Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 41/2004, s spremembami), 3., 6., 7., 32., 33., 35. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/1993, s spremembami), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 72/1993, s spremembami), 36. in 143. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP; Uradni list RS, št. 127/2006, s spremembami), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015, s spremembami), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Divača (Uradni list RS, št. 64/2008), Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017) ter 8. in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2014, s spremembami) oziroma na podlagi predpisov, ki bodo navedene predpise nadomestili, je Občinski svet Občine Divača na 20. seji dne 5.12.2017, sprejel

ODLOK

O PODELITVI KONCESIJE ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZBIRANJA DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE DIVAČA

I.         Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) Ta odlok predstavlja koncesijski akt, s katerim Občina Divača (v nadaljevanju tudi: Občina) določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.

(2) Javna služba iz prvega odstavka tega člena se na območju Občine izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi in pod pogoji določenimi z zakonom, podzakonskimi akti, tem odlokom ter drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe.

2. člen

(uporabljeni izrazi v odloku)

(1) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

(2) Poleg pomenov, določenih v zakonu, imajo posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku naslednji pomen:

·       gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna gospodarska javna služba zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov;

·       koncedent: je Občina Divača (v nadaljevanju: Občina ali koncedent);

·       pristojni organ: je Občinska uprava Občine Divača;

·       občinski svet: je Občinski svet Občine Divača;

·       koncesija: je izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov;

·       koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno službo po tem odloku na podlagi podeljene koncesije;

·       izvajalec javne službe oziroma izvajalec: je koncesionar po tem odloku;

·       koncesijska pogodba: je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;

·       izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov in je kot uporabnik storitev javne službe skladno s tem odlokom dolžan biti vključen v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.

(3) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v predpisih s področja ravnanja z odpadki.

3. člen

(način podelitve koncesije)

(1) V Občini se javno službo iz 1. člena tega odloka izvaja s podelitvijo koncesije pravni ali fizični osebi pod pogoji, določenimi v tem odloku.

(2) Koncesija za opravljanje javne službe se podeli na podlagi javnega razpisa.

4. člen

(vsebina gospodarske javne službe)

Vsebino gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka določa odlok, ki ureja ravnanje z odpadki na območju Občine, ta odlok ter drugi predpisi, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb.

II.        Koncesija

5. člen

(koncesijsko razmerje)

Koncesijsko razmerje po tem odloku je razmerje, ki obsega koncesijo za opravljanje javne službe iz 1. člena tega odloka v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Koncesijsko razmerje iz prejšnjega stavka predstavlja koncesijo storitev, v smislu predpisov o javno zasebnem partnerstvu.

6. člen

(rok koncesije)

(1) Koncesija po tem odloku se podeli izbranemu koncesionarju za obdobje deset (10) let.

(2) Rok koncesije začne teči naslednji dan po uveljavitvi koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, vendar največ za polovico koncesijske dobe.

7. člen

(koncesionarjev pravni monopol)

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine:

·       izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,

·       dolžnost zagotavljati uporabnikom storitev javne službe, izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov, kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti javne službe iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju Občine.

(3) Koncesionar ne sme brez izrecnega pisnega soglasja koncedenta nobene izmed pravic in dolžnosti, ki izvirajo ali sestavljajo koncesijsko razmerje po pogodbi, prenesti na tretjo osebo.

(4) V izjemnih primerih lahko koncesionar, po predhodni pridobitvi soglasja koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o izvajanju posameznih del v okviru izvajanja javne službe, po kateri lahko druga oseba opravlja posamezne storitve ali dela javne službe za območje Občine.

(5) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.

8. člen

(razmerje do podizvajalcev)

Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov storitev javne službe ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

III.      Razmerja koncesionarja do uporabnikov storitev javne službe in koncedenta

9. člen

(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov storitev javne službe)

Razmerja koncesionarja do uporabnikov storitev javne službe in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov storitev javne službe.

10. člen

(dolžnosti koncesionarja)

(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe iz 1. člena tega odloka. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.

(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:

·       v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu s tem odlokom ter koncesijsko pogodbo;

·       upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;

·       zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na opremi, ki utegne povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku dvanajst (12) ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov storitev javne službe (interventno izvajanje javne službe);

·       uporabljati opremo in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku štirinajst (14) dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov storitev javne službe;

·       sklepati z uporabniki storitev javne službe pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, izdajati soglasja in projektne pogoje ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;

·       pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen (tarif) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju;

·       svetovati in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;

·       voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov storitev javne službe, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;

·       s pogodbo vzeti v najem za izvajanje javne službe potrebno javno infrastrukturo, za katero mora plačevati najemnino;

·       izvajati druga dela, v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

11. člen

(izvajanje drugih registriranih dejavnosti)

(1) Koncesionar lahko poleg javne službe, ki je predmet tega odloka, izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo izvajanje na noben način ne sme negativno ali moteče vplivati na opravljanje javne službe.

(2) Koncesionar mora za predmetno javno službo ločeno voditi zakonsko predpisane računovodske evidence in izkaze, ki veljajo za gospodarske javne službe. Ločene računovodske evidence in izkaze mora koncesionar voditi tudi v primeru, ko opravlja javno službo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti.

12. člen

(način izvajanja javne službe)

Javna služba se izvaja na način, kot je določen s tem odlokom, odlokom, ki ureja ravnanje z odpadki na območju Občine ter koncesijsko pogodbo.

13. člen

(odgovornost koncesionarja in zavarovanja)

Koncesionar mora zavarovati svojo odgovornost za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti, ki bi jo, pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe, povzročili pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam (zavarovanje odgovornosti).

14. člen

(koncesionarjeva tveganja)

(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.

(2) V primeru predčasnega prenehanja koncesije v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v opremo oziroma drugo infrastrukturo, potrebno za izvajanje javne službe s strani koncedenta, razen v primeru odstopa od pogodbe zaradi kršitev na strani koncedenta oziroma v primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.

15. člen

(pravice in dolžnosti koncedenta)

(1) Koncedent mora zagotavljati:

·       ustrezne pogoje za izvajanje javne službe v skladu z zakonom in drugimi predpisi in tem odlokom;

·       takšno ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje opreme oziroma potrebne infrastrukture za izvajanje javne službe,da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;

·       sankcioniranje uporabnikov, zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;

·       sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju Občine;

·       najem javne infrastrukture koncesionarju;

·       pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe, v skladu s koncesijsko pogodbo in da redno plačuje koncesijsko dajatev, v kolikor se le-ta v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo plačuje.

(3) Koncedent ima pravico izvajati redne in izredne revizijske preglede poslovanja koncesionarja v delu, ki se nanaša na koncesijsko razmerje po tem odloku.

16. člen

(pravice in dolžnosti uporabnikov)

(1) Uporabniki imajo pravico:

·       do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;

·       enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;

·       da se storitev javne službe obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto tarifo in veljavno zakonodajo;

·       do vpogleda v evidence ali zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj;

·       da koncesionar izvaja javno službo na način, kot je določen v veljavnih predpisih in odloku Občine.

(2) Uporabniki morajo posredovati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra in obveznih zbirk podatkov, sporočiti koncesionarju vsako spremembo in prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe, omogočiti izvajanje javne službe in upoštevati navodila koncesionarja ter redno plačevati za opravljene storitve v skladu z vsakokratno veljavno ceno storitve.

(3) Če uporabnik koncesionarju ne dovoli izvajati storitev javne službe ali ga pri tem ovira, mora koncesionar o tem obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ, ki v skladu s pooblastili zagotovi potrebne ukrepe za nemoteno izvajanje javne službe.

IV.       Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar

17. člen

(status koncesionarja)

(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 18. člena tega odloka. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.

(2) Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili določeno pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo (konzorcij).

(3) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavržejo.

18. člen

(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)

(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek ter mora izpolnjevati vse druge pogoje, predpisane z zakonom), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma predložiti ustrezne listine:

1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa ter izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje javne službe;

2. da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi;

3. da je usposobljen za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo vodenje;

4. da razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost javne službe;

5. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe;

6. da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči Občini, uporabnikom ali tretjim osebam (predloži ustrezno predpogodbo);

7. da predloži osnutek poslovnega načrta v skladu z veljavno zakonodajo, ki vsebuje tudi vse podatke o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev (iz točke 1–6);

8. da izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in tem odlokom.

V.         Javni razpis

19. člen

(oblika in postopek javnega razpisa)

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti javne službe iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o pričetku postopka javnega razpisa sprejme župan.

(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine ter vsebuje zlasti naslednje:

1. navedbo in sedež koncedenta;

2. podatke o objavi koncesijskega akta;

3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu;

4. začetek in predviden čas trajanja koncesije;

5. postopek izbire koncesionarja;

6. merila za izbor koncesionarja;

7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe;

8. druge obvezne sestavine prijave in jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge in podobno);

9. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv;

10. kraj in čas za dvig razpisne dokumentacije, razpisna dokumentacija mora biti dosegljiva prijaviteljem brezplačno;

11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev;

12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;

13. rok za izbiro koncesionarja;

14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;

15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom;

16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.

(3) Poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena se v javnem razpisu lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijskega razmerja, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, katere zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.

(4) Pristojni organ pripravi javni razpis in razpisno dokumentacijo, sestavni deli obeh pa morata biti vsebinsko medsebojno skladni.

(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti kandidatom dostop do razpisne dokumentacije in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.

(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.

(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega odstavka tega člena.

20. člen

(razpisni pogoji)

V javnem razpisu se določijo razpisni pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar po tem odloku. Z razpisnimi pogoji se ne sme določati bistveno novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.

21. člen

(merila za izbor koncesionarja)

Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).

VI.       Organ, ki opravi izbor koncesionarja

22. člen

(uspešnost javnega razpisa)

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.

(2) Prijava je popolna, če izpolnjuje vse zahtevane pogoje iz razpisa.

(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi oziroma se uporabi ustrezni postopek s pogajanji v skladu z veljavno zakonodajo javnega naročanja.

(4) V skladu z določilom prejšnjega odstavka se ravna tudi v primeru, če prijavitelj ni bil izbran, ali če s pravno ali fizično osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v roku iz tretjega odstavka 24. člena ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

23. člen

(izbira koncesionarja)

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja na javnem razpisu.

(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, v katerega spada koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog.

(3) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh (3) let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.

(4) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.

(5) Občinska  uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.

(6) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku.

(7) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku devetdeset (90) dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

VII.      Koncesijsko razmerje

24. člen

(sklenitev koncesijske pogodbe)

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

(2) Za dejavnost javne službe iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz drugega odstavka 17. člena (konzorcij) sklene ena koncesijska pogodba.

(3) Najkasneje štirinajst (14) dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku štirinajst (14) dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.

(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija oziroma pogodba o izvajanju javne službe, ne glede na tretji odstavek tega člena pa začne koncesijska pogodba učinkovati ob izteku roka prejšnje koncesije oziroma pogodbe o izvajanju javne službe.

25. člen

(koncesijska pogodba)

(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:

1. vsebino, obliko in namen koncesije;

2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe;

3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem opreme oziroma druge infrastrukture koncesije, vlaganje osnovnih sredstev koncesionarja v dejavnost javne službe;

4. garancije za kvalitetno izvajanje javne službe;

5. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta;

6. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;

7. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti;

8. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;

9. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)izvajanjem javne službe;

10. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti;

11. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;

12. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti;

13. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;

14. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe.

(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, tem odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna.

26. člen

(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)

(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt.

(2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja javno zasebnega partnerstva, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.

(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje. Določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, se ne uporabljajo.

27. člen

(podizvajalci)

(1) Če prijavitelj nastopa v postopku podelitve koncesije s podizvajalci, mora v svoji vlogi za pridobitev koncesije navesti podizvajalce in posamezne storitve dejavnosti javne službe, ki jih bodo izvajali.

(2) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati.

(3) Podizvajalec, ki izvaja posamezne storitve v okviru javne službe iz prvega odstavka tega člena, mora izpolnjevati pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in pogoj iz 1. točke prvega odstavka 18. člena tega odloka.

(4) Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga opravljal sam.

VIII.    Prenos koncesije

28. člen

(prenos koncesije)

(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem koncedenta. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.

(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi pisne izjave odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije.

(3) Koncedent lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos le v primeru, da:

·       prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije,

·       je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 35. člena tega odloka.

(4) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.

(5) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

IX.       Plačila koncesionarja

29. člen

(koncesijska dajatev)

(1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje javne službe.

(2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.

(4) Koncedent se zaradi javnega interesa zagotavljanja javne službe, v korist uporabnikov storitev javne službe, lahko odpove plačilu koncesijske dajatve.

X.         Nadzor nad izvajanjem koncesije in poročanje koncesionarja

30. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ Občine.

(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega zlasti:

·       nadzor nad opremo za izvajanje javne službe, njeno vzdrževanje oziroma obnavljanje;

·       nadzor dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti stroškov, ki izvirajo iz opravljanja javne službe;

·       nadzor izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, koncesijsko pogodbo, zakoni in drugimi predpisi.

(3) Koncesionar je dolžan pristojnemu organu omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.

(4) Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali na terenu.

(5) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.

(6) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbe.

(7) V skladu s predpisi izvaja nadzor nad koncesionarjem tudi pristojna inšpekcija in drugi pristojni državni organi.

31. člen

(poročanje)

(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa:

·       podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti;

·       podatke o zaračunanih količinah storitev javne službe;

·       podatke o stroških izvajanja javne službe;

·       podatke o količinah zbranih, oddanih sortiranih frakcij in oddanih odpadkov v obdelavo in odlaganje ali odstranjevanje;

·       podatke o pritožbah uporabnikov;

·       podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe;

·       podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na ceno storitve.

(2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi pristojni organ.

(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati poročilo o izvajanju gospodarske javne službe do 31. maja tekočega leta za preteklo leto.

(4) Poročilo o izvajanju gospodarske javne službe mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz prvega odstavka tega člena ter opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov.

(5) Podrobneje se obseg in način poročanja lahko uredi v koncesijski pogodbi.

XI.       Prenehanje koncesijskega razmerja

32. člen

(prenehanje koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje preneha:

·       s prenehanjem koncesijske pogodbe;

·       s prenehanjem koncesionarja;

·       z odvzemom koncesije;

·       z odkupom koncesije;

·       v drugih primerih določenih v predpisih in koncesijski pogodbi.

33. člen

(prenehanje koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijska pogodba redno preneha z dnem poteka roka koncesije.

(2) Koncesijska pogodba preneha tudi z odstopom pogodbi zveste stranke od pogodbe zaradi kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje se odstop zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.

(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe, v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, zahtev zakonodaje oziroma drugih enakovredno ocenjenih objektivnih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.

(4) Stranki koncesijske pogodbe se v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena dogovorita za primeren odpovedni rok, ki ne sme biti krajši od šest (6) mesecev.

34. člen

(prenehanje koncesionarja)

(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.

(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z določbami tega odloka.

(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.

35. člen

(odvzem koncesije)

(1) Pristojni organ z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar:

·       ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;

·       če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije ali ne izvaja koncesije;

·       pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;

·       krši določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije;

·       ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih pristojni organ izdaja v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije;

·       ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije;

·       če zahteva plačilo za izvedene storitve izven potrjenih tarif javne službe ali predlaga spremembo tarif v nasprotju s ponudbo, koncesijsko pogodbo ali predpisi,

·       če je v javnem interesu, da se dejavnost javne službe preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.

(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo navedene kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe.

(3) Pristojni organ pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.

(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, kršitev posameznega člana konzorcija velja za kršitev koncesionarja.

(3) Odvzem koncesije se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.

36. člen

(odkup koncesije)

(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno učinkoviteje opravljati na drug način.

(2) Ob prisilnem odkupu koncesije je koncedent dolžan koncesionarju plačati odškodnino po predpisih, ki urejajo razlastitev.

(3) Način, obseg in pogoje odkupa se uredi v koncesijski pogodbi.

XII.      Višja sila in spremenjene okoliščine

37. člen

(višja sila)

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju Občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile oziroma skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v Občini. V tem primeru prevzame nadzor nad izvajanjem ukrepov civilna zaščita.

38. člen

(spremenjene okoliščine)

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

XIII.    Uporaba prava in reševanje sporov

39. člen

(uporaba prava)

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

40. člen

(prepoved prorogacije tujega sodišča)

V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča.

41. člen

(reševanje sporov)

Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je pristojno sodišče v Sežani.

IX.       Prehodne in končne določbe

42. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Številka: 032-0017/2017-05

Datum: 5.12.2017