPPN so investitorji. V vlogi investitorja na posamezni
GE nastopa vsakokratni lastnik zemljišč ali imetnik pravice graditi na
njem. |
|
|
34. člen |
|
|
(druge obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
|
Investitorji in izvajalci morajo med gradnjo sproti, v najkrajšem možnem
času odpravljati vse morebitne škodljive posledice, nastale zaradi
gradnje, vsekakor še pred začetkom njegove uporabe preurejene ureditve. |
|
|
V času gradnje ne sme biti motena raba sosednjih zemljišč in objektov,
oviran promet ali povzročena škoda na objektih in zemljiščih zaradi
odvoza in dovoza materiala, onesnaženja zemljin, vode, zaradi posledic
neprimernega odvodnjavanja padavinskih in podtalnih voda. Območje
gradbišča ne sme posegati na zemljišča zunaj vplivnega območja v času
gradnje. |
|
|
Gradnja stavb in drugih objektov na GE je dopustna le ob sočasni gradnji
funkcionalne celote predvidene GJI, ki je potrebna za priključitev
objekta. Gradnja na neopremljenem zemljišču ni dopustna. |
|
|
Gradnja objektov je dovoljena le v času med 06.00 in 22.00 uro. Pri
izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi
ukrepi, da je neugoden vpliv na divje zveri ter njihove habitate čim
manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj
se naj kar najbolje prilagodi njihovim življenjskim ciklom, in sicer
tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši
meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo
umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev,
razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja
(npr. spomladi se medvedi parijo, volkulje kotijo, risi se zgodaj
spomladi parijo in konec pomladi kotijo; pozimi medvedi večinoma
mirujejo, medvedke kotijo, volkovi se parijo; volkovi in risi so aktivni
ponoči, medvedi le v primeru večje poseljenosti območja;...). |
|
|
Material iz zemeljskih izkopov se bo v manjši meri in deloma uporabil
znotraj območja OPPN. Morebitni nepredvideni viški materiala iz izkopov
se bodo vgrajevali na mestih določenih za zasipavanje ali odlagali na
deponijah zemljin iz izkopov določenih s prostorskim planom občine na
način, da bodo predani pooblaščenemu izvajalcu. Gradbene odpadke po
izvedenih rušitvah je potrebno predati izvajalcu pooblaščenemu za
ravnanje z gradbenimi in drugimi inertnimi odpadki. |
|
|
35. člen |
|
|
(monitoring) |
|
|
Vplivi
prostorskih ureditev in izvajanje dejavnosti GC Velike Bloke v okolju se
spremljajo na vplivnih območjih, določenih s tem aktom, in na podlagi
predpisov s področja varovanj. |
|
|
Zrak |
|
|
Monitoring je potrebno izvajati na nepremičnih virih emisij v zrak
(kurišča oz. male kurilne naprave). V času obratovanja se izvaja v
skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu
emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za
njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03). Ta
pravilnik predpisuje, da se prve meritve izvajajo z večjimi posameznimi
meritvami v času, ko je vir onesnaževanja v obratovalnem stanju
največjega obremenjevanja okolja. Za vir onesnaževanja, ki obratuje
neenakomerno in brez ponovljivega časovnega vzorca obratovalnih razmer,
se prve meritve izvedejo z najmanj šestimi posameznimi meritvami.
|
|
|
Za vir onesnaževanja, ki obratuje enakomerno in ima stalen ali
prekinjajoč ponovljiv časovni vzorec obratovalnih razmer, se prve
meritve izvedejo z najmanj tremi posameznimi meritvami v času značilnega
obratovanja vira onesnaževanja in dodatno z eno posamezno meritvijo v
času obnove zalog ali vstopnih surovin, priprave na zagon, čiščenja
naprav ali drugačnega obratovalnega stanja, ki ni tipično za enakomerno
obratovanje vira. |
|
|
Merilno mesto pri malih kurilnih napravah je v skladu z Uredbo o emisiji
snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 34/07)
praviloma nameščeno na veznem elementu med malo kurilno napravo in
odvodnikom dimnih plinov. Če ima mala kurilna naprava čistilno napravo
za čiščenje odpadnih plinov, se mora vgraditi merilno mesto tudi za
čistilno napravo, kjer se meri koncentracije tistih snovi, za katerih
zmanjševanje je čistilna naprava namenjena. |
|
|
Skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu
emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za
njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03) mora
zavezanec zagotavljati emisijski monitoring kot: |
|
|
- trajne
meritve emisije v primerih, določenih s predpisom o emisiji snovi v zrak
ali za posamezno vrsto virov onesnaževanja s posebnim predpisom o
emisiji snovi v zrak, |
|
|
- občasne
meritve emisije vseh tistih snovi, za katere niso določene trajne
meritve, vendar je za njih s posebnim predpisom o emisiji snovi v zrak
za posamezni vir onesnaževanja določena mejna vrednost, |
|
|
- občasne
meritve emisije vseh tistih snovi, ki niso snovi iz prejšnjih alinej
tega odstavka, vendar je količina teh snovi v odpadnih plinih vira
onesnaževanja večja od mejne količine, določene v predpisu o emisiji
snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, |
|
|
- občasne
meritve emisije vseh tistih snovi, ki niso snovi iz prejšnjih alinej
tega odstavka, vendar so te snovi za posamezni vir onesnaževanja
določene v Prilogi 4 tega pravilnika. |
|
|
Občasnih meritev snovi ni treba izvajati za metan, ogljikov dioksid,
delno fluorirane ogljikovodike, didušikov oksid, amonijak, nemetanske
hlapne organske spojine, popolnoma fluorirane ogljikovodike in žveplove
heksafluoride, če je za posamezni vir onesnaževanja možno izračunati
letno količino emisije v zrak na podlagi podatkov o nastajanju teh snovi
zaradi njegovega obratovanja. |
|
|
Občasne meritve se izvajajo enkrat letno z razmiki, ki ne smejo biti
krajši od šestih mesecev. |
|
|
Tla |
|
|
Monitoring med gradnjo naj obsega
spremljanje nepredvidenih dogodkov na gradbišču v gradbenem dnevniku
(razlitja snovi, okvare strojev) in poročilo o ukrepih, nadzor nad
uporabo goriv in olj v delovnih strojih in drugih napravah (kraj
polnjenja rezervoarjev) ter vodenje evidence odpadne embalaže
hidroizolacijskih snovi. |
|
|
Vode |
|
|
Monitoring med gradnjo obsega: |
|
|
-
spremljanje nepredvidenih dogodkov na gradbišču v gradbenem dnevniku
(razlitja snovi, okvare strojev) in poročilo o ukrepih, |
|
|
- nadzor nad
uporabo goriv in olj v delovnih strojih in drugih napravah (kraj
polnjenja rezervoarjev), |
|
|
- vodenje
evidence odpadne embalaže hidroizolacijskih snovi. |
|
|
V času obratovanja je potreben reden mesečni pregled vseh lovilcev olj
ter po potrebi njihovo čiščenje (Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji,
Ur. l. RS, št. 85/98, 50/01). Monitoring se izvaja v skladu z Uredbo o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05). Le ta predpisuje prve meritve, ki
se izvedejo po prvem izpustu ali po večji spremembi v odvajanju ter vse
nadaljnje meritve, ki so potrebne. Meritev ni potrebno izvesti pri
objektih, kjer nastajajo le sanitarne odpadne vode. V primeru, da bodo
nastajale tehnološke vode, je skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njihovo izvajanje
(Ur. l. RS, št. 35/96, 29/00, 106/01) za letno količino tehnoloških
odpadnih vod, ki je manjša od 4.000 m3 na leto, določena ena meritev
letno s časom vzorčenja reprezentativnega vzorca 6 ur. Neposreden
monitoring talne vode ni potreben, saj na območju ni evidentiranih
vodovarstvenih območij. Ureditev območja ne predvideva ponikanja odpadne
vode oziroma nekontroliranega odtoka padavinske in komunalne odpadne
vode. Odtok oz. ponikanje meteorne vode bo opremljen z lovilci olj. |
|
|
Hrup |
|
|
Skladno s
Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire
hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96, 45/02,
50/05, 49/06) se izvedejo prve meritve hrupa v okolju. |
|
|
EMS |
|
|
Pri novem
ali rekonstruiranem objektu oziroma napravi, ki je vir sevanja, je
potrebno zagotoviti prve meritve tistih veličin elektromagnetnega polja
kot posledice obremenitve območja zaradi sevanja iz vira, za katere so
določene mejne vrednosti. |
|
|
Odpadki |
|
|
Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem letu nastane najmanj 5 kg
nevarnih ali 10 t odpadkov v preteklem koledarskem letu, mora
Ministrstvu za okolje najkasneje do 31. marca tekočega leta dostaviti
poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo
koledarsko leto (Uredba o ravnanju z odpadki, Ur. l. RS, št. 34/08). |
|
|
Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem koledarskem letu nastane
skupaj več kot 150 ton odpadkov ali skupaj več kot 200 kilogramov
nevarnih odpadkov, mora zagotoviti izdelavo načrta gospodarjenja z
odpadki, s katerim se določijo ukrepi preprečevanja nastajanja odpadkov
in načini ravnanja z nastalimi odpadki (Uredba o ravnanju z odpadki; Ur.
l. RS, št. 34/08). |
|
|
Ob vsaki predaji odpadkov (razen komunalnih) pooblaščeni organizaciji
naj se skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08)
pridobi evidenčni list, ki se ga arhivira vsaj za dobo petih (5) let. |
|
|
Svetlobno
onesnaženje |
|
|
Monitoring
se izvaja skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10 ) Izvedbo obratovalnega
monitoringa zagotavlja upravljavec razsvetljave v obsegu in na način,
kot je to v navedeni uredbi podrobneje določeno. |
|
|
Narava |
|
|
Stanje se
naj spremlja med gradnjo in občasno tudi v času obratovanja dejavnosti,
ki so načrtovane z OPPN. Reden nadzor upoštevanja predlaganih
omilitvenih ukrepov naj izvaja pristojni inšpektor oziroma
naravovarstveni nadzornik. |
|
|
36. člen |
|
|
(parcelacija) |
|
|
Parcelacija
se z OPPN ne spreminja. Zemljiške parcele posameznih lastnikov so
opredeljene v gradbene enote (GE), preostali prostor pa v javni prostor. |
|
|
37. člen |
|
|
(pridobitev projektnih rešitev z javnim arhitekturnim
natečajem) |
|
|
OPPN določa
urbanistične elemente ureditve do ravni izhodišč za oblikovanje rešitev
v vodilni mapi PGD. Stavbna struktura v območju pa ima oziroma bo imela
proizvodno skladiščni značaj, značaj delavnic in relativno majhnih enot
dopolnilnih storitev. Na podlagi tega ni pričakovati sociološko
prostorsko pomembne ureditve- njen pomen bo omejen na proizvodno
servisni smisel. Zato pridobivanje projektnih rešitev z javnim
arhitekturnimi natečaji ni potrebno. |
|
|
1.10
Prehodne in končne določbe |
|
|
38. člen |
|
|
(začasna namembnost zemljišč in začasne ureditve) |
|
|
Do pričetka
gradnje na podlagi OPPN - stavb, objektov in naprav se zemljišča,
obstoječe stavbe, objekti in naprave lahko uporabljajo za namene kot
pred uveljavitvijo tega akta- vendar le pod pogojem, da to ne ovira
izvedbe ureditve OPPN in ureditev ter rabe na sosednjih in drugih
zemljišč. Na GE, na katerih eventuelno ne pride do vzporedne gradnje,
mora lastnik zagotavljati urejeno stanje objektov in površin tako, da ti
ne ogrožajo varnosti ljudi, objektov in materialnih sredstev ter dajejo
videz urejenosti območja. |
|
|
39. člen |
|
|
(dopustni posegi na objektih pred realizacijo ureditve
OPPN) |
|
|
Dopustna so
le redna vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist na
objektih, prometnih in drugih površinah ter infrastrukturi zaradi
varnosti in nemotenega izvajanja dejavnosti. Investicijska vzdrževalna
dela morajo upoštevati ureditve v OPPN. |
|
|
40. člen |
|
|
(komunalno opremljanje območja) |
|
|
Komunalno opremljanje območja izvajajo investitorji po pogodbi, ki jo
sklenejo z Občino Bloke na podlagi 78. člena Zakona o prostorskem
načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07 in 108/09) in v skladu s programom
opremljanja oziroma s podlagami za odmero komunalnega prispevka po
Odloku o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka
za Občino Bloke (Ur. l. RS. št. 120/07). Odlok je tudi podlaga za odmero
komunalnega prispevka. Zgrajeno komunalno infrastrukturo bo v takem
primeru investitor predal v last občini, ta pa jo poveri v upravljanje
pristojnemu upravljavcu. |
|
|
Vse ureditve, ki so potrebne v sklopu komunalnega opremljanja znotraj
območja urejanja in zunaj njega za potrebe gospodarske cone i so dolžni
financirati investitorji za posamezno GE v skladu s pogodbo iz prvega
odstavka tega člena. |
|
|
41. člen |
|
|
(usmeritve za določitev meril in pogojev za območje
urejanja po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta) |
|
|
OPPN se
lahko razveljavi po tem, ko je v celoti zgrajena in predana/prevzeta v
upravljanje predvidena komunalna infrastruktura ter oprema in ko je
realiziranih vsaj 90 % vseh načrtovanih prostorskih ureditev GE. Za
izvedeno stanje na posamezni GE se šteje, ko je pridobljeno uporabno
dovoljenje vsaj za prvo predvideno fazo gradnje, vključno z urejeno
zunanjo ureditvijo na celotni površini GE. Ob razveljavitvi OPPN po
izgradnji se v OPN opredelijo prostorsko izvedbeni pogoji, s katerimi se
zagotavlja nemoteno obratovanje območja in celovitost prostorske
ureditve. |
|
|
42. člen |
|
|
(obveznosti spremljanja in poročanja o stanju okolja) |
|
|
Lastniki
zemljišč oziroma prostorskih ureditev na posamezni GE so dolžni
zagotoviti izvajanje monitoringa navedenega v določilih tega člena in v
Okoljskem poročilu. Rezultate monitoringa so dolžni posredovati občini
za pripravo poročila ministrstvu pristojnemu za okolje in sicer v roku
največ štirih let in pol po sprejemu OPPN. |
|
|
43. člen |
|
|
(nadzor nad izvajanjem) |
|
|
Nadzor nad
izvajanjem predmetnega odloka opravljajo inšpekcijski organi Republike
Slovenije in pooblaščene organizacije ter v okviru svoje pristojnosti
medobčinski inšpektorat. |
|
|
44. člen |
|
|
(hramba in vpogled v OPPN) |
|
|
OPPN s
prilogami in spisom postopka hrani in je stalno na vpogled na Občini
Bloke. Akt je na vpogled tudi na Upravni enoti Cerknica. |
|
|
45. člen |
|
|
(veljavnost odloka) |
|
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
Številka:
3505-0001/2012 |
|
|
Nova vas,
dne 28. 06. 2012 |
|
|
|
Občina Bloke |
|
Župan Jože Doles l.r. |
|
|