Na podlagi 17. člena
Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/11) in
v skladu s 37. členom
Odloka o izvajanju javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo v Občini
Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/14) je Občinski svet
Občine Mirna na 14. redni seji dne 6.12.2016 sprejel |
|
TEHNIČNI PRAVILNIK |
O JAVNEM VODOVODU V
OBČINI MIRNA |
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
(namen pravilnika) |
(1) S tem
pravilnikom se ureja projektiranje, tehnična izvedba, uporaba,
vzdrževanje in upravljanje javnega sistema za oskrbo s pitno vodo
(vodovodnega omrežja, objektov in naprav) na območju Občine Mirna, ki ga
upravlja ali ga bo prevzela v upravljanje Komunala Trebnje d.o.o. (v
nadaljnjem besedilu: upravljavec). |
(2) Zahteve
tega pravilnika se uporabljajo pri: |
projektiranju in
gradnji novih elementov vodovoda, |
spremembah in obnovah
na obstoječem vodovodu ter |
razširitvah in
dograjevanju vodovoda. |
(3)
Tehnični pravilnik določa tudi: |
splošne zahteve za
javni vodovod (vrste cevovodov, objekte na vodovodu, opremo ter druge
naprave), |
splošne zahteve za
sestavne dele javnega vodovoda, |
splošne zahteve za
proizvodne standarde izdelkov in materialov, ki se vgrajujejo v
vodovodni sistem, |
zahteve za
vgrajevanje, preizkuse na gradbišču in prevzemanje v upravljanje. |
|
2. člen |
(kogentna narava
določb pravilnika) |
Določbe tega
pravilnika je obvezno potrebno upoštevati v upravnih postopkih, pri
načrtovanju, projektiranju, izvajanju, gradnji, komunalnem opremljanju
in uporabi objektov in naprav, ki s svojim obstojem, delovanjem ali s
predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javni sistem za oskrbo s pitno
vodo. |
|
3. člen |
(referenčni predpisi
in standardi) |
(1) Poleg
določil tega pravilnika je potrebno obvezno upoštevati tudi: |
vse veljavne zakone,
podzakonske predpise ter odloke za tovrstno dejavnost, slovenske
standarde (SIST, SIST EN, SIST ISO) in evropske (EN) standarde, |
navodila
proizvajalcev sestavnih delov, materialov in opreme, ki se vgrajujejo v
vodovodni sistem. |
(2) Za vsa
področja, ki jih ta pravilnik ne obravnava, veljajo kot referenčni
standard določila Slovenskega standarda SIST EN 805. |
|
4. člen |
(definicije pojmov) |
(1)
Vodovodni sistem je sklop medsebojno funkcionalno povezanih objektov
(cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in
podobno) in opreme (individualni priključki, hidranti in podobno), ki so
namenjeni pridobivanju, tehnološki obdelavi, transportu in razdelitvi
vode. |
(2) Pitna
voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo. |
(3) Interno
vodovodno omrežje so cevi, oprema in naprave, ki so nameščene po spoju
med vodomerom in pipi po vodomeru. Zasun po vodomeru in jašek za vodomer
sta del uporabnikovega internega omrežja. |
(4)
Elementi vodovodnega sistema: |
vodohran je objekt,
ki hrani rezervo vode, uravnava tlačne razmere in izenačuje konice
porabe ter omogoča požarno varnost območja kjer se nahaja, |
razbremenilnik je
vodohran pitne vode manjše zmogljivosti, ki služi predvsem za nižanje
tlaka pri napajanju nižje ležečih naselij, |
črpalne naprave so
namenjene ustvarjanju zadostnega tlaka in pretoka v vodovodnem sistemu
ter prečrpavanju vode v višje ležeča območja oskrbe. Razlikujemo tri
tipe črpalnih postaj: |
sistemska črpališča,
ki so potrebna za nemoteno obratovanje celotnega vodovodnega sistema in
so namenjena dvigu vode v sistemske vodohrane primarnih vodovodnih
sistemov, |
prečrpalnice
namenjene dvigu vode v višje ležeče vodohrane ali območja oskrbe, |
naprave za višanje
tlaka, ki v območjih oskrbe zagotavljajo ustrezne tlačne razmere. |
črpalni sistem je
tlačni ali tlačno-povratni sistem, v katerem je pretok in tlak
vzpostavljen z eno ali več črpalkami, |
težnostni ali
gravitacijski sistem je sistem v katerem pretok in/ali tlak povzroča
težnost vode. |
(5)
Elementi cevovodov: |
cev je del vodovoda s
poenotenim notranjim premerom, ki je normalno ravna in ima na koncu
obojko, ravno površino ali prirobnico, |
spojniki (fazonski
kosi) so deli vodovoda namenjeni za odcepe, spremembe smeri pretoka in
premera cevi, |
armatura je del
cevovoda za zapiranje, regulacijo pretoka ali tlaka, regulacijo nivoja,
odzračevanje, varovanje pred previsokimi tlaki, varovanje pred
povratnimi pretoki itd., |
spoj cevi je spoj
dveh koncev cevi, vključno s tesnili, |
gibljivi spoj je spoj
cevi, ki dopušča znatnejši kotni odmik od osi cevovoda, med vgradnjo in
po njej, |
togi spoj cevi je
spoj, ki ne omogoča kotnih odmikov od osi cevovoda, |
spojke so elementi,
ki omogočajo spajanje dveh ravnih koncev cevi enakih premerov iz istega
ali različnih materialov, |
prevleka je obstojni
material, ki ga dodatno nanesemo na notranjo ali zunanjo površino dela
cevovoda, da bi preprečili korozijo ali škodo zaradi mehanskih in
kemičnih vplivov, |
pribor so vsi pomožni
elementi vodovoda (razen cevi, spojnikov in armatur): vijačni material,
tesnilni material, vgradne garniture za zasune, nosilci vodomerov,
pribor za hidrante in ostala oprema. |
(6)
Priprava pitne vode je postopek, s katerim odstranimo iz vode vse
nezaželene snovi, ki presegajo dovoljeno mejno vrednost in jo s tem
pripravimo za končnega uporabnika. Tako pripravljeno vodo lahko
uporabljamo kot pitno vodo. |
Dezinfekcija pitne
vode je ciljno zmanjševanje morebitnih prisotnih mikroorganizmov oziroma
preprečevanje razmnoževanja mikroorganizmov z namenom varovanja zdravja
uporabnikov do te stopnje, da vsebnost mikroorganizmov ne predstavlja
potencialne nevarnosti za zdravje uporabnikov. V tem pravilniku pomeni
dezinfekcija kemično obliko dezinfekcije. Dezinfekcijska sredstva so
kemične snovi z večjim ali manjšim razkužilnim učinkom, običajno na
osnovi klora, ki se uporabljajo pri dezinfekciji pitne vode, vodovodnega
omrežja ali vodooskrbnih objektov in naprav. S svojim delovanjem
uničujejo ali/in aktivirajo vegetativne oblike mikroorganizmov. |
Nevtralizacija je
postopek dodajanja nevtralizacijskega sredstva v vodo, ki vsebuje
izredno visoko koncentracijo dezinfekcijskega sredstva z namenom, da se
zagotovi pH vrednost vode med 6,5 in 9. |
(7)
Zdravstveni nadzor: HACCP je preventivni sistem, ki omogoča
prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi
dejavniki tveganja v pitni vodi, ki lahko ogrožajo zdravje človeka.
Analiza tveganja je postopek prepoznavanja, določanja in vrednotenja
kemijskih, mikrobioloških in fizikalnih dejavnikov tveganja ter
ugotavljanja vzrokov za njihov nastanek. Spremljajoči higienski programi
so programi in dejavnosti, ki so potrebni za uspešno vključevanje in
izvajanje HACCP sistema v notranjem nadzoru. |
Notranji nadzor
(interni nadzor) je nadzor, ki ga izvaja upravljavec in je postavljen na
osnovah HACCP sistema. Gre za nadzor pod pogoji zagotavljanja
zdravstvene ustreznosti pitne vode, predpisanimi z veljavno zakonodajo
zaradi preverjanja neškodljivosti za zdravje in s tem primernosti za
uporabo v prehranske namene oziroma predviden način uporabe. |
(8) Razred
točnosti R je Q3 / Q1 pri čemer je Q3 največji pretok, pri katerem
vodomer zadovoljivo deluje pod običajnimi pogoji uporabe, tj. v razmerah
enakomernega in neenakomernega pretoka in Q1 e najmanjši pretok, pri
katerem vodomer zagotavlja kazanja, ki izpolnjujejo zahteve v zvezi z
predpisanim največjim dopustnim pogreškom. |
|
II.
Tehnični normativi za načrtovanje, projektiranje, gradnjo, obnovo in
vzdrževanje objektov in naprav |
|
2.1
Načrtovanja, zasnova in dimenzioniranje vodovodnih sistemov |
|
5. člen |
(načrtovanje) |
(1) Cilji
načrtovanja so določiti karakteristike vodovodnega sistema, skladno z
zahtevami tega pravilnika in opredeljenimi nivoji zagotavljanja
storitev, ob upoštevanju vseh obratovalnih pogojev in ekonomskih presoj.
Upoštevati je potrebno tudi razvojne usmeritve upravljalca in
usklajenost z občinskimi in državnimi prostorskimi dokumenti.
|
(2)
Projektno dokumentacijo za vodovode se izdela po projektni nalogi ali na
osnovi projektnih pogojev, ki jih pripravi upravljavec na podlagi vloge
investitorja in potrebnih podatkov glede zahtev oskrbe s pitno vodo in
požarne varnosti. Projektna naloga oziroma pogoji morajo poleg opisa
vsebovati vsaj še navedbo opreme in naprav, ki jih upravljavec že
uporablja, zahtevo po usklajenosti projektirane opreme in naprav z
obstoječo opremo in napravami ter zahtevo po obveznem pregledu projektne
dokumentacije s strani upravljavca. Pri projektiranju se morajo
upoštevati vsi veljavni predpisi, vključno z zahtevami, pogoji in
navodili tega pravilnika. |
(3) V
projektni dokumentaciji mora biti v tekstualnih in grafičnih sestavnih
delih opisane in prikazane vse rešitve, potrebne za izvedbo,
funkcionalnost, obratovanje, upravljanje in vzdrževanje projektiranih
vodovodov. Še zlasti morajo biti obrazložene in argumentirane vse
specifične rešitve. Podane morajo biti ocene, če je to potrebno zaradi
analize vplivov na vodovodne objekte in opremo ter ukrepi zaščite.
|
(4) Popisi
del v projektantskem predračunu morajo vsebovati postavki nadzora in
priklopa na javno omrežje kot tudi vse opise predvidenih del, vključno z
dobavo in vgradnjo materiala ter vsemi pomožnimi deli in postavke
izdelave tehnične dokumentacije: projekt izvedenih del, projekt za
vzdrževanje in obratovanje objekta, geodetski načrt, elaborat za vpis
podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, itd. |
(5)
Projektna dokumentacija vodovoda mora biti usklajena z obstoječo
komunalno infrastrukturo (po podatkih upravljavcev), prav tako tudi s
predvideno infrastrukturo, za katero je možno pridobiti podatke.
Priložena mora biti zbirna karta obstoječih in predvidenih komunalnih
naprav. |
(6) Kadar
je projektna dokumentacija sestavljena iz več vrst načrtov, ki jih
izdelajo posamezni odgovorni projektanti, mora odgovorni vodja projekta
potrditi njihovo medsebojno usklajenost s posebno izjavo.
|
(7) Pri
projektiranje in gradnji vodovodnega omrežja, objektov in opreme se
morajo upoštevati poleg področnih nacionalnih standardov, veljavnih
zakonov, predpisov, odlokov in pravilnikov tudi določila tega pravilnika
ter soglasja in smernice upravljavca. |
|
6. člen |
(zasnova) |
(1)
Načrtovana doba vodovodnih omrežij, objektov in opreme je največ 50 let,
kar ne velja za elemente podvržene obrabi (črpalke, zapirala), merilnike
in električno opremo. Življenjska doba cevovodov, objektov in opreme
mora biti skladna z določili veljavnih predpisov. |
(2) Zasnovo
vodovoda je potrebno načrtovati na način, da se predvidi minimalne
posege na obstoječe vodovodno omrežje. V primeru obnov vodovodnega
omrežja morajo trase novih vodovodov potekati vzporedno z obstoječimi.
Če to ni mogoče, je potrebno predvideti začasno vgradnjo nadomestnega
vodovoda, ki prevzame začasno oskrbo obstoječih uporabnikov. Pri izvedbi
nadomestnega vodovoda je potrebno upoštevati vse zahteve, ki se nanašajo
na gradnjo vodovoda: |
zaščita pred
mehanskimi poškodbami z vkopom v teren oziroma obešanjem na gradbene
konstrukcije, |
zaščita pred
zmrzaljo, |
tlačni preizkus, |
dezinfekcija, |
prevezava priključkov
itn. |
(3) V
primeru, ko gre za obnovo obstoječega vodovoda in je potrebno začasno
prekiniti dobavo vode ter začasno izvajati oskrbo s pitno vodo preko
nadomestnega vodovoda, mora nadzornik v sodelovanju s strokovnimi
službami upravljavca določiti in časovno definirati potek del pri
prehodu na nadomestno oskrbo. Vsa poseganja v obstoječo oskrbo s pitno
vodo je potrebno izvajati tako, da je zagotovljena varna oskrba in
zdravstvena ustreznost pitne vode. |
(4)
Zahtevana najprimernejša zasnova glavnih vodovodov je v veliki meri
odvisna od lokalnih razmer, zaradi česar je v vsakem primeru potrebno
preučiti: |
zanesljivost oskrbe, |
ustrezno dostopnost
pri vzdrževalnih delih, |
razporeditev zapornih
armatur, zračnikov, izpustov, hidrantov itd., |
neugodne razmere na
terenu in težavnost terena, |
nevarnost poškodb
zaradi dreves in korenin, |
material cevovoda in
zaščito pred korozijo v agresivnih tleh in kontaminiranih tleh, |
najmanjše padce,
priporočeni minimalni padec (1/500), |
uporaba optimalne
trase, |
prečkanje cest, rek
in železnice, |
daljinski nadzor in
upravljanje, kontrole, meritve, |
optimalne tlake in
pretoke v cevovodu, |
enostavnost
obratovanja, |
nacionalni in lokalni
planski ter prostorski dokumenti, |
zaščito okolja, |
globino zamrzovanja
in segrevanja, |
obremenitve, ki jih
povzroča zemljina in promet, |
nevarnost poškodb za
druge komunalne vode in obratno, |
najmanjša višina
prekritja za vkopane cevovode, |
največja višina
prekritja zaradi možnosti popravil. |
(5)
Projektant mora preučiti točno lokacijo in globino cevovodov in
predvideti najustreznejše rešitve. |
(6) Vodovod
je potrebno načrtovati tako, da so posegi v zasebno lastnino čim manjši.
Ureditve glede vstopa in posegov na zasebnih zemljiščih morajo biti
skladne z veljavno zakonodajo |
(7) Če je
to le mogoče, se priporoča prepoved gradnje stavb in drugih konstrukcij,
kot tudi spreminjanje nivoja zemljišč, na določeni razdalji od glavnih
cevovodov za najmanj tako dolgo obdobje, kot je življenjska doba
vodovodnih naprav. V primeru ko to ni mogoče zagotoviti, se izvede
premik cevovoda. Cevovodi morajo potekati tako, da je omogočen dostop z
motornimi vozili zaradi vzdrževanja in popravil. |
(8) Vodovod
mora biti projektiran, opremljen in izveden tako, da je izključena
možnost povratnega vpliva okolice in vode iz internih vodovodnih
omrežij. V primerih ko obstaja nevarnost povratnega vpliva, se na
priključnem vodovodu vgradi nepovratni ventil, kar mora biti razvidno v
projektni dokumentaciji. |
(9)
Vodovodi morajo biti projektirani in izvedeni ter delovati v takšnih
pogojih obratovanja, da je preprečena možnost zadrževanja vode v
sistemu, ki bi povzročila nesprejemljivo poslabšanje kakovosti vode.
Skrbno je potrebno preučiti naslednje dejavnike, ki vplivajo na
zadrževanje vode: |
slepi cevovodi, |
odcepi za hidrante, |
neizolirane vnaprej
vgrajene cevi (pred trajno uporabo), |
odseki s trajno
nizkim pretokom vode, |
povečanje dimenzije
vodovodov zaradi požarne varnosti in ostalih zahtev. |
(10) Po
potrebi mora biti predvideno občasno izpiranje, ki ga določi projektant. |
(11) Za
zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne vode je potrebno vodne
vire zaščititi pred onesnaževanjem. Zaščita se dosega z ukrepi varovanja
v varstvenih pasovi, skladno z veljavnimi predpisi. |
(12)
Upravljavec mora uporabnikom zagotavljati zdravstveno ustrezno pitno
vodo. |
|
7. člen |
(dimenzioniranje –
ocena porabe vode) |
(1) Ocene
porabe vode je potrebno izdelati tako za obstoječe razmere kot tudi za
prihodnja obdobja. Poraba vode je zelo odvisna od lokalnih razmer, kjer
je potrebno izvajati meritve porabe vedno, ko je to mogoče. Če ni
zanesljivejših podatkov, se za splošno porabo privzame količina med 150
do 250 l/os/dan. Pri tem ni upoštevana poraba za industrijo in
gospodarstvo. |
(2) Za
planiranje in projektiranje se uporabljajo naslednji normativi: |
za gospodinjstvo 150
litrov prebivalca na dan, |
turizem 200 litrov na
posteljo na dan, |
gostinstvo 15 litrov
na gosta na dan, |
javni uradi 30 litrov
na zaposlenega na dan, |
vojašnice 100 litrov
na vojaka na dan, |
šole 10 litrov na
dijaka na dan, |
javni bazeni 300
litrov na kopalca na dan, |
pekarne 500 litrov na
1 tono kruha, |
frizerski salon 100
litrov na zaposlenega na dan, |
avtopralnice 200
litrov na avto, |
betonarne 3000 litrov
na 1 m3 |
mlekarne 4 litre na
liter mleka, |
klavnice 300 litrov
na glavo zaklane živine, |
velika živina 100
litrov na glavo na dan, |
mala živina 30 litrov
na glavo na dan. |
(3) Srednja
dnevna poraba se za vse vrste porabnikov določa na osnovi navedenih
normativov za obdobje enega leta in se deli s 365. Največja dnevna
poraba se določi na podlagi srednje dnevne porabe, pomnožene s faktorjem
1,5. |
Tabela 1: Srednja in
največja urna poraba pitne vode glede na število prebivalcev |
|
Število
prebivalcev v
območju |
Največja urna
poraba v %
dejanske
dnevne porabe |
Srednja urna
poraba v % dejanske dnevne porabe |
do 500 |
17 |
8 |
nad 500 do
1.500 |
13 |
8 |
nad 1.500 do
5.000 |
11 |
8 |
nad 5.000 do
20.000 |
8 |
5 |
nad 20.000 |
6 |
- |
|
(4) Za
namene požarne varnosti se računa (za gašenje in vaje) poraba 0,2 do
0,5% celotne porabe. Za gašenje posameznega požara je potrebno
upoštevati veljavno zakonodajo. |
|
8. člen |
(dimenzioniranje –
hidravlični izračun) |
(1) Vsi
vodovodi morajo biti dimenzionirani za ustrezno določen maksimalni
pretok, ki je izračunan po definiranih standardih oskrbe.
|
(2)
Zmogljivost raznih sestavnih delov (komponent) sistema zahteva skrbno
proučitev zaradi vzajemnega delovanja glavnih cevovodov, vodohranov in
črpališč. |
(3) Pri
določitvi potrebne koristne prostornine vodohrana se mora izračunati
izravnave med polnjenjem vodohrana in porabo. Poleg tega je med drugim
treba upoštevati dodatne vidike, kot so: |
ocenjeni čas potreben
za popravilo okvar dovodnih cevovodov pred vodohranom, |
posledice izpada
črpalk/oskrbe z energijo, |
možnosti nadomestnih
sistemov oskrbe, |
enojne ali dvojne
cevovode, ki vodijo do vodohrana, |
daljinski nadzor in
upravljanje, |
razmerje med
maksimalnim in srednjim urnim pretokom, |
zahteve za oskrbo
industrije, požarnega varstva ipd. |
(4) S
hidravličnim izračunom je potrebno za cevovode ugotoviti: |
pokrivanje ocenjene
porabe, |
obratovanje s
primernimi hitrostmi pretoka, |
obratovanje v okviru
potrebnih tlakov. |
(5) Pri
izračunu je potrebno na ustreznih mestih sistema določiti obratovalni
tlak v sistemu in največji obratovalni tlak. Posebej je potrebno
določiti cone, kjer tlak presega6,0 barov. |
(6) V
hidravličnem izračunu upoštevana hrapavost je računska hrapavost k1, ki
vključuje vplive cevi, spojev, spojnikov in armatur. Računska hrapavost
k1 ima normalno vrednost med 0,1 in 0,4 x 10-3 m za dovodne in glavne
vode in med 0,4 in 1,0 x 10-3 m za oskrbovalne vode. |
(7) Vsaka
hrapavost je odvisna od materiala cevi in od stanja notranjih površin,
na katero ima vpliv kakovost vode, kot tudi vrsta in število armatur,
spojnikov in spojev. |
(8) Možno
povečanje hrapavosti v daljšem časovnem obdobju se mora v izračunu
upoštevati z izbiro računske hrapavosti. Za druge sestavne dele sistema,
kot so vodomeri, črpalke itd., se v izračunu upoštevajo njihove
specifične tlačne izgube. |
(9) Pri
določitvi sprejemljivih hitrosti pretoka je potrebno upoštevati najmanj
sledeče vidike: |
zastajanje vode, |
motnost, |
tlačne razmere, |
vodni udar, |
črpalne naprave. |
(10) Vodovodni
sistem mora biti projektiran in izveden tako, da so pretočne hitrosti
pri srednji porabi med 0,8 m/s in 1,4 m/s. Še primerno je območje med
0,5 m/s in 2,0 m/s. V nekaterih okoliščinah (npr. v primeru požara) je
izjemoma dopustna najvišja hitrost pretoka do 3,5 m/s in najnižja 0,1
m/s. |
(11) Za
magistralne in primarne cevovode se optimalni premer cevovoda določi
tudi z upoštevanjem ekonomske analize. |
|
9. člen |
(dimenzioniranje –
analiza vodovodnega omrežja) |
(1) Analizo
vodovodnega omrežja je potrebno izvajati z namenom, da bi raziskali
kompleksno medsebojno odvisnost med konfiguracijo vodovodnega omrežja,
porabo, tlaki in pretoki v omrežju. Za analizo se lahko uporabi
matematični model poenostavljenega sistema vodovodnega omrežja. |
(2) Za
predstavitev z modelom so potrebni sledeči osnovni podatki: |
dokumentacija o
cevovodih, |
podrobne informacije
o črpalnih napravah, |
o vodohranih, |
lokacije merilnih
naprav, |
sedanja in bodoča
poraba vode, |
materiali cevovodov,
razredi cevi in hrapavost, |
detajlni obratovalni
podatki in ostali pogoji. |
(3) Modeli
morajo pri umerjanju upoštevati različne pogoje, pri tem se lahko
upošteva trenutno situacijo, ki odraža visoko, povprečno ali nizko
porabo. Za boljše rezultate je ob upoštevanju časovno pogojenih
parametrov primerna 24-urna simulacija. |
(4) V
razvodnih vodovodih je možno, da v nekem določenem času ni pretoka. V
primeru, ko pretok vode izostane za daljši čas in nastane možnost
poslabšanja kakovosti vode, je treba za tak vodovod odrediti dodatno
izpiranje. Količina vode za izpiranje naj bo enaka 10-kratnemu volumnu
vode vodovoda, ki se izpira. |
|
10. člen |
(konstrukcijsko
dimenzioniranje) |
(1)
Cevovode se dimenzionira na največji možen in nični pretok ter na
prehodne pogoje. V primeru prehodnih pogojev se mora oceniti amplitudo
in frekvenco. Cevovode dimenzioniramo tako, da zdržijo prehodni podtlak
80 kPa (0,8 bara, cca. 20 kPa absolutnega tlaka). Določen mora biti
računski tlak in največji računski tlak, upoštevati pa je potrebno tudi
vrednost preizkusnega tlaka. |
(2)
Vodovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi, tako da
imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih
obremenitev. Med drugim je potrebno upoštevati zunanje obremenitve: |
obremenitev z zasipom
jarka, |
bremena na trasi, |
vpliv podtalnice, |
prehodne obremenitve, |
lastna teža in teža
vode, |
posamezne druge sile,
ki nastopijo med polaganjem ali po njem, vključno s cevovodi na lokalnih
podporah. |
(3)
Neuravnotežene sile, ki nastanejo pri zapornih elementih, spremembah
smeri in premera, na odcepih in slepih prirobnicah se morajo
kompenzirati z ustreznim številom gibljivih spojev, s sidrnimi bloki ali
z drugimi načini sidranja. Pri sidrnih blokih v zemljini se mora
določiti dopustne obremenitve tal. Upoštevati se mora nevarnost drsenja
in zdrsa ter možnosti motenj, ki jih lahko povzroča sidrni blok pri
kasnejših izkopih. |
(4)
Projektant mora določiti predpostavke, ki se nanašajo na sile kot tudi
druge predpostavke, ki so pomembne za konstrukcijsko dimenzioniranje
cevovoda. Konstrukcijsko načrtovanje mora vključevati najmanj: |
geometrijske izmere
jarka/nasipa (širino, globino itd.), |
pogoje posteljice in
zasipa, |
pogoje opažanje
jarka, |
sestavo raščenega
terena in materiala posteljice ter zasipa (vrsta, sestava, stopnja
utrditve itd.). |
(5)
Projektant mora določiti načrtovani tlak sistema, največji načrtovani
tlak ter preizkusni tlak z upoštevanjem vseh pomembnih pogojev pretoka.
Projektant mora določiti način oziroma testiranje posameznih odsekov
cevovoda med gradnjo (dolžino odseka, preizkusni tlak glede na
obratovalni tlak, kraj in način polnjenja cevovoda). |
(6) Če
pride med gradnjo do nepredvidenih razmer tal, je potrebno projekt
ponovno proučiti in po potrebi uskladiti z dejanskim stanjem. |
(7)
Vodovodi morajo biti zaščiteni pred toplotnim vplivom, tako da se
temperatura vode pri minimalnem pretoku ne spreminja za več kot 3 °C.
Vodovodi, ki potekajo v zaščitni cevi ali kineti morajo biti zaščiteni
proti pojavu kondenzacije. |
(8)
Cevovodi se morajo načrtovati za trajno obratovanje v pričakovanem
temperaturnem območju. Upoštevati je potrebno tudi vse obremenitve, ki
so posledica razlik med temperaturami pri vgrajevanju in obratovanju ter
tudi vplive zunanjih temperaturnih pogojev. |
(9) Deli
vodovodov se morajo transportirati in skladiščiti tako, da se ne
poškodujejo in ne pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi,
spojnikov in armatur morajo biti zaprte. Deli vodovodov ne smejo biti
onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali s škodljivimi snovmi. Če
se temu ni mogoče izogniti, jih je treba pred vgradnjo očistiti. |
(10) Vodovodni
materiali se morajo skladiščiti po navodilih proizvajalca, kar velja
tudi za deponiranje materiala pred vgradnjo na gradbišču. Nepravilno
skladiščenih materialov ni dovoljeno vgraditi v vodovodno omrežje.
|
|
2.2. Gradnja
cevovodov |
|
11. člen |
Vsa dela, ki se
izvajajo na vodovodnem sistemu lahko izvaja le upravljavec. Izjemoma se
lahko preda določena dela v izvajanje tudi drugemu podizvajalcu, za kar
mora upravljavec izdati posebno soglasje. Podizvajalec mora predložiti
upravljavcu dokazila o usposobljenosti in registraciji za tovrstna dela
ter ustrezno usposobljenih delavcih skladno z zakonodajo (vključno z
zahtevami iz področja zdravstvene ustreznosti živil in oseb, ki
prihajajo v stik z živili). |
|
2.3. Križanja |
|
12. člen |
(1) Pri
gradnji komunalnih in drugih vodov, ki križajo obstoječi ali predvideni
vodovod, je potrebno upoštevati pogoje določene v soglasju, ki ga izda
upravljavec v skladu s tem pravilnikom. |
(2)
Križanja je potrebno obdelati v projektu izvedenih del in elaboratu
katastra komunalnih naprav. |
(3)
Dokumentacijo izvedenega križanja je potrebno predati upravljalcu takoj
po zaključku del. Dokumentacija križanja mora vsebovati: |
elaborat katastra
komunalnih naprav v analogni in digitalni obliki, ki mora biti izdelan
skladno z veljavno zakonodajo in zahtevami upravljalca, |
projekt izvedenih
del, ki mora biti izveden skladno z veljavno zakonodajo, |
digitalni fotografski
posnetek križanja, |
dovoljenje za poseg,
kadar je po predpisih to zahtevano. |
(4) Pri
križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami vodovod poteka
načeloma horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja morajo načeloma
potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi
druge nadzemne inštalacije med 45° in 90°. Mesto križanja mora biti
primerno utrjeno, da se prepreči medsebojne vplive posameznih vodov. |
(5) Teme
cevi se lahko spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo, vendar
ne globlje kot 2,5 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena, ali pa
dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,0 izven povoznih oziroma 1,2 m
na povoznih površinah pod koto dokončno urejenega nivoja terena. |
(6) V
vsakem primeru spremembe smeri vodovoda v vertikalni smeri je treba
ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter
predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje cevovoda. |
(7) V vseh
primerih, ko je prečkanje izvedeno z uporabo zaščitnih cevi, mora biti
izvedba takšna, da za potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi ni
potrebna sila večja od 8 kN. |
|
13. člen |
Prečkanje vodotokov
se izvaja praviloma preko mostov, brvi in podobno ali s samostojnimi
cevnimi loki. Izjemoma je možno izvesti prečkanje s sifonom, vendar le
na podlagi pisnega soglasja upravljavca. |
|
14. člen |
(1)
Vertikalni odmiki cevovoda morajo pri križanju z drugimi komunalnimi
vodi (kanalizacija, toplovodna kineta, energetski ali PPT kabel, TV
kabel, kabel javne razsvetljave, plin in podobno), če poteka cevovod nad
ali pod tovrstnimi vodi znašati najmanj: |
0,4 m. |
(2)
Minimalni odmik je najkrajša razdalja med obodoma cevi oziroma stene
kinete in cevovoda, oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla. Vsi
komunalni vodi morajo biti na mestih križanj v zaščitni cevi. |
(3) Kadar
pri križanju vodovodnega cevovoda s prometno potjo ni mogoče doseči
ustrezne globine, ga je zaradi prometne obremenitve in zaradi možnosti
popravil treba izvesti v zaščitni cevi oziroma kineti. |
(4) Pri
gradnji komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom je potrebno vodovodni
cevovod zavarovati pred posedanjem. |
(5)
Križanje vodovoda s fekalno ali mešano kanalizacijo mora biti izvedeno
tako, da kanalizacijski vod poteka globlje pod vodovodom. Spoji na
vodovodu in kanalizaciji morajo biti med seboj v največji možni
oddaljenosti. Kjer križanje s fekalno ali mešano kanalizacijo pod
vodovodom ni možno, se izdela poseben detajl križanja za katerega je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca. |
|
15. člen |
Pri prečkanju
železnice je potrebno spoštovati določila predhodnih členov. Prečkanje
mora biti izvedeno v zaščitni cevi. Za cevovode do vključno DN 250 se
uporabi zaščitno jekleno cev premera najmanj 400 mm. Za cevovode premera
večjega od DN 250 se za zaščito uporabijo zaščitne cevi ustrezno večjih
dimenzij. |
(1) Ustji
zaščitne cevi morata biti izven območja železniške trase. Omogočen mora
biti izvlek vodovodne cevi. |
|
2.4. Odmiki |
|
16. člen |
(1)
Vertikalni minimalni odmik pri vzporednih vodih s komunalnimi in drugimi
vodi mora znašati najmanj 0,4 m ne glede na to, ali poteka vodovod pod
ali nad komunalnim vodom. |
(2) Kjer
razmere ne dopuščajo drugačne rešitve lahko izjemoma znaša odmik tudi
manj od 0,4 m, vendar je za tako rešitev potrebno posebno soglasje
upravljavca. |
(3)
Horizontalni odmiki ostalih komunalnih in drugih vodov od vodovoda
morajo znašati, ne glede na globino in način izvedbe, praviloma 1,5 m,
najmanj pa 0,4 m. Če to ni mogoče, je potrebno v vsakem primeru posebej
določiti pogoje in način izvedbe. |
|
17. člen |
(1) Na
trasi vodovodnega cevovoda niso dovoljeni izgradnja podzemnih in
nadzemnih objektov, sajenje dreves ter postavljanje drugih ovir. |
(2) Objekti
morajo biti odmaknjeni najmanj 3 m, drevesa in drevoredi pa 2 m od osi
vodovoda v horizontalni smeri. Če to ni mogoče, upravljavec v vsakem
primeru posebej določi pogoje in način izvedbe tako, da niso možni
škodljivi vplivi objektov na vodovod, niti vplivi vodovoda na objekte v
primeru okvar, lomov in vzdrževalnih del. |
|
18. člen |
(1) Širina
varovalnega pasu je namenjena zaščiti, vzdrževanju in popravilom
vodovoda (služnostni pas) in je odvisna od premera, materiala, situacije
na terenu (cesta) in pomembnosti vodovoda. |
(2) Širine
varovalnega pasu so določene v služnostni pogodbi z lastnikom zemljišča
za vsak objekt posebej. Praviloma so varovalni pasovi v odvisnosti od
premera vodovoda naslednji: |
(3) širina
pasu 3 m, in sicer 1,5 m na vsako stran osi vodovoda (velja za vse
vodovode, ne glede na material do vključno DN 250), |
(4) širina
pasu 4 m, in sicer 2 m na vsako stran osi vodovoda (velja za vse
vodovode, ne glede na material, od DN 300 naprej. |
(5) Na
območju varovalnega pasu niso dovoljena gradbena dela (gradbeni posegi,
deponije materiala in prekopi), globoko oranje (rigolanje) in vožnja s
težkimi vozili. |
|
19. člen |
(1) Objekti
za zbiranje in obdelavo komunalnih odpadnih voda ter drugi objekti, ki
lahko škodljivo vplivajo na vodovod morajo biti zgrajeni na oddaljenosti
najmanj 5 m od osi vodovoda. Rešitev mora biti projektno obdelana. |
(2)
Določila za odmike in križanja veljajo tudi za vodovodne priključke. |
|
20. člen |
Kadar zaradi
terenskih razmer ni možno zagotoviti predpisanih odmikov, mora
projektant v dogovoru s pristojno strokovno službo upravljavca določiti
način izvedbe, ki omogoča izvedbo, kontrolo in vzdrževanje vodovodnih
objektov in naprav ter pridobiti soglasje upravljavca. |
|
21. člen |
Zasuni in hidranti
morajo biti oddaljeni od drugih komunalnih instalacij in objektov
najmanj 0,6 m v vse smeri, če ni s tem pravilnikom drugače določeno. |
|
2.5. Globine,
širina jarkov ter zasip cevovodov |
|
22. člen |
(globine) |
(1) Globina
jarka mora biti tolikšna, da bo nad temenom položene cevi cevovodov v
voznih površinah najmanj 1,2 m, v nevoznih površinah, pa najmanj 1,0 m
zasipa. Maksimalna globina cevovodov praviloma ne sme presegati 2,0 m od
nivoja raščenega ali utrjenega terena. |
(2)
Izjemoma, če predpisanih globin ni mogoče doseči, je na krajših odsekih
in le ob soglasju upravljalca dovoljena tudi večja ali manjša globina. V
teh primerih mora biti v projektu posebej določen način izvedbe,
kontrole in vzdrževanja. |
|
23. člen |
(širina jarkov,
posteljica in zasip cevovodov) |
(1) Širina
dna jarka mora biti v zadostni širini, da omogoča neovirano delo. Po
razpiranju mora imeti dno jarka še najmanj 60 cm prostora za gibanje
delavcev. |
(2) Dno
jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s
točnostjo +- 3cm. Priporočljivi padec cevovoda je 0,2 % oziroma (1/500). |
(3) Dno
jarka mora biti utrjeno. Minimalni deformacijski modul dna izkopa mora
biti Eυ=40N/mm2. V kolikor se pojavljajo mehka mesta ali pa je dno
razrahljano, je potrebno na ustrezen način vzpostaviti prvotno nosilnost
(z utrjevanjem ali z zamenjavo tal z ustreznimi materiali, npr. z
drobljencem ali zemeljsko vlažnim betonom). |
(4) V jarku
je treba za polaganje cevovoda obvezno pripraviti posteljico iz agregata
granulacije 4 do 8 mm v minimalni debelini 15 cm oziroma (10 + dn/10).
Pred polaganjem cevi v jarek je treba preveriti, če te niso poškodovane.
Preveriti je treba tudi, če ni v jarku kakšen oster predmet, ki bi cev
pri polaganju lahko poškodoval. |
(5) Zasip
cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno
z agregatom granulacije 4 do 8 mm. Zgoščevanje zasipa do 30 cm nad
temenom cevi se izvaja ročno oziroma z lahkimi komprimacijskimi sredstvi
(vibracijski nabijalnik max. teže 0,3kN ali vibracijska plošča max. teže
1kN. Komprimiran zasip ob cevi mora doseči deformacijski modul
Eυ=23N/mm2. |
(6)
Natančen prerez jarka je razviden iz skice št. 1 v prilogi predmetnemu
pravilniku. |
|
2.6.
Dimenzije in materiali cevovodov ter način uporabe |
|
24. člen |
(dimenzije) |
(1) Nazivne
mere vseh elementov vodovodov (cevi, spojniki, armature) so izražene z
nazivnim premerom DN, in sicer z: |
DN/ID = DN (angleška
kratica), kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer, |
DN/OD = d, kar pomeni
nazivni premer glede na zunanji premer. |
Nazivne mere vseh
elementov cevovoda je potrebno navajati v DN (nazivni notranji premer),
razen pri ceveh iz PE se podaja zunanji premer (d). |
(2) V
vodovodnem sistemu se uporabljajo naslednje dimenzije: |
DN: 20, 25, 32, 40,
50, 65, 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, |
d (Fi): 32, 40, 50,
63, 75, 90, 110, 140, 160, 225, 280, 315. |
(3) Za vse
cevovode in priključke se uporabljajo cevi nazivnega tlaka najmanj NP 12
barov. Glede na karakteristike posameznega vodovodnega sistema lahko
upravljavec zahteva tudi uporabo cevi z višjim nazivnim tlakom. |
(4) Pri
gradnji cevovodov in priključkov se uporabljajo naslednje materiali in
standardni premeri cevi: |
duktilne cevi iz
nodularne litine (NL), (notranji premer) DN: 80, 100, 125, 150, 200, 250
in 300, |
cevi iz polietilena
oziroma alkaten cevi (PE) ter cevi iz polietilena visoke gostote (PEHD)
(notranji premer): DN 20, 25, 32, 40, 50, 65, 80, 100 in 125. |
(5) Vse
vrste cevi morajo po kakovosti odgovarjati vsem nacionalnim standardom. |
(6) Cevi za
vgradnjo v agresivna in/ali kontaminirana tla morajo biti dodatno
zaščitene z ustrezno zunanjo zaščito. |
(7) Če se
pojavijo na tržišču drugi materiali, ki ustrezajo nacionalnim
standardom, je potrebno pred vgradnjo le-teh pridobiti pisno soglasje
upravljavca. |
|
25. člen |
(vgrajevanje) |
(1)
Duktilne cevi se vgrajujejo: |
za vse cevovode večje
od in vključno z DN 150, |
za cevovode v
prometno zelo obremenjenih cestah in pri prečkanju cest in |
na območjih večjih
tlakov ter pod asfaltnimi površinami. |
(2)
Polietilenske PE ter PEHD cevi se vgrajujejo v vseh primerih, ki niso
zajeti v prvem odstavku tega člena. |
|
2.7. Zaščita
cevovodov |
|
26. člen |
(1)
Cevovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da
imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih
obremenitev, kar je treba na obremenjenih mestih dokazati z izračunom.
Lokacijsko naj bodo vgrajeni tako, da je v primeru okvare možen strojni
izkop. |
(2) Na
mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni mogoče vgraditi vodovoda
tako, da bi bil možen strojni izkop se vodovod položi v zaščitno cev.
Minimalni premer zaščitne cevi pri cevovodu do in vključno z DN 50 je DN
+ 5 cm, pri cevovodih večjih od DN 50 pa mora znašati DN + 20 cm.
Največja dopustna dolžina zaščitne cevi do 30 m, za večje razdalje pa se
izdela kineta. |
(3)
Cevovodi se mehansko zaščitijo tudi na vseh drugih mestih, kjer je
potrebno prestreči mehanske obremenitve, doseči toplotno zaščito,
omogočiti vzdrževanje, zavarovati objekte pred iztekom vode in podobno.
Načeloma se zaščita izvede z zaščitno cevjo oziroma kineto s kontrolnim
jaškom in padcem proti jašku. |
(4)
Zaščitne cevi morajo biti iz takih materialov in tako položene, da
prenašajo predvideno temensko obremenitev. Zaščitne cevi morajo biti na
kraju ustrezno zaprte. |
|
27. člen |
(1) Pri
polaganju cevovodov in vgradnji armatur se uporabljajo vijaki in matice
iz nerjavečega (INOX) jekla. |
(2) Vijaki,
vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se
vgrajujejo v vodovodne objekte morajo biti izdelani iz nerjavečih
materialov. |
|
2.8. Vgradnja
armatur – zasunov, blatnikov, zračnikov ter čistilnih kosov |
|
28. člen |
(1)
Porazdelitev zapornih armatur za izključevanje posameznih delov omrežja
mora biti takšna, da je zapiranje v nujnih primerih čim lažje. Število
uporabnikov, ki ob zapori nima vode mora biti znano. Upoštevati je
potrebno krajevne okoliščine, kot npr. gostota poselitve, lega
zdravstvenih ustanov, šol, stanovanjskih objektov in industrijskih
obratov. Na cevovodih izven naselja se vgrajujejo zasuni v skladu s
soglasjem upravljavca ob upoštevanju terenskih razmer in obratovalnih
pogojev, praviloma na vsakih 200-500 metrov. Zasuni in lopute morajo
biti označeni s tablicami. |
(2) Zasuni
in lopute morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega in
sekundarnega cevovoda, pred in za vsako zaščito, vsakem odcepu hidranta,
zračnika, blatnika in čistilnega kosa. |
|
29. člen |
Vsi zasuni nad in
vključno z DN 250 morajo biti vgrajeni v jašek in izvedeni s prenosom
moči. V primerih, ko je na enem mestu vgrajenih več armatur morajo biti
vse vgrajene v jašek, ne glede na to, po kakšnem zemljišču poteka
vodovod in ne glede na dimenzijo cevovoda. V primerih, ko ni mogoče
zgraditi jaška je potrebno izdelati alternativno rešitev ter pridobiti
soglasje upravljalca. |
|
30. člen |
(1)
Cevovodi morajo biti v najnižjih točkah, kjer se nabirajo usedline,
opremljeni z blatniki oziroma izpusti. Ti so namenjeni tudi izpuščanju
vode iz cevovodov pred popravili in rednimi vzdrževalnimi deli. Izjemoma
lahko funkcijo blatnika prevzame hidrant. |
(2)
Velikost naprav za izpust se mora določiti na osnovi količine vode, ki
jo je treba odvesti, razpoložljivega časa in velikosti odvodnika ali
zmogljivosti okolice za sprejem izpuščene količine vode. Rešitev izpusta
mora biti taka, da se kinetična energija vode varno razprši. |
(3) V vseh
primerih so na izpustnih ceveh nameščeni žabji poklopci. Izpust je
potrebno oblikovati tako, da je izključen vsak vpliv na kakovost vode. |
|
31. člen |
(1)
Vodovodni sistem mora biti opremljen z napravami, ki omogočajo izhajanje
večjih količin zraka pri polnjenju in vstop zraka pri praznjenju
cevovoda. Velikost in tip zračnikov določi projektant z upoštevanjem
standardov za te izdelke, predvidenih pretokov in konfiguracije sistema.
Preučiti se mora vse točke, kjer se spreminjajo gradienti cevovoda.
Zračnike in jaške je potrebno načrtovati tako, da se prepreči vdor
zunanje vode v cevovod. |
(2) Pri
večjih dimenzijah cevovodov morajo biti zračniki nameščeni v kombinirani
izvedbi z zračniki za mikro odzračevanje z manjšimi odprtinami, ki
omogočajo izhajanje zraka, ki se nabira med normalnim obratovanjem. |
(3) Na
sekundarnem omrežju je možno zračnike manjših dimenzij vgraditi tudi v
pomožne jaške. |
|
32. člen |
Pred vodomeri in
reducirnimi ventili je potrebno vgraditi čistilne kose.
|
|
2.9. Dobavni
tlak |
|
33. člen |
(1) Dobavni
tlak je odvisen od hidravličnih razmer in porabe vode iz omrežja. Na
mestu priključitve je dobavni tlak praviloma od 1,5 bara do 5 barov. V
primerih, ko je tlak na mestu priključitve izven navedenih meja, je
potrebno tlake v internem vodovodnem omrežju ustrezno korigirati. Za te
primere priključevanje določi upravljavec potrebne ukrepe. |
(2) Če je
tlak v omrežju višji od 5 barov, mora uporabnik vgraditi za obračunskim
vodomerom napravo za zmanjševanje tlaka (reducirni ventil). |
(3) Če je
tlak v omrežju manjši od 1,5 bara, mora uporabnik po pridobitvi soglasja
upravljavca za obračunskim vodomerom vgraditi napravo za dvig tlaka. |
(4)
Reducirni ventil in naprava za dvig tlaka sta sestavni del interne
instalacije. Uporabnik je dolžan skrbeti za vzdrževanje teh naprav. |
|
2.10.
Priključitev naprav za ogrevanje sanitarne vode |
|
34. člen |
(1) Naprave
za ogrevanje vode in druge tovarniške ter tehnične naprave, ki rabijo
vodo iz vodovodnega sistema ter delujejo pod višjim tlakom, kot je tlak
v sistemu, ali se zaradi njihovega delovanja voda lahko vrača v sistem,
morajo biti izvedene tako, da je onemogočen povratni tok vode iz
instalacije v vodovodni sistem. |
(2)
Uporabnik je dolžan pri izdelavi internega vodovodnega omrežja
predvideti tehnično rešitev, ki bo kompenzirala višje tlake v internem
vodovodnem omrežju, ki nastajajo pri pripravi tople vode. |
(3) Interno
vodovodno omrežje, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi, ki lahko
ogrozijo zdravstveno neoporečnost vode, mora biti izvedena tako, da je
popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz internega
vodovodnega omrežja v vodovodni sistem. |
|
2.11. Zaščita
pred požarom |
|
35. člen |
(1) Preko
svojega omrežja napaja upravljavec tudi povezave, ki rabijo za gašenje
požarov. |
(2)
Hidranti se vgrajujejo na sekundarnem in primarnem omrežju po predpisih
o požarni varnosti. Lokacijo, način izvedbe in število hidrantov določi
v skladu z veljavno zakonodajo projektant v soglasju z upravljavcem.
Hidrante se praviloma vgrajuje čim bližje vodovodu brez slepih krakov, z
namenom preprečitve staranja vode v odcepih. |
(3)
Hidranti so namenjeni in potrebni za gašenje požarov, upravljalec jih
sme uporabljati tudi za obratovalne namene: praznjenje, zračenje in
izpiranje cevovodov ter polnjenje cistern. Za ostale namene se smejo
hidranti koristiti samo preko hidrantnega nastavka z vodomerom v skladu
z 73. členom tega pravilnika. |
(4)
Upravljavec je ob letnem pregledu hidrantov dolžan le-te tudi
zaplombirati. |
|
36. člen |
(1)
Hidranti na vodovodnem omrežju so praviloma nadtalni, v primerih, ko ni
možna vgradnja nadtalnih se vgradijo podtalni. Vsi nadtalni hidranti
morajo biti lomljive izvedbe. Dimenzija podtalnih hidrantov je praviloma
DN 80, nadtalnih pa DN 80 in DN 100. |
(2)
Mehanizem podtalnega hidranta sme biti največ 30 cm pod niveleto cestne
kape. Podzemni hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom.
Hidrantna kape pri podtalnih hidrantih morajo biti podbetonirane.
Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti dimenzij 40 x 50 x
10 cm, z odprtino v sredini za hidrantno kapo, da glede na nosilnost
terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi
N kos na katerega se opira hidrant. Hidranti se morajo vgrajevati tako,
da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz telesa hidranta (varovanje proti
zamrznitvi). |
(3) Shema
priklopa hidranta je razvidna iz skice št. 2 v prilogi predmetnemu
pravilniku. |
|
37. člen |
(1) Vsak
hidrant mora imeti na odcepu zasun za izključitev in zapiranje v primeru
okvar in ostalih popravil na hidrantu. |
(2) Oprema
za gašenje se hrani v posebnih omarah, ki so lahko zidane ali prosto
stoječe izvedbe. Oprema in omare niso sestavni del vodovoda in niso v
upravljanju upravljalca. |
|
38. člen |
(1)
Vodovodna omrežja, ki služijo za napajanje hidrantov, so lahko javna ali
interna. Javna so sekundarni cevovodi z vgrajenimi hidranti, potekajo pa
praviloma po javnem zemljišču ter jih na stroške lastnika omrežja
vzdržuje upravljavec. |
(2) Interno
hidrantno omrežje je del interne instalacije uporabnika, je za
obračunskim vodomerom in ga vzdržuje uporabnik na svoje stroške. V
hidrantnih omrežjih mora biti zagotovljeno kroženje vode. |
|
2.12. Jaški |
|
39. člen |
Za potrebe
obratovanja vodovodnega sistema se vgrajujejo jaški, in sicer za
nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje, odzračevanje, izpiranje,
regulacijo, merjenje, nadzor itd. Glede na navedeno delimo jaške na:
|
jaške za vodovodne
armature, ki služijo za zapiranje, odzračevanje, izpiranje, regulacijo,
čiščenje, zmanjševanje tlaka in drugo (armaturni jaški), |
jaške za nameščanje
kontrolnih in merilnih naprav (merilni jaški), |
jaške za nameščanje
vodomerov (vodomerni jaški). |
|
40. člen |
(zahteve za armaturne
in merilne jaške) |
(1) Višina:
višina jaška mora biti praviloma najmanj 170 cm. |
(2)
Dolžina: vsota dolžin vseh vgrajenih elementov oziroma fazonov + 40 cm,
vendar najmanj 150 cm na cevovodih do DN 50 mm, na cevovodih do DN 150
mm najmanj 180 cm, na cevovodih preko DN 150 mm pa najmanj 250 cm. |
(3) Širina:
vsota širin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 DN cevi v osi
cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm, na cevovodih do DN 150 mm,
najmanj 150 cm na cevovodih do DN 250 mm in najmanj 180 cm na cevovodih
preko DN 250 mm. |
(4)
Preostale zahteve so: |
nad ploščo jaška mora
biti minimalno 30 cm zasipa, |
dno jaška mora biti
iz gramoznih krogel premera 10-50 mm v debelini plasti minimalno 20 cm
ali z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode; v primeru, da
obstaja možnost, da podtalna voda doseže koto višjo od dna jaška, je
obvezna izvedba jaška z betonskim dnom, |
velikost vstopne
odprtine mora biti minimalno dimenzij 80 x 80 cm. Vstopna odprtina se
mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom težke oziroma lahke
izvedbe, odvisno od obremenitve, |
če je v jašku vgrajen
fazonski element težji od 150 kg ali ima vgrajen kombinirani vodomer
premera nad DN 80 mm,, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne
velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom, |
montažna odprtina se
mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati
prometni obremenitvi. V izjemnih primerih se pokrov izdela po navodilih
projektanta oziroma upravljavca, |
vstop v jašek mora
biti opremljen z lestvijo iz nerjavečega materiala. Nosilna drogova
lestev morata biti iz cevi Ø 40 mm, nastopne prečke Ø 18 mm v razmiku
300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška, |
jaški v terenih s
talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora
biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu mora tak jašek
imeti poglobitev za črpanje vode. |
(5)
Vodomerni jaški so obdelani v točki 4.1. Lokacija in izvedba merilnega
mesta. |
|
2.13.
Označevanje cevovodov in naprav |
|
41. člen |
Cevovod se označi
tako, da se 30 cm nad njim položi označevalni trak z napisom »POZOR
VODOVOD«. |
|
42. člen |
(1) Zasuni,
podtalni hidranti, zračniki, blatniki, sifoni pri prečkanju vodotokov in
priključki morajo biti označeni z označevalnimi tablicami.
|
(2) Oblika
in velikost označevalne tablice je predpisana z ustreznim standardom.
Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če
v bližini ni objekta, se tablico postavi na poseben drog. Drog za
pritrditev označevalnih tablic je iz pocinkane cevi premera 40 mm,
višine 2,0 m. |
|
2.14. Tlačni
preizkus |
|
43. člen |
(1) Na
vsakem novozgrajenem cevovodu je potrebno opraviti tlačni preizkus. |
(2)
Postopek tlačnega preizkusa cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih del
izvesti po delnem zasipu cevovoda (vidni spoji), mora biti definiran v
tehničnem poročilu projekta (PZI) in izveden v skladu z navodili
upravljavca in dobavitelja. |
(3) O
uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata
podpisati nadzorni organ, odgovorni vodja del ter predstavnik
upravljavca in je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije. |
|
2.15 Objekti
javnega vodovoda |
|
44. člen |
(črpališča) |
(1)
Projektiranje črpališč in režimov obratovanja za kompleksnejše sisteme
lahko zahteva podrobnejše študije z uporabo simulacij in tehnik
optimizacije. Sistemi nadzora in krmiljenja naj bodo izbrani na osnovi
meritev tlaka, pretoka in nivoja ali časa v odvisnosti od krajevnih
pogojev. Krmiljenje črpalk naj bo opremljeno z varnostnimi krmilnimi
funkcijami, ki v primeru nezadostnega tlaka na sesalnem cevovodu ali
nedopustnih pretokov vode, preprečijo delovanje črpalnih agregatov.
Krmilni sistemi morajo preprečiti nepotrebne ponovne vklope, izklope ali
spremembe vrtljajev črpalnih agregatov. |
(2)
Črpališča so praviloma nadzemni ali delno vkopani objekti. Gabarite
objekta se določi glede na predvideno število črpalnih agregatov in
drugo električno strojno opremo. Črpališče mora imeti urejeno
prezračevanje preko zračnikov na fasadi ali oknih. Okna naj se odpirajo
na »v« in naj bodo z zunanje strani zaščitena s kovinsko mrežo. Emisije
hrupa zaradi delovanja ne smejo presegati dovoljenih vrednosti po
veljavnih predpisih. Črpališča umeščena v urbano okolje, naj bodo brez
oken, prezračevana pa preko fasadnih ali drugih odprtin, na katerih so
rešetke z vgrajenimi dušilniki zvoka. Vrata morajo biti tesna, z
zadostnimi zvočno izolacijskimi lastnostmi. Po potrebi se uredi tudi
ogrevanje črpališča. |
(3) Črpalni
agregat ali kombinacija črpalnih agregatov se določi na osnovi
maksimalne in povprečne urne porabe, prostornine vodohrana in energetsko
stroškovnih parametrov. |
(4) Vsako
črpališče ima najmanj en delovni in rezervni črpalni agregat. Črpalni
agregati so praviloma vertikalne izvedbe, vgrajeni na betonske
podstavke, z zapirali na sesalnem in tlačnem cevovodu. Pred zasunom na
tlačnem cevovodu v smeri pretoka mora biti vgrajena nepovratna loputa.
Črpališče mora imeti na tlačnem cevovodu blažilnik ali mehansko
varnostno armaturo za zaščito sistema pred hidravličnim udarom.
Priključki morajo biti izvedeni tako, da je možna enostavna demontaža
črpalnega agregata. Črpalka naj ima na sesalni in tlačni strani vgrajena
manometra (z glicerinskim polnilom) z odzračevalno armaturo.
|
(5) Meritev
pretoka je praviloma skupna, z merilnikom vgrajenim v tlačni cevovod.
Črpališča morajo imeti urejen praznotok, za tlačni cevovod pa mora biti
zagotovljena izpraznitev. |
(6) Vse
poglobitve in preboji skozi pohodne podeste črpališča morajo biti
zavarovani s pohodnimi rešetkami iz nerjavnega jekla. Ograje in stopnice
v teh objektih morajo biti iz nerjavnega jekla. Za ostale detajle
veljajo enake zahteve kot so opredeljene v 46. členu tega pravilnika. |
(7) Zagon
in zaustavljanje črpalnih agregatov se izvaja z napravami za mehko
zaganjanje ali z napravami za regulacijo vrtljajev. Kompenzacija jalove
energije je posamična za vsak elektromotor posebej. Elektromotorji
morajo imeti termistorsko varovanje navitja. Varovanje proti praznemu
teku je s tlačnim stikalom ali merilnikom tlaka na sesalnem cevovodu pri
črpanju iz cevovoda ter z merilnikom nivoja in nivojskim stikalom
minimalnega nivoja pri črpanju iz vodohrana. Prav tako je lahko
varovanje proti praznemu teku izvedeno s kontrolo obremenitve
elektromotorjev, ki je izvedena z napravami za mehko zaganjanje ali
ustavljanje in je vezano na kontrolo pretoka na tlačnem cevovodu. |
(8) Zaporne
armature in cevovodi morajo biti načrtovani tako, da so tlačne izgube
čim manjše. Možna je uporaba avtomatskih zapornih ali protipovratnih
armatur. Projektant mora v vsakem primeru skrbno preučiti vplive hitrega
zapiranja. Na črpališčih se izvede elektro priključek za mobilni
agregat, z ločenim elementov za avtomatski preklop napajanja z
električno energijo. |
(9)
Črpališča delujejo praviloma avtomatsko, omogočeno pa mora biti tudi
ročno, lokalno in daljinsko upravljanje. Delovanje črpališča uravnava
lokalni krmilnik s panelnim prikazovalnikom za vse tehnološke parametre
avtomatskega delovanja. Parametre avtomatskega delovanja je možno
nastavljati tudi iz nadzornega centra upravljavca. |
(10) Stikalni
blok črpališča mora biti izveden najmanj s stopnjo zaščite IP 54. Na
vratih stikalnega bloka je po potrebi poleg panelnega prikazovalnika in
analizatorja električne energije potrebno predvideti tudi druge kazalne
instrumente. |
(11) Za vse
merilnike je potrebno predvideti prednapetostne zaščitne elemente, ki
morajo biti vgrajeni na razdalji največ 2 m od naprave. Krmilna napetost
in napajanje vseh krmilnikov, prikazovalnikov, merilnikov pretoka, tlaka
in nivoja naj bo izvedena preko naprave za brez-prekinitveno napajanje
(UPS) s ponovnim avtomatskim vklopom ob izpraznitvi in vnovični
napolnitvi baterij naprave. |
|
45. člen |
(prečrpališča) |
(1)
Predvideno prečrpališče mora biti tlorisnih dimenzij, ki omogočajo
vgradnjo potrebne opreme. Objekt naj bo nadzemne izvedbe, zidan ali
izdelan iz lahkih montažnih elementov, postavljen na betonski temelj s
klasično dvokapnico kot streho. Če ni možno pridobiti soglasja za
izvedbo nadzemnega objekta, naj se izvede podzemni jašek istih dimenzij.
Pri tem je potrebno predvideti ustrezno vstopno odprtino za transport in
montažo opreme, zagotoviti je potrebno vnos agregata, drenažo jaška,
gretje in prezračevanje jaška. |
(2)
Zmogljivost črpalnega agregata mora biti določena na podlagi srednje
urne porabe, maksimalne urne porabe ter požara. V primeru, ko je požarna
varnost zagotovljena iz drugih virov, se zmogljivost prečrpališča
ustrezno zmanjša. Agregat naj sestavlja ustrezno število frekvenčno
reguliranih črpalk. Agregat naj bo kompaktne izvedbe, predviden za
vgradnjo na betonski podstavek in opremljen z osnovno armaturo in
tlačnimi senzorji ter s tlačno posodo ustreznega volumna. V objektu je
potrebno predvideti vse potrebne povezave z vso zaporno in varovalno
opremo črpalk. |
(3) Za
potrebe zdravstvene službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto
za odvzem vzorcev pitne vode za črpalnim agregatom. V objektu je
potrebno predvideti vso elektro opremo. Vse črpalke morajo imeti mehki
zagon in biti varovane proti pregretju, izpadu faze in udaru strele.
|
|
46. člen |
(vodohran) |
(1)
Vodohrani morajo biti projektirani in zgrajeni tako, da zagotavljajo
100% vodotesnost. Upoštevana morajo biti tudi določila standarda EN
1508. Vodohrani morajo biti konstruirani in preizkušeni tako, da
zagotavljajo zahtevano varnost oskrbe in ohranjajo sprejemljivo stopnjo
vplivov na kakovost vode. Prostornino vodohrana je treba določiti na
podlagi nihanja vode v dnevu največje porabe, varnostnih 20% za nujno
potrošnjo in požarne rezerve. |
(2)
Vodohrani so praviloma vkopani in imajo dve vodni celici, ki sta med
seboj fizično v celoti ločeni, in armaturno celico. Vsaka vodna celica
mora imeti lasten dotočni, odtočni in praznotočni cevovod z zapiralom in
prelivni cevovod. Izbiro med eno ali dvema vodnima celicama upravljavec
definira v projektnih pogojih glede na pomembnost objekta v vodovodnem
sistemu. Praznotočni oz. prelivni cevovod mora biti speljan v meteorno
kanalizacijo ali izpust, zaključen z žabjim pokrovom. Prelivi morajo
dopuščati iztekanje količine vode, ki je enaka največji količini dotoka
v vodohran. Zagotovljen mora biti odvod vode brez nevarnosti za okolje
in objekte. |
(3) S
tlorisno obliko vodne celice, pregradami in postavitvijo dotočnega in
iztočnega cevovoda mora biti zagotovljeno kroženje vode v vodni celici.
Zaradi zagotavljanja kakovosti vode naj bo čas zadrževanja zmanjšan na
minimum, kar pa naj bo usklajeno s stopnjo varnosti oskrbe in zahtevano
požarno varnostjo. Načrtovanje protiležnih rezervoarjev, ki ne
zagotavljajo pretočnosti, ni dovoljeno. Število dostopov v vodne celice
je treba omejiti na minimum; teh naj bo le toliko, da omogočajo
zanesljivo obratovanje, vzdrževanje in čiščenje. |
(4)
Konstrukcija vodohrana mora biti izolirana s hidroizolacijo in toplotno
izolacijo, ki preprečuje poslabšanje kakovosti vode zaradi ekstremnih
temperaturnih razlik. |
(5)
Posamezne odprtine vodohrana naj bodo projektirane tako, da ni mogoč
vpliv na akumulirano vodo. Posebno pozornost je treba posvetiti
odprtinam nad vodno gladino, ki jih praviloma ne sme biti. |
(6)
Omogočeno mora biti učinkovito zračenje armaturne in vodnih celic.
Zračenje vodnih celic mora biti izvedeno z zračniki tako, da je
onemogočen vnos škodljivih snovi vanje, hkrati pa morajo biti
učinkoviti. Zračniki vodnih celic zunanje izvedbe morajo biti
priključeni na drenažo. Odprtine vseh zračnikov morajo biti zoper mrčes
zaščitene z mrežico iz nerjavečega jekla na zunanji strani zračnih
odprtin. |
(7) Pri
projektiranju naj se predvidi na iztočni cevi primerno opremo (pipo) za
redni odvzem vzorcev za analizo kakovosti vode. Za pranje vodnih celic
naj se na dotočnem cevovodu predvidi odcep z univerzalno gasilsko spojko
in zapiralom dimenzije DN 50. Vodohrani volumna 150 m3 in več morajo
imeti mostno dvigalo take nosilnosti, da je mogoče vzdrževanje vseh
vgrajenih elementov. |
(8) Izvedba
vodnih celic mora biti vodotesna, z gladkimi premazi sten in tlakov, ki
omogočajo enostavno čiščenje in vzdrževanje ter ne vplivajo na kakovost
pitne vode. Vsi kovinski deli v armaturnih celicah morajo biti iz
nerjavečega jekla (ograje, rešetke, lestve itd.). Ravno tako morajo biti
vsi spojniki, razen armatur, izdelani iz nerjavečega jekla. Vsi kovinski
deli v vodni celici morajo biti iz nerjavečega jekla kakovosti ANSI 316.
Vodotesnost vodne celice je potrebno dokazati z izvedenim tlačnim
preizkusom, ki mora trajati najmanj 24 ur, nivo vode pa se ne sme
zmanjšati za več kot 1% skupne višine vode v vodohranu. |
(9) Vodne
celice in predprostor morajo biti obložene s keramiko oz. obdelane s
premazi, primernimi za pitno vodo, in odporne proti mehanskim poškodbam
pri pranju celic z visokotlačnimi napravami. S premazi oz. keramično
oblogo mora biti dosežena maksimalna gladkost sten, stropa in dna vodne
celice. Stiki sten in dna vodne celice morajo biti izvedeni z
zaokrožnico zaradi lažjega in učinkovitejšega izpiranja usedlin. Talna
plošča vodne celice mora biti izvedena s 3% nagibom proti praznotočnem
cevovodu in mora omogočati izpraznitev celotnega volumna vodohrana. |
(10) Vodne
celice morajo biti od armaturne celice ločene z zatesnjenimi vrati ali
okni, ki morajo biti iz materiala, odpornega na vlago in agresivno
atmosfero (praviloma PVC okna, bele barve s termopan zasteklitvijo). |
(11) Velikost
in izvedba vstopnih odprtin mora omogočati neoviran dostop do vodnih
celic. Okna morajo biti vgrajena na notranjem robu vodne celice. Na
zunanji strani vstopne odprtine se izvede gladka kamnita polica brez
izstopajočih robov. V vsako vodno celico mora biti vgrajena lestev za
dostop. |
(12) Pri
vodohranih prostornine 200 m3 in več se vstopi v nivojske etaže
praviloma izvedejo z enoramnimi ali dvoramnimi stopnišči. |
(13) Vodohrani
imajo praviloma en merilnik nivoja ter v vsaki vodni celici nivojni
stikali za signaliziranje nivoja v posamezni vodni celici. Lego
nivojskih stikal je potrebno določiti glede na volumen vodohrana in
značilnosti pretoka na dotoku in iztoku. |
(14) Vodohrani
na omrežju imajo praviloma merilnike pretoka na dotočnem in iztočnem
cevovodu ter merilnike kakovosti vode (prosti klor, temperatura, motnost
itd.). |
(15) Vsi
merjeni tehnološki parametri morajo biti vključeni v sistem daljinskega
upravljanja in nadzora upravljavca. Vodohran mora imeti zunanjo
razsvetljavo ter razsvetljavo armaturne in vodne celice. Razsvetljava
vodnih celic mora biti nameščena v armaturni celici s stopnjo zaščite IP
56. Stikalni blok mora biti izveden s stopnjo zaščite IP 54 in po
potrebi ogrevan. |
|
47. člen |
(raztežilniki in
reducirni ventili) |
(1) Kadar
se iz vodohrana napajajo nižje ležeča naselja in je to potrebno, se
vmesni tlak zmanjša z razbremenilniki. Izjemoma lahko za te namene
uporabimo tudi reducirne ventile, kjer lahko poljubno zmanjšamo vodni
tlak v nižje ležečem cevovodu. |
(2) Pri
izdelavi in opremi razbremenilnika je potrebno upoštevati vsa določila
kot za vodohrane. Lahko se jih izvede s prostornino 5 m3 oziroma skladno
s projektantskim izračunom. |
(3)
Reducirne ventile se praviloma vgrajuje v jaške, ki morajo biti
opremljeni z zapirali pred ventilom in za njim, čistilnim kosom,
varnostnim vzmetnim ali hidravličnim ventilom in manometri z
glicerinskim polnilom. Obvezno je potrebno upoštevati navodila
proizvajalca, ki predpisuje tudi rešitve izvedbe in ima priložene
montažne sheme (mimotok) pri večjih profilih. Jašek z vgrajenim
reducirnim ventilom mora imeti urejen praznotok. |
|
III.
Vodovodni priključek |
|
3.1.
Izvedbeni pogoji |
|
48. člen |
(1) Za lego
in globino priključnih cevovodov veljajo enake zahteve kot za ostalo
vodovodno omrežje. Biti morajo ravni in zgrajeni v čim krajši možni
liniji od sekundarnega voda do objekta. Priključni cevovodi morajo imeti
zaporno armaturo zaradi možnosti popravila ali izključitve. Njihova
trasa mora zagotoviti neovirano vgrajevanje, dostopnost in možnost
nadzora ter vzdrževanja med obratovanjem. |
(2)
Priključek mora biti praviloma zgrajen tako, da je zagotovljeno ustrezno
odzračevanje priključka. V kolikor izvedba priključka brez dodatnih
naprav ustreznega odzračevanja ne omogoča se vgradi dodatna odzračevalna
naprava na stroške uporabnika. |
(3)
Priključna cev poteka praviloma pravokotno na sekundarni cevovod.
Priključna oziroma zaščitna cev mora biti na območju, kjer je vgrajena v
teren, položena na peščeno posteljico debeline 10 cm, obsipana in zasuta
s tem materialom v višini najmanj 10 cm nad temenom cevi. |
(4)
Priključna cev do vključno DN 50 je praviloma vgrajena v zaščitni cevi v
celotni dolžini od zapornega elementa na mestu priključitve do merilnega
mesta. Material zaščitne cevi je PVC ali PE. |
(5)
Priključni cevovodi se ne smejo uporabljati za električne ozemljitve. |
(6) Izvedba
vodovodnega priključka na magistralni in primarni vodovodni cevovod
praviloma ni možna, izjemoma pa se takšna priključitev dovoli pod
pogoji, ki jih določi upravljavec. |
|
49. člen |
(1)
Priključitev uporabnika na vodovodni sistem je možna ob naslednjih
pogojih: |
če je kota tlačne
črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 15 m nad koto najvišjega
izliva v objektu, |
če bodoči uporabnik s
predvidenim odvzemom vode ne bo presegel pretočnih zmogljivosti
sekundarnega omrežja. |
(2) V
primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, količina vode pa je zadostna,
mora uporabnik na lastne stroške vgraditi in vzdrževati opremo za
zvišanje tlaka, ki je nameščena za vodomernim mestom. |
(3) V
primeru, da je kota tlačne črte pri Q min v vodovodnem omrežju več kot
50 m nad koto najnižjega izliva v objektu, mora uporabnik na lastne
stroške vgraditi napravo za znižanje tlaka, ki je nameščena za
vodomernim mestom. |
|
50. člen |
Vsak uporabnik ima
praviloma en priključek oz. obračunski vodomer. Za vsak nadaljnji
priključek oziroma obračunski vodomer mora uporabnik predhodno pridobiti
soglasje upravljavca. Upravljalec o soglasju odloči na podlagi vloge z
utemeljitvijo okoliščin. K vlogi mora uporabnik priložiti odločbo o
odmeri komunalnega prispevka oziroma mnenje pristojnega občinskega
organa, ki vključuje opredelitev glede komunalnega prispevka. |
|
51. člen |
V večstanovanjski
stavbi, ki ne zahteva upravitelja, vrstni hiši ali dvojčku, ki ima
gradbeno samostojne stanovanjske enote s svojim uličnim vhodom, ima
lahko vsaka stanovanjska enota samostojen priključek z obračunskim
vodomerom, praviloma pa se izvede le en priključek na sekundarni
cevovod, odcepitev za vsako samostojno stanovanjsko enoto pa se izvede
pred hišo z ločenim zaklopnikom oziroma ventilom ter samostojnim
obračunskim vodomerom. |
|
52. člen |
Večstanovanjski
objekti, ki zahtevajo upravitelja, imajo skupni vodomer, katerega
obračunava upravljavec. Količina vode se v tem primeru obračuna za
celotno stavbo upravniku večstanovanjskega objekta, ki poskrbi za
razdelitev stroškov na stanovalce. |
|
53. člen |
Na že zgrajen
priključek je mogoče pred obračunskim vodomerom priključiti še eno ali
več stavb le s soglasjem upravljavca in lastnika vodovodnega priključka.
|
|
54. člen |
(1) Začasni
vodovodni priključek se lahko izvede za gradbene, kmetijske ali druge
namene. |
(2) Začasni
vodovodni priključek se lahko izvede samo na podlagi soglasja
upravljavca in najdlje za obdobje 2 let z možnostjo podaljšanja še za 1
leto. |
(3) Vsi
stroški za izvedbo in ukinitev začasnega vodovodnega priključka
bremenijo uporabnika. |
(4) Začasni
vodovodni priključek za gradbene namene se lahko izvede v začasnem jašku
pred predvidenim objektom, vendar v trasi končne izvedbe priključka. |
|
3.2. Izvedba
priključka |
|
55. člen |
Vodovodni priključek
se naveže na javno omrežje v ravni črti, pravokotno na ulično steno
zgradbe. |
|
56. člen |
Kadar vodovodnega
priključka ni mogoče izvesti tako, kot to predpisuje prejšnji člen, se
lahko uvede v zgradbo bočno, in sicer v odmiku 1,5 m od zgradbe, vendar
pravokotno na smer ulične stene oziroma po navodilih upravljavca. |
|
57. člen |
Ob priključitvi
objekta, ki je že priključen na lokalni vodni vir, je potrebno izvesti
fizično ločitev internih instalacij, s ciljem ločiti uporabnikove
dosedanje vodne vire (kapnica, lokalni vodovod, individualna oskrba z
vodo) od vode iz javnega vodovodnega sistema. Fizična ločitev se izvede
s prerezom cevi in montažo čepa. |
|
58. člen |
Vodovodni priključek
je sestavljen iz priključnega sklopa na sekundarno vodovodno omrežje
(priključne garniture za navrtanje oziroma odcepnega kosa), priključne
cevi na odseku med javnim vodovodom in priključkom zunanjega vodomernega
jaška, zasuna pred vodomerom, čistilnega kosa in montažno demontažnega
kosa (odvisno od nazivnega premera) ter obračunskega vodomera in
nepovratno loputo vgrajenimi v zunanjem vodomernem jašku, v skladu z
določili tega pravilnika. |
|
59. člen |
(1) Spoj
vodovodnega priključka na vodovodno cev se izvede: |
a) na cev do premera
DN 40 mm z: |
navrtno objemko z
nastavkom in zapornim elementom ali navrtnim zasunom, |
teleskopsko vgradilno
garnituro in |
LTŽ cestno kapo s
podložno ploščo. |
b) na cev premera DN
50 mm in več z: |
odcepnim kosom, |
zapornim elementom, |
teleskopsko vgradilno
garnituro in LTŽ cestno kapo. |
(2) Višina
vgradilne garniture mora biti prirejena tako, da je vrh garniture od 10
do 15 cm pod terenom. |
(3) Shema
priključka je razvidna iz skice št. 3 v prilogi predmetnemu pravilniku. |
|
60. člen |
(1) Montažo
vodovodnega priključka je potrebno izvesti z upoštevanjem vseh ukrepov
za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo. Obvezna je izvedba tlačnega
preizkusa, izpiranje s tlakom iz vodovodnega omrežja in v posebnih
primerih tudi dezinfekcija priključne cevi ter merilnega sklopa. |
(2) Po
zaključeni izvedbi prenese uporabnik upravljavcu v upravljanje in
vzdrževanje vodomer in priključni vod s priključnimi in zapornimi
elementi, spojniki, vgradno garnituro in cestno kapo do vodomera oziroma
v primerih ko je vodomer nameščen v objektu do prve zunanje stene
objekta. |
|
61. člen |
Priključni sklop –
zasun vodovodnega priključka mora biti praviloma na javnem zemljišču. Če
je cevovod, na katerega se izvaja priključitev, v vozišču prometne
ceste, je zasun praviloma v pločniku ob zgradbi. Če je ulični cevovod
zunaj cestišča, je zasun tudi za zgradbe, ki ležijo na nasprotni strani
ulice, na pločniku ob cevovodu na javnem zemljišču. Če ima objekt
ograjo, mora biti zasun od nje odmaknjen minimalno 0,6 m. |
|
62. člen |
(1) Naprave
za nižanje tlaka (reduktorji tlaka) se vgrajuje na internem vodovodnem
omrežju, in sicer po naslednjem vrstnem redu: zapiralni element, lovilec
nesnage, reduktor tlaka in zapiralni element. Vgradnja teh naprav v
vodomernih jaških brez soglasja upravljavca ni dovoljena. |
(2) Naprave
za višanje ali nižanje tlaka so del uporabnikove vodovodne napeljave. |
|
63. člen |
(1) Pri
objektu, kjer je predvidena naprava za višanje tlaka (hidroforji), se
le-ta na vodovodni sistem praviloma priključuje prek vmesnega zbiralnika
v interni napeljavi, v katerega priteka voda iz priključka preko
dotočnega ventila s plavačem. Dotok mora biti nad gladino vmesnega
zbiralnika, da ne more priti do povratnega vpliva vode iz internega
omrežja v javni vodovodni sistem. Neposredno na vodovodni sistem se
priključuje hidropak. |
(2) Naprave
iz prvega odstavka tega člena redno vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je odgovoren tudi za redno čiščenje in razkuževanje vmesnega
zbirnika ter za opravljanje drugih del, ki jih določajo predpisi. |
(3) V
primeru, ko je v projektu predvidena naprava za dvig tlaka, ta ob
zagonu, obratovanju in ustavitvi ne sme povzročati tlačnih sunkov v
javnem vodovodnem omrežju. |
|
IV.
Vodomeri in meritev porabe vode |
|
4.1. Lokacija
in izvedba merilnega mesta |
|
64. člen |
(lokacija merilnega
mesta) |
(1) Merilno
mesto je praviloma v talnem vodomernem jašku izven objekta, na vedno
dostopnem mestu čim bližje oskrbovalnemu cevovodu. Praviloma se merilno
mesto izvede na urejeni površini, ki ni namenjena motornemu prometu.
Merilna mesta morajo biti zaščitena pred vplivi zunanjih mehanskih
poškodb, vremenskimi vplivi zmrzovanja in prekomernega segrevanja.
Merilna mesta ne smejo biti izpostavljena tveganju onesnaževanja in
zalitja z meteornimi vodami. |
(2)
Vodomerni jašek se umesti čim bližje oskrbovalnemu cevovodu, to je na
rob oziroma največ 5 m od roba parcele, na kateri stoji objekt, ki se
priključuje na vodovodni sistem. V izjemnih primerih je priključni vod
do jaška lahko tudi daljši, če je treba priključiti več odjemnih mest na
isti lokaciji. V teh primerih je priključni vod skupni cevovod in se
šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni
vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. |
(3)
Praviloma se vodomerni jašek umesti na zemljišče uporabnika. V izjemnem
primeru, ko je določena lokacija merilnega mesta na tujem zemljišču ali
je predvidena vgradnja vodomera v obstoječi vodomerni jašek, si mora
naročnik priključka pridobiti pisno soglasje lastnika zemljišča oziroma
lastnika obstoječega vodomernega jaška. Soglasje mora zajemati tudi
pravico nemotenega vzdrževanje vodomera s strani upravljavca. |
(4)
Uporabnik, ki želi omejiti dostop do merilnega mesta (vodomernega
jaška), mora pokrov preurediti tako, da je možna montaža tipske obešanke
upravljavca. |
|
65. člen |
(izvedba merilnega
mesta) |
(1) V
merilno mesto je dovoljena samo vgradnja elementov za merjenje porabe
vode, elementov za zapiranje vode, izpust vode iz internega omrežja in
za preprečitev vračanja vode iz internega omrežja v vodovodni sistem ter
elementov za preprečevanje posegov v merilno napravo. V merilnem mestu
je lahko vgrajena tudi oprema za daljinski prenos podatkov o porabi
vode. |
(2) Glede
na način izvedbe je merilno mesto: |
tipski plastični ali
AB vodomerni (TERMO) jašek zunaj objekta z ustreznimi potrdili glede
toplotne izolativnosti jaška, – za vodomere dimenzij do vključno 6/4'', |
AB jašek zunaj
objekta – za kombinirane vodomere in za vodomere dimenzij večjih od
6/4''. |
(3)
Velikost in izvedba armiranobetonskega zunanjega jaška se izvede v
skladu s pisnimi navodili upravljavca. Upravljavec ne odgovarja za
morebitne poškodbe vodomera, ki bi nastale zaradi nepravilne izvedbe
vodomernega jaška. |
|
66. člen |
Tipska oprema jaška
zajema: vhod 1''; izhod ¾'' (za tipsko izvedbo hišnega priključka ¾''),
krogelni ventil PN 20, lovilec nesnage, T kos za priključitev
odzračevalnega ventila, izolacija in litoželezni pokrov.
|
|
67. člen |
(merilno mesto v
talnem jašku za kombinirane vodomere) |
(1)
Vodomerni jašek za kombinirane vodomere mora imeti vgrajena nerjaveča
vstopna železa ali nerjavečo lestev in na dnu izvedeno poglobitev, ki
omogoča odvajanje vode iz internega vodovodnega omrežja preko odtoka.
Jaški z vgrajenimi prekinjevalci povratnega toka morajo obvezno imeti
urejen odtok. Priključevanje iztoka iz jaška na fekalno kanalizacijo ni
dopustno. |
(2) V
vodomernem jašku mora biti cev nameščena vsaj 50 cm od dna na nosilcih
ali konzolah. Nosilci morajo biti nameščeni na mestih, da je omogočeno
neovirano servisiranje elementov v vodomernem jašku (zamenjava
vodomera). Prehod cevovoda skozi steno jaška mora biti izdelan
vodotesno. Preprečiti je treba morebitno posedanje jaška na priključni
cevovod. |
|
68. člen |
(merilno mesto v
zidni niši) |
(1) V
primerih, ko ni možna izvedba talnega vodomernega jaška izven objekta
(stara mestna jedra) je izjemoma dopustna izvedba zidne niše v objektu
(veža, skupni prostori). Lokacija zidne niše mora biti izvedena najbliže
javnemu vodovodu. Upravljavcu mora biti omogočen nemoten dostop za
potrebe vzdrževanja. |
(2) V
primerih ko obstaja nevarnost izpostavljenosti temperaturnim vplivom
(segrevanje, zmrzal) mora biti zidna niša dodatno toplotno izolirana. |
|
69. člen |
V obstoječih merilnih
mestih, ki niso vgrajena v tipske vodomerne (TERMO) jaške je uporabnik v
obdobju, ko obstaja nevarnost zmrzali dolžan zagotoviti zaščito pred
zmrzaljo iz nevpojnih materialov. V preostanku letu, ko ni nevarnosti
zmrzali, mora uporabnik zaščito odstraniti. |
|
4.2. Način
vgradnje obračunskega vodomera |
|
70. člen |
(1)
Vgradnjo vodomerov izvede upravljavec. Izjemoma lahko vgradnjo vodomera
po pisnem soglasju in ob nadzoru upravljavca izvede tudi drugo podjetje. |
(2)
Upravljavec ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vgradnji
vodomera lahko plombira matični navoj (holandec). |
|
4.3. Tipi in
dimenzije vodomerov |
|
71. člen |
(obračunski vodomeri) |
(1) Na
vodovodnem sistemu se za obračun porabljene vode uporabnikom vgrajuje
tipske vodomere mehanske izvedbe in tipske kombinirane vodomere. Vsi
vodomeri morajo imeti točnost merila po normi MID in ustrezati standardu
ISO 4064. Imeti morajo veljavno oznako o overitvi. Leto začetka
veljavnosti overitve mora biti enako letu vgradnje. |
(2)
Obračunski vodomeri za obračun porabljene vode uporabnikom do dimenzije
DN 50 so lahko: |
večnatočni, ki
delujejo na principu vrtenja krilnega kolesa. Izpolnjevati morajo
meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni razred točnosti R
160 za horizontalno in R 80 za vertikalno montažo in to v osnovni
izvedbi; vodomeri morajo biti IP68, |
volumetrični vodomeri
modularne zasnove. Izpolnjevati morajo meroslovne zahteve za vodomere in
dosegati minimalni razred točnosti B za horizontalno, kot tudi za
vertikalno montažo in to v osnovni izvedbi, vodomeri morajo biti IP68. |
(3)
Obračunski vodomeri za obračun porabljene vode uporabnikom dimenzije DN
50 in večji so kombinirani (dvokoličinski) vodomeri. Glavni vodomer mora
biti tipa Woltmann, obtočni vodomer pa mora imeti vse lastnosti
volumetričnega vodomera dimenzij do DN 50 in mora biti enakega tipa, kot
izbrani merilnik iz te točke (lažje servisiranje). Kombinirani vodomer
mora izpolnjevati meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni
razred točnosti R 1600 za DN 50, R 2500 za DN 65, R 4000 za DN 80 in R
6300 za DN 100 za horizontalno, kot tudi za vertikalno montažo in to v
osnovni izvedbi, obtočni vodomer pa mora dosegati najmanj točnostni
razred R 250. Zaradi lažjega servisiranja in upravljanja mora omogočati
menjavo merilnega vložka na samem merilnem mestu brez demontaže ohišja.
Obe številčnici morata imeti IP 68. |
|
72. člen |
(pomožni vodomeri –
delilniki stroškov) |
Vodomeri na interni
napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni
porazdelitvi stroškov in jih upravljavec ni dolžan popisovati.
Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun
vode. |
|
73. člen |
(hidrantni nastavek z
vodomerom) |
Hidrantni nastavek z
vodomerom ima status začasnega priključka in je namenjen za začasno
oskrbo s pitno vodo sejmov, različnih krajevnih prireditev, posebnih
enkratnih odjemov za gradbišča itn. Naročnik začasnega vodovodnega
priključka in upravljavec morata pred izvedbo skleniti pisno pogodbo in
določiti pogoje za postavitev priključka, odvzem pitne vode in obračun
storitve. Najem in uporaba hidrantnega nastavka je časovno omejena in
traja najdlje dva meseca z možnostjo podaljšanja za dodatna dva meseca v
izjemnih primerih. V primeru gasilskih društev je možen dogovor o
daljšem času tovrstnega odvzema. Namestitev in kontrolo uporabe izvaja
upravljavec, uporabnik pa mora v vsakem primeru omogočiti kontrolo
namembnosti in pregled nad porabo vode ter plačati porabljeno vodo in
druge stroške, ki so vezani na tovrstno dobavo. |
|
74. člen |
(dimenzioniranje
priključnega cevovoda in vodomera) |
(1)
Dimenzijo priključnega cevovoda in vodomera določi projektant interne
vodovodne napeljave na podlagi izračuna pretoka vode po enotah
obremenitve v okviru standardnih dimenzij, navedenih v 24. členu tega
pravilnika. Ne glede na izračun je najmanjša velikost notranjega premera
priključne cevi DN 25. Meritev porabe vode mora biti za razne namene
ločena. Na odjemnih mestih, kjer je predvideno tudi notranje ali zunanje
hidrantno omrežje se vgradi kombinirani vodomer. |
(2) Če je
kasnejša poraba večja ali manjša od predvidene, lahko vgradi upravljavec
na merilnem mestu na stroške uporabnika vodomer ustrezne zmogljivosti. |
|
75. člen |
Če se predvideva
večja poraba kot 1 l/sek, se dimenzionira vodomer na podlagi predvidenih
maksimalnih pretokov v l/sek in predvidene povprečne dnevne porabe v
m3/dan. |
|
|
|
Upravljavec lahko na
podlagi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico
odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem
omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije in tipe vodomerov. |
|
4.4.
Daljinsko odčitavanje vodomerov |
|
76. člen |
(daljinsko
odčitavanje vodomerov) |
(1) Za
potrebe daljinskega odčitavanja so na zahtevo upravljavca vodomeri lahko
opremljeni s pomožnimi napravami, ki kot del vodomera opravljajo pomožne
funkcije pri izvajanju meritve, daljinskem prenosu ali prikazovanju
rezultata meritve. |
(2)
Nadgradnjo vodomerov z opremo za oddajanje podatkov lahko izvaja le
upravljavec oziroma s strani upravljavca pooblaščeni zunanji izvajalec. |
|
4.5.
Vzdrževanje in menjava vodomerov |
|
77. člen |
(1) Redno
kontrolo, vzdrževanje in popis vodomerov vrši upravljavec skladno z
veljavnimi predpisi s področja meroslovja. |
(2)
Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če
vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi vse stroške postopka
uporabnik (menjava, servis, kontrolni preizkus), v nasprotnem primeru pa
upravljavec. |
|
78. člen |
Uporabnik ne sme
prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera, niti
odstraniti morebitne plombe. Vse okvare in poškodbe, ki so nastale na
vodomeru ali priključku po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika. |
|
V. Izdaja
smernic, mnenj, projektnih pogojev in soglasij |
|
79. člen |
(1)
Upravljavec je kot nosilec javnega pooblastila obvezni dajalec soglasja,
ki skladno z veljavno zakonodajo soodloča v zadevah urejanja prostora za
področje oskrbe s pitno vodo in varovanja obstoječih vodovodnih objektov
ter opreme. V zvezi s tem izdaja: |
smernice in mnenja k
prostorskim aktom, |
projektne naloge za
izdelavo PGD, PZI projektov vodovodnih naprav, |
projektne pogoje in
soglasja k projektnim rešitvam za posege v prostor |
ter soglasja za
priključitev. |
(2)
Smernice in mnenja, projektni pogoji in soglasja so namenjeni: |
uveljavljanju
sprejetih razvojnih konceptov, |
usklajevanju
prostorskega načrtovanja na državne in lokalnem nivoju, |
zaščiti vodnih virov, |
varovanju in zaščiti
obstoječega vodovodnega sistema, |
določanju pogojev za
posege v prostor, |
določanju pogojev
zagotavljanja oskrbe s pitno vodo in požarne varnosti, |
določanju pogojev za
izvedbo priključkov. |
|
80. člen |
(projektni pogoji in
soglasje k projektnim rešitvam) |
(1) Če leži
nameravana gradnja v varovalnem pasu vodovodnega sistema je potrebno k
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje
upravljalca. |
(2) Pred
začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se
lahko zaprosi za projektne pogoje upravljavca. Upravljavec v projektnih
pogojih lahko določi: |
minimalni odmik
objekta od vodovodnih naprav in pogoje za zaščito vodovoda, |
tehnične pogoje za
križanje vodovoda z drugimi podzemnimi napravami, |
ostale pogoje. |
(3)
Upravljavec izdaja projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam za
posege v prostor na podlagi pisne vloge. |
(4) K vlogi
za izdajo projektnih pogojev je potrebno priložiti idejno zasnovo,
katere glavni deli so: |
popis zemljiških
parcel na katerih je predvidena gradnja, |
navedba veljavnega
prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo, |
opis obstoječega in
predvidenega stanja, |
popis varovanih
območji in varovalnih pasov z navedbo soglasodajalcev, |
popis predvidenih
priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih dimenzij oziroma
predvideno potrošnjo, |
navedbo upravljavcev
gospodarske javne infrastrukture, |
grafični prikaz lege
objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost in
odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območji
in varovalnih pasov, |
grafični prikaz
značilnih prerezov (profilov). |
(5) Idejna
zasnova za stavbe mora vsebovati načrt arhitekture ter prikaz
priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Idejna zasnova za
gradbeno-inženirske objekte mora vsebovati tiste vrste načrtov, ki so
potrebni za izdajo projektnih pogojev ter prikaz želenih priključkov na
gospodarsko javno infrastrukturo. Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati
najmanj tloris in en značilen prerez iz katerega je razvidna maksimalna
globina in višina objekta. Za podrobnejšo vsebino in obseg risb –
načrtov za gradbene inženirske objekte se uporabljajo pravila stroke
tako, da se doseže enako raven kot za stavbe. Prikazi priključkov na
infrastrukturo morajo vsebovati shemo predvidenega poteka priključka od
mesta priključitve na obstoječo infrastrukturo do objekta z navedbo
potrebne dimenzije oziroma kapacitete priključka. |
(6)
Upravljalec mora izdati projektne pogoje oziroma soglasje k projektnim
rešitvam v 15 dneh po prejemu popolne vloge. |
|
81. člen |
(soglasje za
priključitev) |
(1)
Soglasje za priključitev so pogoji upravljavca, s katerimi se določi
lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo
mogoča priključitev objekta na to infrastrukturo in da bo zagotovljeno
njeno nemoteno obratovanje. Namesto soglasja za priključitev se lahko
pridobi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(2)
Soglasje za priključitev se izdaja, če se bo nameravana gradnja
priključila na vodovodni sistem, oziroma če se bo zaradi gradnje
spremenila kapaciteta obstoječega vodovodnega priključka. V primeru
spremembe kapacitete ni potrebno pridobiti projektnih pogojev in
soglasja k projektni rešitvi. |
(3) Če leži
predvidena gradnja v varovalnem pasu vodovoda in se bo hkrati
priključila na vodovod, lahko investitor vloži skupno vlogo za projektne
pogoje oziroma za soglasje k projektnim rešitvam ter za soglasje za
priključitev. |
(4) V
primeru novogradenj je k vlogi za izdajo soglasja za priključitev
potrebno predložiti idejno zasnovo z vsebino, ki je navedena v prejšnjem
členu. |
(5) V
primeru priključitve obstoječih objektov je k vlogi za izdajo soglasja
potrebno predložiti: |
pravnomočno gradbeno
dovoljenje za objekt, ki se priključuje na vodovod, ali dokazilo, da je
bil objekt zgrajen pred letom 1967, |
uradni situacijski
načrt z vrisanim objektom ali zemljiščem in razločno vidnimi parcelnimi
številkami (potrjen izris iz katastrskega načrta), |
grafični prikaz, iz
katerega so razvidni lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter
predvideni priključki na gospodarsko javno infrastrukturo, |
potrdilo lokalne
skupnosti o plačanem komunalnem prispevku |
soglasje za prekop
javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek; |
pogodbo o služnosti
ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni
priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, |
izjavo uporabnika o
načinu zagotovitve odvajanja odpadnih voda v skladu se predpisi, ki
urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
|
(6) Pri že
obstoječih priključkih je potrebno navesti lastnika vodovodnega
priključka in naslov objekta. |
(7) Če
podatki o vodovodu projektantu niso znani, je upravljavec dolžan poslati
izsek iz katastra vodovodnih naprav in predpisati mesto priključitve
oziroma opredeliti, na katerem odseku vodovoda bi bila možna
priključitev. |
(8)
Upravljavec ni dolžan izdati soglasja o priključitvi, če uporabniku ne
more zagotoviti nemotene oskrbe ali če bi bila s tem motena oskrba
ostalim uporabnikom. V takem primeru je upravljavec dolžan obvestiti
uporabnika, pod kakimi pogoji je priključitev možna. |
|
VI.
Postopek za priključitev na vodovodno omrežje in ukinitev priključka |
|
82. člen |
(postopek za
priključitev) |
(1)
Priključitev na vodovodni sistem je možna samo na podlagi izdanega
soglasja za priključitev ter sklenjene pogodbe o izvedbi priključka z
upravljavcem. |
(2)
Zahtevek za izvedbo priključitve na vodovodni sistem poda investitor na
podlagi pisne vloge s sklicem na izdano soglasje za priključitev ter s
prilogo projektom vodovodnega priključka. |
(3) Vsa
dela pri izvedbi vodovodnega priključka, vključno s priključitvijo na
vodovodni sistem, položitvijo cevi in montažo obračunskega vodomera
izvede izključno upravljavec na stroške uporabnika. Zemeljska dela pri
izvedbi priključnega cevovoda lahko izvede uporabnik sam ali za
uporabnika drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del
oziroma druga oseba v skladu z ZGO-1, pri čemer je potrebna zakoličba s
strani upravljavca in obvezen nadzor nad opravljenimi deli.
|
(4) Na
osnovi izpolnjene vloge in predložene dokumentacije upravljavec opravi
ogled, odkaže točno mikrolokacijo trase priključka in izdela ponudbo ter
pogodbo za izvedbo priključka. Pogodba zajema tiste storitve, za katere
investitor ni obvestil upravljalca, da jih bo opravil preko drugega za
to usposobljenega in registrirana izvajalca gradbenih del oziroma druge
oseba v skladu z ZGO-1 pod nadzorom upravljavca. Ponudba ter pogodba
vselej zajema tiste postavke, ki so v pristojnosti upravljalca, to je
ogled lokacije, odkaz trase priključka, izvedba tlačnega preizkusa,
izdelavo geodetskega posnetka priključka, vnos priključka v zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture in druge evidence ter druge s
temi storitvami povezane stroške. Vsi stroški zakoličbe, izdelave
priključka in geodetskega posnetka bremenijo uporabnika in se zaračunajo
po veljavnem ceniku upravljavca. |
(5)
Priključitev na vodovodni sistem se izvede ko: |
so izpolnjeni vsi
pogoji iz soglasij, |
plačan račun po
pogodbi za izvedbo priključka, |
uspešno izveden
tlačni preizkus ter izdelan geodetski posnetek priključka |
je sklenjena pogodba
o dovolitvi služnosti za vzdrževanje (dostop, gradnja, obratovanje,
vzdrževanje, nadzor in obnove) vodovodnega priključka za čas obratovanja
priključka med upravljavcem ter investitorjem ter notarsko overjen
podpis investitorja, |
v primerih ko ima
objekt več kot tri stanovanjske oziroma poslovne enote, lastnik
upravljavcu predloži projekt internih vodovodnih instalacij.
|
|
83. člen |
(postopek za ukinitev
priključka) |
(1)
Ukinitev je lahko začasna ali trajna. Trajno se priključek na vodovod
lahko ukine v primerih odstranitve stavbe ali inženirskega objekta,
oziroma v primeru, če se v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu ne
zadržujejo ljudje in se pitna voda ne uporablja za oskrbo živali. |
(2) Za
trajno ukinitev priključka je potrebno soglasje upravljavca, ki ga le-ta
izda na podlagi pisnega zahtevka lastnika ali lastnikov (vseh)
priključka. Trajna ukinitev se izvede na navezavi priključka (glavnem
vodu).Vsi stroški ukinitve bremenijo lastnika. |
(3) Trajno
ukinitev lahko izvede samo upravljavec, in sicer tako, da: |
fizično odstrani
priključni ventil in cev, vključno z demontažo vodomera, |
izbriše priključek iz
katastra, |
vnese v evidenco
uporabnikov ukinitev priključka. |
(4) V
primeru, da uporabnik odjemnega mesta začasno ne potrebuje, ga lahko na
podlagi soglasja upravljavca na svoje stroške začasno odklopi.
|
|
VII. Nadzor,
tehnični pregled in prevzem |
|
7.1. Nadzor |
|
84. člen |
(1) Za vse
novozgrajene vodovodne objekte in opremo, ki se vključujejo v vodovodni
sistem , za vse vrste posegov na obstoječih vodovodnih napravah, za
izvajanje del v varovalnih pasovih kot tudi za vsa dela, ki lahko
vplivajo na vodovodne naprave, je med celotno gradnjo oziroma izvajanjem
posegov obvezen nadzor upravljavca. Če pripravo in celoten potek
investicije vodi upravljavec, je obseg nalog in odgovornosti nadzornika
določen z veljavnimi predpisi. |
(2) V
primerih, ko investicije ali izvajanja posegov ne vodi upravljavec, je
nadzor upravljavca nad deli, ki so navedena v prejšnjem odstavku prav
tako obvezen, in sicer kot upravljavski nadzor, ki ga mora naročiti in
plačati investitor. Ta obsega kontrolo skladnosti in kvalitete del glede
na projektno dokumentacijo in veljavne predpise, ne obsega pa nalog
finančnega nadzora, odgovornosti v zvezi s terminskim planom,
koordinacijo del, varstvom in zdravjem pri delu. |
(3)
Izvajalec nadzora je dolžan poklicati pooblaščenega predstavnika
upravljavca v vseh primerih iz prvega odstavka tega člena, še zlasti pa: |
pri izvedbi
posteljice, |
pri zasipu cevovoda
30 cm nad temenom cevi, |
pri tlačnem preizkusu
cevovoda, |
pri dezinfekciji
cevovoda. |
(4)
Priključitev novozgrajenega vodovoda na vodovodno omrežje lahko izvede
le upravljavec. |
|
7.2. Tehnični
pregled |
|
85. člen |
(tehnični pregled) |
(1)
Tehnični pregled za pridobitev uporabnega dovoljenja je preverjanje
izpolnitve zahtev upravljavca danih s soglasji in pogoji tega pravilnika
ter ga opravi pooblaščeni predstavnik upravljavca na ogledu, razpisanem
s strani upravnega organa. |
(2) Pred
izvedbo tehničnega pregleda za pridobitev uporabnega dovoljenja ali
kadar pridobitev uporabnega dovoljenja ni predpisana (obnova cevovodov,
vodovodnih objektov in podobno) je potrebno izvesti interni tehnični
pregled. Organizacija internega tehničnega pregleda je naloga
odgovornega nadzornika. Pri internem tehničnem pregledu sodelujejo
predstavniki investitorja, nadzora, upravljavca in izvajalca. Vse
ugotovitve se dokumentirajo v zapisniku, kjer se ugotovi ali je
izgrajena komunalna infrastruktura zgrajena v skladu s tehnično
dokumentacijo in dovoljenji. |
(3) Po
odpravljenih morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih izvajalec del in
nadzornik podpišeta izjavo o odpravi pomanjkljivosti, katera je osnova
za primopredajo. |
|
7.3. Prevzem |
|
86. člen |
(1) Občina
novozgrajeni vodovod z vsemi pripadajočimi objekti in napravami preda v
upravljanje upravljalcu. |
(2) Za
prenos v upravljanje novozgrajenega vodovoda morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: |
vodovod mora imeti
vso potrebno dokumentacijo (kataster, evidenco priključkov in hidrantov,
evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti). |
vsi vgrajeni
obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno z
veljavno zakonodajo oziroma jih je potrebno zamenjati. |
postopek prevzema
mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (tehnična
dokumentacija). |
|
7.4. Hramba
dokumentacije |
|
87. člen |
(1)
Nadzornik je odgovoren za zagotovitev vse dokumentacije, nastale pri
projektiranju in izgradnji objektov in naprav vodovodnega omrežja. |
(2)
Kompletna dokumentacija (tehnična in ekonomska) glede objektov in naprav
vodovodnega omrežja se preda investitorju, ki je odgovoren za hrambo,
varovanje, izdajanje in izločanje tehnične in projektne dokumentacije. |
(3)
Investitor je dolžan upravljavcu predati en izvod dokumentacije.
|
|
88. člen |
Predana projektna in
tehnična dokumentacija mora biti kompletna, urejena po sklopih in
popisana skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje ravnanja z
arhivskim in dokumentarnim gradivom ter arhiviranjem gradiva. |
|
VIII.
Obratovanje vodovoda |
|
89. člen |
(1)
Upravljavec mora nadzirati in upravljati z vodovodnim sistemom v duhu
dobrega gospodarja ter izvajati ukrepe za zagotavljanje nemotene oskrbe
s pitno vodo. V sklopu vzdrževanja mora s preizkusi in analizo
vodovodnega sistema ugotavljati netesnost cevovodov in ostalih elementov
z namenom zmanjševanja izgub vode ter prekinitev pri oskrbi s pitno
vodo, ohranjati funkcionalnost vodovodnih objektov in naprav,
preprečevati negativne posledice na okolju in zagotavljati zdravo pitno
vodo. |
(2) Nadzor
obsega meritve pretokov in tlakov, ugotavljanje zanesljivosti
obratovanja in ostale obratovalne kontrole ter nadzor nad kakovostjo in
ustreznostjo pitne vode pri uporabnikih. |
(3) V ta
namen se uporablja ročne in avtomatizirane postopke, odvisno od tehnične
opremljenosti posameznih delov sistema ter redne in izredne analize
zdravstvene ustreznosti pitne vode. |
(4)
Upravljavec mora z uporabo sistema nadzora in daljinskega upravljanja
redno spremljati delovanje ter izvajati ukrepe za zagotavljanje nemotene
oskrbe s pitno vodo. Z rednim nadzorom in pregledi objektov ter naprav
vodovodnega sistema se morajo izvajati ukrepi za preprečevanje oziroma
zmanjšanje možnosti nastanka okvar ter posledično prekinitev v dobavi
pitne vode. |
(5) Za
elemente, kot so črpalke, armature in električna oprema je potrebno
izvajati plansko preventivno vzdrževanje. Plani predvidenih vzdrževalnih
del, zamenjave in obnove vkopanih delov sistema morajo biti opravljeni v
skladu z veljavno zakonodajo. Za izvajanje vzdrževalnih del na strojnih
in električnih instalacij mora biti zagotovljeno ustrezno usposobljeno
osebje. |
(6)
Upravljavec izvaja in vzdržuje interni nadzor po načelih sistema HACCP,
da bi zagotavljal in varoval zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta
namen izvaja spremljajoče higienske programe kot preventivne aktivnosti
v vseh fazah in procesih, kjer obstaja neposreden stik s pitno vodo ali
morebiten posredni vpliv na zdravstveno ustreznost pitne vode ali
varnost oskrbe s pitno vodo. HACCP in spremljajoči higienski programi so
podrobneje definirani v internih dokumentih upravljavca.
|
(7)
Spoštovanje zahtev internega zdravstvenega nadzora je obvezujoče tudi za
vse tiste, ki kot zunanji izvajalci lahko pri svojem delu posredno ali
neposredno vplivajo na zdravstveno ustreznost pitne vode ali varnost
oskrbe s pitno vodo. |
(8)
Kakovost pitne vode iz vodovodnega sistema mora ustrezati zahtevam
veljavne zakonodaje, upoštevati pa je treba tudi smernice EU. |
(9) Končni
namen vode (zdravstveni, protipožarni, tehnološki) je kriterij za
določanje kakovosti vode. Voda, ki je namenjena samo za protipožarni
namen ali za tehnološke potrebe je lahko slabše kakovosti od predpisane
za pitno vodo, če se dobavlja po posebnem ločenem vodovodnem sistemu.
|
(10) Voda iz
vodovodnega sistema mora na uporabnikovem priključki ustrezati kakovosti
za pitno vodo. Uporabnik je dolžan zagotoviti, da se kvaliteta v interni
instalaciji ne poslabša. |
(11)
Materiali, iz katerih so izdelani elementi vodovodnega sistema, vključno
s tesnili in premazi, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo glede
fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost
pitne vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.
|
|
IX.
Kataster vodovodnega sistema |
|
90. člen |
(vodenje katastra
vodovodnega sistema) |
(1) Vodenje
in vzdrževanje katastra vodovodnega sistema obsega spremljanje in
ugotavljanje sprememb, ki nastanejo pri novogradnjah, rekonstrukcijah in
popravilih vodovodnega omrežja. |
(2)
Izvedene spremembe na vodovodnem sistemu morajo biti obdelane v obliki
elaborata katastra vodovodnega sistema in elaborata za potrebe
upravljavca, ki ga izdela izvajalec del za potrebe evidentiranja v
geografskem informacijskem sistemu upravljavca. Izvajalec del poskrbi za
vnos novozgrajene infrastrukture v kataster gospodarske javne
infrastrukture (GJI). |
(3)
Investitor mora predati upravljavcu elaborat za potrebe evidentiranja v
geografskem informacijskem sistemu (GIS) upravljavca in za potrebe
vzdrževanja. Upravljavec izvaja tudi nadzor nad vnosom novozgrajene
infrastrukture v kataster GJI. |
|
91. člen |
(elaborat katastra
vodovodnega sistema) |
(1)
Elaborat katastra vodovodnega sistema mora biti izdelan skladno z
veljavno zakonodajo in dodatnimi zahtevami upravljavca. Izdelan mora
biti v analogni in digitalni obliki (v koordinatnem sistemu D48/GK in v
koordinatnem sistemu D96/TM), medij za posredovanje podatkovnih nizov je
CD (zgoščenka), USB ključ ali drug ustrezen medij. Elaborat mora poleg
zakonsko določenih elementov vsebovati tudi: |
certifikat, |
terensko skico
meritev z označenimi številkami detajlnih točk, geodetsko mrežo in
globino cevovoda (+, -) z detajli v večjem merilu, |
računsko obdelavo,
spiske in datoteke, |
načrt v analogni in
digitalni obliki (dwg format), ki vsebuje geodetski posnetek terena in
vodovodnega sistema z vsemi pripadajočimi elementi, označbami in podatki
(cevovod, oprema, objekti vodovodnega sistema, ostali objekti, frontne
mere, DKN), |
fotografije jaškov,
cevovodov, križanj vodov, vozlišč, detajlov itn. v jpg formatu. |
(2)
Geodetske meritve morajo biti izvedene pred zasutjem vodovodnega
omrežja. Pri geodetski izmeri morajo biti zajeti vsi spoji in lomi
cevovoda, vsa oprema ter objekti. Zajeti je potrebno tudi
karakteristične objekte, od katerih je potrebno izmeriti fronte do
lomnih točk cevovoda, opreme in objektov cevovoda. Relacijske tabele
(atribut vrsta vozlišča in atribut snemano) so na razpolago pri
upravljavcu vodovodnega sistema. |
|
92. člen |
(elaborat za potrebe
upravljavca) |
(1)
Elaborat za potrebe upravljavca je dodatek k elaboratu katastra
vodovodnega sistema, ki je namenjen upravljavcu za potrebe obratovanja
in vzdrževanja vodovodnega sistema. |
(2) Obvezna
vsebina elaborata: |
tehnično poročilo, |
pregledna načrta:
topografski in katastrski načrt v ustreznem merilu z vrisanim vodovodnim
sistemom in vsemi pripadajočimi elementi: cevovodi, priključni vodi,
odtoki, oprema (zasuni, sekcijski zasuni, hidranti itn.), objekti (VH,
RAZ, jaški itn.), izpisi (kota terena, kota temena ali globina, vmesna
razdalja), |
skica montaže z
označbami montažnih shem, |
montažne sheme, |
CD s skenogramom
celotnega elaborata v tif multifile ali pdf formatu. |
|
X.
Varovanje objektov |
|
93. člen |
(1)
Izvajanje varne oskrbe s pitno vodo zahteva varovanje objektov in naprav
vodovoda pred poseganjem nepooblaščenih oseb, vandalizmom in drugimi
nezakonitimi aktivnostmi. Varovanje mora biti izvedeno tako, da je
onemogočen dostop do vodovodnih objektov in opreme ali kakršnokoli
škodljivo delovanje živali ali nepooblaščenih oseb. |
(2) V
splošnem se podzemni sistem šteje kot varen, posebno pozornost pa je
potrebno nameniti nadzemnim delom opreme. Možnost onesnaženja pitne vode
mora biti zmanjšana na minimalno stopnjo. Varovanje vseh pomembnejših
objektov mora biti obdelano s projektno dokumentacijo.
|
(3)
Tehnično se varuje vsa črpališča, prečrpališča, vodohrane in
razbremenilnike tako, da je možen nadzor vstopa na varovano območje.
Objekti vodovodnega sistema morajo biti ograjeni z žično ograjo višine 2
m. Žična ograja naj bo izdelana iz materialov, ki zagotavljajo
obstojnost pred vremenskimi vplivi. Nosilni elementi ograje morajo biti
iz betonskih, aluminijastih ali pocinkanih stebričkov in primerno
temeljeni na terenu, ki mora biti predhodno ustrezno utrjen. Vrata v
ograji morajo biti izvedena tako, da jih je možno zakleniti s patentnim
cilindričnim vložkom oziroma obešanko upravljavca. Ograja mora biti
praviloma oddaljena od vznožja nasipa najmanj 1 m. |
|
XI.
Prehodne in končne določbe |
|
94. člen |
Obstoječe stanje
naprav, oprema in elementi vodovodnega sistema, ki so že v upravljanju
upravljavca in niso grajeni oziroma vgrajeni v skladu s tem pravilnikom,
ne ogrožajo pa delovanja vodovodnega sistema niti v tehničnem niti v
zdravstvenem smislu, se sanirajo postopoma v roku, ki ga dopušča letno
planiranje sredstev za vzdrževanje in investicije. |
|
95. člen |
Naprave, za katere
odgovarja uporabnik in niso skladne z določili tega pravilnika, ni pa
ogrožena varnost oskrbe s pitno vodo, so uporabniki dolžni sanirati
postopoma ob izvedbi obnove objekta oziroma internega vodovodnega
omrežja. |
|
96. člen |
(1)
Uporabniki so v skladu s sprejetim letnim načrtom upravljalca ob
zamenjavi hišnih priključkov, obnovi napajalnega omrežja ali v drugih
utemeljenih primerih na zahtevo upravljavca dolžni omogočiti prestavitev
merilnega mesta iz objektov v merilne jaške izven objekta.
|
(2)
Uporabnik ima pravico podati pobudo k vključitvi njegovega merilnega
mesta v načrt za prihodnje leto. |
(3) Novo
lokacijo merilnega mesta, ki mora biti čim bližje sekundarnem cevovodu,
določita skupno uporabnik in predstavnik upravljavca. Upravljavec nosi
stroške izvedbe merilnega jaška in prestavitve vodomera, morebitne druge
stroške povezane s prestavitvijo interne inštalacije za merilnim mestom
pa krije uporabnik. |
|
97. člen |
Kdor povzroči škodo
na vodovodnem sistemu, je dolžan povrniti vse stroške popravila v skladu
z veljavnim cenikom upravljavca. |
|
98. člen |
Ob rekonstrukciji
dotrajanega sekundarnega vodovoda morajo lastniki vodovodnih priključkov
upravljavcu in izvajalcem del omogočiti dostop do javnega vodovoda, če
ta poteka po njihovih parcelah. Izvajalec del mora po zaključku del
vzpostaviti teren v prvotno stanje. |
|
99. člen |
Vsa soglasja izdana
do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi, pri izvedbi pa
je potrebno upoštevati tudi določila tega pravilnika. |
|
100. člen |
Ta pravilnik se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti
dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih . |
|
XII.
Grafične priloge |
|
101. člen |
Skice št. 1, 2 in 3
se nahajajo v prilogi in so sestavni del predmetnega pravilnika.
|
|
Številka:
007-0001/2016-3 |
Datum: 7.12.2016 |
|
|
Občina
Mirna |
|
Dušan
Skerbiš, župan |
|
Priloge:
|
Shema priklopa
nadtalnega hidranta |
Shema priklopa
podtalnega hidranta |
Prerez jarka |
Shema priključka za
cevi premera do DN 40 mm |
Shema priključka za
cevi premera DN 50 in več |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|