Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur. l. , št. 33/2007, spremembe: Ur.l. RS, št:. 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKC-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl. US:U-I-43/13-8) je Občinski svet Občine Oplotnica na 13. redni seji dne 24.2.2022 sprejel

ODLOK

O DRUGIH  SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O  OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE OPLOTNICA

1. člen

(predmet drugih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)

(1) S tem  odlokom se sprejmejo  druge  spremembe in dopolnitve  Odloka o  Občinskem prostorskem načrtu Občine Oplotnica (Uradni list RS 26/2015, Uradno glasilo slovenskih občin 68/2015- tehnični popravek, št. 30/2021- prve spremembe in dopolnitve) - v nadaljevanju 2.SD OPN.

(2) 2. SD OPN obsegajo spremembe in dopolnitve  tekstualnega in grafičnega dela odloka o OPN.

(3) Tekstualni del odloka o OPN:

·  Strateški del,  dopolni  se:

·  21. člen (komunikacijsko omrežje),

·  26. člen (razvoj dejavnosti po naseljih),

·  32. člen (zasnova prostorskega razvoja pridobivanja mineralnih surovin),

·  33. člen (zasnova prostorskega razvoja upravljanja z vodami).

·  41. člen (usmeritve za določitev namenske rabe prostora)

·  Izvedbeni del, dopolni se:

·  52. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji o legi objektov)

·  63. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja),

·  65. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja),

·  68. člen splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in pogoji glede varovanja zdravja),

·  72. člen  (splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo  varovanje kakovosti zunanjega zraka),

·  73. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda),

·  76. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja),

·  77. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za zagotavljanje ustreznega osončenja, ukrepi za zdrav življenjski slog,  oskrba s pitno vodo),

·  79. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za plazljiva in erozijsko ogrožena območja),

·  82. člen (prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov),

·  Priloga 1 (Splošna merila in pogoji za posamezne kategorije podrobne namenske rabe prostora),

·  Priloga 2 (Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora  (EUP)),

·  Priloga 3 (Seznam enot urejanja prostora (EUP)).

(4) Grafični del odloka o OPN:

·  Strateški del: Dopolni se karte 1, 3, 4 in 5.

·  Izvedbeni del, dopolni se sledeče vsebine: 

·  Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.

·  Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture.

2. člen

V 21. členu se  doda nov prvi in drugi odstavek, ki se glasita:

»(1) Pri novogradnjah na območju strnjenih naselij (nova zazidalna območja) ter območjih proizvodnih in centralnih dejavnost je potrebno predvideti izgradnjo telekomunikacijske kabelske kanalizacije in ustreznega telekomunikacijskega omrežja na osnovi projektnih rešitev, pri čemer naj trase potekajo po javnih površinah.

(2) Pri komunalnem opremljanju in pri prenovi se zagotavlja racionalnost gradnje GJI in daje enakopravne možnosti za gradnjo omrežij vsem lastnikom in vsem investitorjem v komunikacijska omrežja. Trase komunikacijskih kablov se prednostno predvidi v obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjih. Pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor se v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja. Komunikacijska omrežja se morajo načrtovati in graditi tako, da bo omogočena njihova skupna uporaba - zato naj imajo postavljene dostopovne točke, večstanovanjski in poslovni objekti pa projektirano in zgrajeno elektronsko komunikacijsko infrastrukturo z razdelilno točko, tako da je posameznemu operaterju omogočena povezava do vsakega dela stavbe (naročnika).«.

Obstoječe besedilo se oštevilči kot tretji odstavek.

3. člen

V 26. členu se v prvem odstavku črta besedilo »V Čadramu se centralne dejavnosti prednostno usmerja v poslovno cono Čadram. «.

4. člen

V 32. členu se v drugem  odstavku za obstoječim besedilom doda besedilo, ki se glasi:

 »Pridobivalni prostor Obrovnik se  z 2. SD OPN razširi proti severu.«.

5. člen

V četrtem odstavku 33. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:

»Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.«.

V šestem odstavku se za obstoječim besedilom doda besedilo, ki se glasi:

»Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje tudi vse  potencialno pomembne vodne vire. Pri pripravi prostorskega akta se tudi na predlaganih vodovarstvenih območjih smiselno upoštevajo predpisi s področja varovanja vodnih  virov; v občini Oplotnica je v bližini vasi Koritno in na širšem območju vasi Božje predlagano novo vodovarstveno območje.«.

6. člen

Peti odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Pri določitvi območij voda oziroma območij celinskih voda je treba dosledno upoštevati dejansko stanje. Tam kjer to ni možno ali smiselno, se ostale vodne površine, kjer je voda stalno ali začasno prisotna, opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišč in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.«.

7. člen

Prvi odstavek  52. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Zagotavljajo se odmiki od mej sosednjih zemljišč ob upoštevanju pogojev:

·  najbolj izpostavljeni deli novih stavb (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 4,0 m,  nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m;

·  nezahtevni in enostavni objekti kot zunanje ureditve objektov v nivoju terena se lahko gradijo od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 1,0 m oz. ob soglasju mejašev do meje;

·  minimalen odmik opornega zidu od posestne meje naj znaša 1m, kar še omogoči gradnjo in vzdrževanje brez vplivov na zemljišče mejaša;

·  na območjih IG morajo biti nove stavbe od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 5,0 m;

·  če so odmiki stavb in ostalih objektov manjši od zgoraj določenih, je potrebno predložiti soglasje mejašev;

·  gradnja objekta do meje gradbene parcele je dopustna ob soglasju mejašev in kadar: gre za tipologijo gradnje v strnjenem nizu ali gruči ali kadar je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje ali del naselja ali kadar gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne slabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici;

·  ograje se lahko postavi  do posestne meje;

·  višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču;

·  objekt, ki se postavi ob posestno mejo, mora imeti odvodnjavanje s strehe zagotovljeno na gradbeni parceli, na kateri stoji.«.

8. člen

V 63. členu se v prvem odstavku zadnji stavek nadomesti z novim stavkom, ki se glasi:

»Za poseganje v nadzorovani pas plinovoda nad 16 barov se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (Ur. l. RS, št. 2/2010, 45/11 in 17/14 -  EZ-1).«.

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Za poseganje v varovalni oz. varnostni koridor plinovodov do vključno 16 barov se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov za največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/2002, 54/2002 in 17/14 – EZ-1).«.

9. člen

V 65. členu se besedilo šestega odstavka v celoti  nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:

»Pri načrtovanju komunikacijskih objektov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij (bazne postaje in dostopovne točke) je treba upoštevati predpise s področja graditve, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

1. Bazne postaje s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustno graditi na območjih s podrobnejšo namensko rabo I, P, E, B, L, O in N. Na območjih K1, K2 in G jih je dopustno graditi tako, da čim manj ovirajo dejavnosti povezane z rabo teh zemljišč.

2.  Baznih postaj s samostojnimi antenami ali antenskimi drogovi na prej zgrajenih stavbah ali gradbenih inženirskih objektih ni dopustno nameščati, če gre za stavbe namenjene zdravstvu, varstvu, izobraževanju in bivanju, razen pod pogojem, da s tem izrecno soglaša lastnik oziroma upravnik.

3.  Bazne postaje se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.

4. Baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi ni dovoljeno graditi v neposredni bližini prostorskih dominant.

5.  Bazne postaje je na varovanih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture dopustno postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega soglasodajalca.

6.  Na celotnem območju občine je v vseh namenskih rabah prostora dopustno vzpostavljati dostopovne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka klasifikacije vrst objektov CC-SI 22 na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.«.

10. člen

Naslov poglavja 3.4 se dopolni tako da se glasi:

»VARSTVO OKOLJA, NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVO PRED  NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI  TER  PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OBČINSKIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV«.

11. člen

V  68. členu se v  prvem odstavku za prvim stavkom doda besedilo, ki se glasi:

»Dejavnosti, ki prekomerno onesnažujejo okolje, ne smejo obratovati, dokler niso sanirane.«.

V drugem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:

»Pri vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije snovi v okolje, je, če tako zahteva pristojni organ, potrebno izdelati strokovne ocene (podlage) o vplivih na okolje.«.

Tretji odstavek se dopolni tako, da glasi:

»(3) Pogoj za poseganje na parcele, na katerih veljajo določeni režimi, je obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin  ali celotnih območij v okviru posameznega režima.«.

12. člen

Naslov 72. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

»splošni prostorski izvedbeni pogoji za varovanje kakovosti zunanjega zraka«.

V prvem odstavku se besedilo za prvim  stavkom črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:

»Vir prekomernih emisij v zrak ne sme obratovati, dokler ni saniran.«.

Drugi stavek se črta.

Doda se nov drugi do peti odstavek, ki se glasijo:

»(2) V povezavi z ukrepi za zdrav življenjski slog se:

·  varuje in ohranja zelene površine znotraj naselij,

·  ohranja in po možnosti veča javno dostopne površine za šport in rekreacijo,

·  med naselji se ureja  kolesarske steze za trajnostno in zdravju prijazno mobilnost.

(3) Skladno z lokalnim energetskim konceptom se izvaja ukrepe za zmanjšanje emisij zaradi rabe energije:

·  za ogrevanje se uporablja čistejše energente,  kot so obnovljivi viri energije (razen v primeru individualnih kurišč na lesno biomaso),  zemeljski plin,

·  spodbuja se ogrevanje s skupnimi kotlovnicami (daljinsko ogrevanje),

·  energetsko se  sanira  stavbe javnega in družbenega pomena.

(4) Pomembnejše vire vonjav,  kot so npr. kompostarne in bioplinarne, se umešča tako, da je zunanji rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za povečanje kapacitet obstoječih objektov do te mere, da jih se jih po tem odloku šteje  za večje farme, se strokovno študijo preveri vplivno območje, objekte pa se umesti na primerno oddaljenost od navedenih območij. Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki zmanjšuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.

(5) Večja farma po tem odloku je objekt ali skupina objektov, ki presega količino vzrejnih mest, za katerega je po veljavnih predpisih potrebno pričeti predhodni postopek presoje vplivov na okolje ali izvesti presojo vplivov na okolje.«.

13. člen

 V 73. členu se v prvem odstavku za obstoječim besedilom doda besedilo, ki se glasi:

»Vodno soglasje/mnenje je treba pridobiti za:

·  poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,

·  poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po zakonu o vodah,

·  poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,

·  poseg na varstvenih in ogroženih območjih,

·  poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,

·  poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali  vračanje vode v vodonosnik,

·  hidromeriolacije in druge kmetijske operacije, gozdarska dela, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.«.

V četrtem odstavku se za obstoječim besedilom doda besedilo, ki se glasi:

»Vodovarstvena območja so sestavni del prikaza stanja prostora.«.

V sedmem odstavku se za obstoječim besedilom doda besedilo, ki se glasi:

»Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor razen za izjeme, ki jih določa zakon o vodah.«.

Za sedmim odstavkom se  dodan nov osmi do petnajsti odstavek, ki se glasijo:

»(8) Neprečiščenih odpadnih voda ni dovoljeno odvajati neposredno v vodotoke ali podtalnico.

(9) Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.

(10) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: - ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč;

·  zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda;

·  ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja;

·  onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

(11) Na vodnem in priobalnem zemljišču je  prepovedano:

·  odlaganje in pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki;

·  odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi;

·  odlaganje odpadkov.

(12) Na priobalnih zemljiščih je  v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in pet metrov od meje brega voda 2. reda prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.

(13) Odvajanje in čiščenje komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih voda mora biti

usklajeno s predpisi s področja upravljanja z vodami in s predpisi s področja varstva okolja.

(14) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je treba načrtovati na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba načrtovati zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki…). Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij  skrbi lokalna skupnost.

(15) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.«.

14. člen

V 74. členu se za drugim odstavkom dodan nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) V skladu s predpisi je potrebno  omejiti vnos hranilnih snovi v tla, evidentirati in sanirati je potrebno vsa nelegalna odlagališča odpadkov na območju občine s prioriteto na občutljivih območjih (VVO, ob vodotokih…) ter prepovedati nekontrolirano in neustrezno odlaganje viškov izkopanega materiala v tla.«.

15. člen

V 76. členu se  prvem odstavku za obstoječim besedilom doda novo besedilo, ki se glasi:

»Prepovedano je ustvarjanje novih konfliktnih območij z neposrednimi stiki  površin podrobne namenske rabe prostora (PNRP) za stanovanjske namene in počitek (SS, SB, SP), površine za turizem (BT) ter površine namenjene zdravju (Cz), kjer velja II. stopnja varstva pred hrupom (SVPH), z industrijskimi - gospodarskimi ali infrastrukturnimi območji (IP, IG), kjer velja IV. SVPH, saj takšna razmestitev območij  PNRP predstavljajo trajno konfliktno območje s stališča zdravja ljudi zaradi hrupa.«.

V petem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:

»Znotraj omenjenega pasu z obstoječimi stavbami z varovanimi prostori je potrebno z meritvami elektromagnetnega sevanja dokazati, da niso  presežene z uredbo predpisane mejne vrednosti.«.

V šestem odstavku se v drugi alineji prvo podalinejo dopolni tako, da se glasi:

»

·  na posebnem območju: površine za turizem z oznako BT: EUP OPL27,  OPL43, STR8.«.

Doda se novo drugo podalinejo, ki se glasi:

»

·  na območju stanovanjskih površin z oznako SB:  EUP OPL31.«.

Tretjo, dosedanjo drugo podalinejo, se dopolni tako, da se do podpičja glasi:

»

·  na območju stanovanjskih površin z oznako SS (v skladu z Okoljskim poročilom  za OPN SD2) v EUP OPL10, OPL11, v  delu EUP  OPL18 (pEUP OPL18/1), v delu EUP OPL19 (pEUP OPL19/1) in na območju počitniških hiš;«.

V tretji alineji se doda novo drugo podalinejo, ki se glasi:

 »

·  na območju površin z oznako SS, razen tistih površin, ki so navedene v drugi alineji tega odstavka,«.

Druga do peta podalineja postane tretja do šesta podalineja.

Sedmi do deseti odstavek se črta.

Doda se nov sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:

»(9) Dovoljenje za čezmerno obremenitev s hrupom za čas trajanja javnih shodov (izda pristojno ministrstvo) in prireditev (izda pristojni občinski organ)  se pridobi na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas trajanje javne prireditve.

(10) Obstoječi in novi viri hrupa ne smejo presegati mejnih vrednosti kazalcev hrupa za območje varstva pred hrupom v katerem so locirani. Prepovedati je treba obratovanje virov hrupa, ki čezmerno obremenjujejo okolje dokler niso sanirani, pri čemer imajo prednost aktivni ukrepi (na viru hrupa) pred pasivnimi ukrepi na objektih z varovanimi prostori. Prav tako v že prekomerno obremenjeno območje s hrupom ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori (npr. ob cestah, območjih za IG…).«.

Deveti, do sedaj enajsti odstavek, se dopolni in spremeni tako, da se glasi:

»(11) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost upravljavcev virov oz. povzročiteljev hrupa.«. 

Deseti, do sedaj dvanajsti odstavek, se dopolni in spremeni sledeče:

·  v prvi alineji se za obstoječim besedilom doda besedilo: »pritožbe o virih smradu;«,

·  drugi  alineji se za obstoječim besedilom doda besedilo: »število konfliktnih območij z vidika obremenjenosti s hrupom;«

·  v tretji alineji se za prvim podpičjem doda besedilo: »delež prebivalcev, ki se oskrbuje z vodo iz lastnih vodnih virov;«,

·  doda se novo šesto in sedmo alinejo, ki se glasita:

»

·  svetlobno onesnaževanje: poraba električne energije na prebivalca na območju občine namenjene za javno razsvetljavo;

·  zdravo in kakovostno življenje: delež zelenih površin namenjenih za vrtičkarstvo, šport in rekreacij; dolžina kolesarskih poti.«.

Ob koncu odstavka se doda besedilo: »Občina letno oz. v skladu s področnimi predpisi spremlja izbrane kazalce okolja,  javnost obvešča o njihovem stanju in poroča o izvedbi omilitvenih ukrepov.  Prejemanje morebitnih pritožb prebivalcev na okoljske dejavnike izvaja oddelek pristojen za varstvo okolja in urejanje prostora. Po potrebi občina tudi zavzame stališče glede predmetne pripombe in postopa v skladu s pristojnostmi.«.

16. člen

Podnaslov 77. člena se dopolni tako, da se glasi:

»(splošni prostorski izvedbeni pogoji za zagotavljanje ustreznega osončenja, ukrepi za zdrav življenjski slog, oskrba s pitno vodo,)«.

»(2) Drugi odstavek se črta in nadomesti z novim drugim odstavkom, ki se glasi:

Na območju občine je potrebno zagotavljati primeren delež zelenih površin namenjenih dejavnostim na prostem kot so šport in rekreacija, vrtičkarstvo, ljubiteljsko kmetijstvo ipd., kolesarske povezave med naselji, pešačenje v naravi, ureditvam, ki omogočajo stik z vodo v naravnem okolju in spodbujati zdrav življenjski slog bivanja. V ta namen se :

·  varuje in ohranja ter po potrebi načrtuje nove  zelene površine znotraj naselij;

·  ohranja in po možnosti veča javno dostopne površine za šport in rekreacijo;

·  med naselji ureja  kolesarske steze za trajnostno in zdravju prijazno mobilnost;

·  ureja pohodne poti  in trim steze v naravnem okolju.«.

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Prebivalce  je potrebno oskrbovati s kakovostno, zdravstveno ustrezno pitno vodo iz javnega vodovoda. Na območjih, kjer vodovod ni izgrajen, se prebivalce izjemoma oskrbuje z vodo iz zasebnih virov. Nad vsemi vodnimi viri (javnimi in zasebnimi) mora biti zagotovljen nadzor kakovosti.«.

17. člen

79. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

»79. člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji za plazljiva in erozijsko ogrožena območja)

(1) Zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode,

prekrivajo  znaten del  občine.  Na erozijsko ogroženih območjih je prepovedano:

·  poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,

·  ogoljevanje površin,

·  krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,

·  zasipavanje izvirov,

·  nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,

·  omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,

·  odlaganje ali skladiščenje materialov,

·  zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

·  odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,

·  vlačenje lesa.

(2) Na plazljivih območjih  so prepovedani posegi v zemljišče, zaradi katerih bi se sproščalo gibanje hribin ali drugače ogrozila stabilnost zemljišča, kot so:

·  zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

·  poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,

·  izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

·  krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(3) Plazljiva in erozijsko nevarna območja so prikazana na opozorilni karti verjetnosti pojava  plazov in na opozorilni karti erozije. Karti  sta sestavni del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljata.

(4) Opozorilna karta verjetnosti pojava plazov opozarja na možnost pojava plazov na območju, ne prikazuje pa obsega in jakosti plazu. Za podrobnejše načrtovanje rabe prostora je zato treba v skladu s predpisi o vodah izdelati podrobnejše geološko poročilo, ki bo omogočilo določitev pogojev in omejitev za izvajanje dejavnosti in gradenj na posameznem plazljivem območju.

(4) Opozorilna karta verjetnosti pojava plazov opozarja na možnost pojava plazov na območju, ne prikazuje pa obsega in jakosti plazu. Za podrobnejše načrtovanje rabe prostora je zato treba v skladu s predpisi o vodah izdelati podrobnejše geološko poročilo, ki bo omogočilo določitev pogojev in omejitev za izvajanje dejavnosti in gradenj na posameznem plazljivem območju.

(5) Na plazljivih in erozijsko nevarnih zemljiščih je treba za gradnjo ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti geološko poročilo organizacije s področja geomehanike.

(6) Plazljiva in erozijsko nevarna območja iz četrtega  odstavka tega člena so zgolj opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko ogroženo.

(7) Za vsak poseg na plazljivo ali erozijsko območje je treba pridobiti vodno soglasje.«.

18. člen

V 82. členu se v  prvem odstavku v tabeli  enot urejanja prostora, za katere se predpiše način urejanja z občinskim podrobnim načrtom (OPPN), drugo  vrstico dopolni tako, da se glasi:

Za  četrto  vrstico se doda novo četrto-a  vrstico, ki se glasi:

V sedmem odstavku (posebni pogoji za EUP ČAD8) se doda nova prva do deveta alineja, ki se glasijo:

·  »Namembnost in tipologija stavb: Območje nove stanovanjske soseske Čadram je namenjeno organizirani družinski stanovanjski gradnji.  Dopustne oblike  stanovanjske gradnje so sledeče tipologije stavb: prosto stoječa družinska hiša, dvojček, vrstna hiša, verižna hiša, atrijska hiša ipd. Območje z oznako podrobne namenske rabe CU v vzhodnem delu EUP  je  namenjeno novemu centru, kjer gre za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje. Izhodiščno rabo je dopustno v meji in podrobnejši rabi uskladiti s potrebami, opredeljenimi v idejni zasnovi OPPN.

·  Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati načelo vzpostavljanja stanovanjske soseske tako, da se lahko skupaj  stanovanjskimi objekti načrtujejo tudi objekti, ki omogočajo osnovno oskrbo oz. dopolnjujejo osnovno oskrbo za tamkajšnje  stanovalce. V območje se lahko umeščajo spremljajoče dejavnosti, ki so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnega območja, s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja in se zanje zagotovi površine za mirujoči promet.

·  Treba je ohranjati kvalitetne poglede na staro vaško jedro Čadrama in na cerkev sv. Janeza Krstnika kot osrednjo dominanto občinskega središča. Dovoljena višina stanovanjskih objektov naj ne presega 2 etaž nad urejenim terenom, izjemoma se lahko predvidi višjo gradnjo, če gre za načrtovanje objektov lokalnega centra (višinski poudarek).

·  Vsaj 10 % načrtovanih površin se nameni odprtim javnim površinam, namenjenim vsakodnevnemu druženju, športu, rekreaciji ipd. Te se lahko v celoti načrtujejo znotraj EUP ČAD8 oz. tudi v severno ležeči EUP ČAD5, ki je v OPN namenjena urejenim zelenim površinam naselja.  V tem primeru se območje OPPN ustrezno poveča.

·  Posebno pozornost je potrebno posvetiti stiku z gospodarsko cono Čadram ob vzhodnem robu območja. Pri pripravi OPPN se  vzhodni del EUP opredeli kot osrednje območje centralnih dejavnosti z oznako rabe CU.

·  Za zagotavljanje  prometne varnosti  se  dostop do cestnega omrežja zagotovi s skupno zbirno cesto brez individualnih priključkov na državno prometnico.  Predvidi se naj koridor za pešce in kolesarje ob lokalni cesti do vaškega jedra Čadrama (in v nadaljevanju do centra naselja Oplotnica, kar sicer ni predmet OPPN).  S tem se bo izboljšala prometna varnost najbolj ranljivih udeležencev prometa, med katerimi bodo tudi šolarji.  Vse cestno - tehnične rešitve naj bodo pripravljene  tako, da se prednostno upošteva potrebe pešcev in kolesarjev.

·  Za preprečitev emisij hrupa, ki bi nastajale kot posledica prometa na regionalni cesti, naj se v fazi priprave OPPN stanovanjske objekte odmakne vsaj 10 m od roba prometnih površin.

·  Ohrani se ravninski gozd in gozdni rob zahodno ob EUP.  V fazi priprave OPPN se ob upoštevanju usmeritev  pristojnega  zavoda za gozdove zagotovi ustrezne odmike objektov od ravninskega gozda zahodno ob območju.

·  Čez območje OPPN potekajo odvodni jarki za odvajanje vode iz  kmetijskih površin, po katerih se zaledna voda steka v obcestni jarek severno od glavne ceste in nato skozi prepuste pod cesto po odvodnih jarkih v smeri juga oz. v Čadramski potok vzhodno. Ob načrtovanju pozidave na območju  OPPN je treba načrtovati novo ureditev odvodnikov ob robu območja pozidave z navezavo na obcestni jarek severno od glavne ceste, tako da bo zagotovljena nemotena odvodnja zalednih voda.«.

Dosedanja prva do peta alineja postajo deseta do štirinajsta alineja.

Doda se nov enajsti odstavek, ki se glasi:

»(11) Posebni pogoji za EUP KOR5 (širitev kamnoloma Obrovnik):

·  Ukrepi za ohranjanje sklenjenosti gozdnih površin in zagotavljanje trajnostne rabe gozda kot naravnega vira:

·  Dinamika del pri izkoriščanju mora biti tako usklajena, da je obdobje od odstranitve sestoja do sanacije v gozd čim krajše, vendar ne daljše od 3 let. Gozdno drevje se lahko odstrani največ 8 mesecev pred začetkom eksploatacije.

·  Vrhnja plast zemlje in humusa, ki bo nastala po izvršenem poseku gozda, se začasno deponira. Lokacije začasnih deponij bodo natančneje določene v postopku sprejemanja podrobnejšega prostorskega načrta.

·  Posegi v gozd izven samega območja kamnoloma niso dovoljeni. Prepovedano je odstranjevanje zarasti izven območja kamnoloma. Odlaganje materiala v gozdove izven območja kamnoloma je prepovedano.

·  V času priprave in izkoriščanja mineralnih surovin mora biti zagotovljen dostop na sosednja gozdna zemljišča. Investitor je dolžan zagotoviti takšno omrežje gozdnih prometnic, da med izkoriščanjem in po njem ne bodo poslabšani pogoji gozdne proizvodnje.

·  Deponirano zemljo in humus v debelini 30 cm se porabi za rekultivacijo teras pridobivalnega prostora.

·  Po izkoriščanju je na območju kamnoloma potrebno osnovati gozd. Vsi začasni in drugi objekti se naj odstranijo. Po končani eksploataciji morajo biti tla pripravljena za sanacijo v roku 6 mesecev, sama pogozditev pripravljene površine pa mora biti izvedena prvo sezono po pripravi tal. Prizadeti gozdni prostor mora biti po eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Način in izvedba biološke obnove zemljišča mora biti določen s projektom sanacije in rekultivacije.

·  Ukrepi za zmanjšanje erozije in zagotavljanja stabilnosti tal na območju kamnoloma:

·  Pridobivalni prostor se mora oblikovati tako, da ne bo prihajalo do nenadzorovanega plazenja novo nastalega gozdnega robu ter matične podlage.

·  Ureditev pridobivalnega prostora mora upoštevati geološko sestavo ter morfologijo terena.

·  Potrebno predvideti ukrepe, ki bodo zagotavljali ustrezno odvodnjavanje brežin kamnoloma in odprtih površin.

·  Ukrepi za ohranjanje obstoječe kakovosti tal na območju kamnoloma:

·  Rodovitni sloj tal mora biti shranjen na način, de se zagotavlja ohranjanje njegove plodnosti. Sloja se ne sme prekrivati z nerodovitnimi tlemi ali mešati s kamenjem.

·  Rodovitni sloj tal naj se uporabi pri končni sanaciji

·  Ukrepi glede varstva površinskih voda in varstva  pred škodljivim delovanjem voda:

·  Odvajanje padavinske vode z območja kamnoloma naj bo urejeno preko odvodnih jarkov po etažah ter odvodnega (zbirnega) jarka ob robu kamnoloma, ki so steka v ustrezni usedalnik. Od tod se očiščena voda odvaja v bližnji potok. V fazi OPPN je treba kvalitativno in kvantitativno preučiti možnost odvajanja padavinskih odpadnih voda v površinske odvodnike tako, da odvodnja ne bo imela negativnega vpliva na stanje voda in vodni režim.

·  Izpusti padavinskih vod v vodotok morajo biti načrtovani tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka. Izpustne glave morajo biti oblikovane pod naklonom brežin vodotoka. Na območju izpustov mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.

·  Ob (neimenovanem) vodotoku je potrebno ohranjati obstoječo obvodno vegetacijo s čimer se prepreči možnost pojavljanja erozije bregov.

·  V fazi sanacije kamnoloma je potrebno predvideti izvedbo odvodnjavanja padavinske vode tako, da se zagotavlja stabilnost terena ter prepreči nastanek erozijskih procesov. Nekontrolirano odtekanje vode je potrebno reševati sproti, ko se bo pojavilo. Z namenom zmanjšanja hipnega odtoka padavinske vode, se odvajanje reši z zatravitvijo in zasaditvijo brežin z namenom povečanja stabilnosti brežin.«.

19. člen

V Prilogi 1 (splošna merila in pogoji za posamezne kategorije podrobne namenske rabe prostora)  se v  tabeli »14. A- površine razpršene poselitve« vrstica »4 Dopustne dejavnosti« spremeni tako, da se glasi:

»4 Dopustne dejavnosti

Na površinah razpršene poselitve so dopustne dejavnosti, ki ustvarjajo pogoje za ohranitev poselitve,  omogočajo delovanje kmetij in bivanja, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in umestitev spremljajočih dejavnosti, ki so potrebne za delno samooskrbno funkcijo razpršene poselitve in umestitev dejavnosti malega gospodarstva.«.

V vrstici »5 Dopustni objekti« se pri »Stanovanjske stavbe« oznako »SK« nadomesti z oznako »A«.

V  tabeli »16. K1- najboljša kmetijska zemljišča« se v vrstici »2 Dopustni objekti« tretja alineja spremeni tako, da se glasi:

»

·  rekonstrukcije občinskih in državnih  cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. oporni in podporni zidovi, nadhodi in podhodi, kolesarske steze in kolesarske poti, pešpoti, prepusti in protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste),«.

Četrta alineja se  nadomesti z novo četrto alinejo, ki se glasi:

»

·  začasni objekti za čas dogodka oz. v času sezone (po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču), od tega:

·  oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,

·  cirkus, če so šotori in drugi elementi montažni,

·  začasna tribuna za gledalce na prostem,

·  premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik).«.

Peta alineja se v celoti črta.

V vrstici »Dopustni nezahtevni in enostavni objekti« se za prvo alinejo doda druga in tretja alinejo, ki se glasita:

»

·  čebelnjak, to je lesen pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2,

·  staja, to je lesen enoetažni objekt pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2.«.

V vrstici »3 Dopustne gradnje in druga dela« se za četrto alinejo doda novo peto alinejo, ki se glasi:

»

·  ureditev dostopa do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt:

·  ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,

·  ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali

·  ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;«.

V vrstici »3 Dopustne gradnje in druga dela« se ob koncu prvega odstavka doda stavek:

»Pomožne-kmetijsko gozdarske objekte je brez lokacijskih omejitev dopustno graditi v  naslednjih EUP: BRE6.«.

V  tabeli »18. G- gozdna zemljišča«  se v vrstici  »2 Dopustni objekti« v tretji alineji besedno zvezo » komunikacijski vodi« nadomesti z besedno zvezo  »lokalna (dostopna) komunikacijska omrežja«.

20. člen

V Prilogi  2 ( Posebni prostorski izvedbeni pogoji po  enotah urejanja prostora  (EUP)) se v poglavju 2 (Podeželska naselja) v prvi vrstici tabele  doda navedbo EUP OPL45.

V vrstici »PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor« se doda nov odstavek, ki se glasi:

»Posebni pogoji za EUP OPL45:

V EUP se od proizvodnih dejavnosti dopusti mirno obrtno  proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas in kovine v zaprtih prostorih obratovalnice, ki se pretežno izvaja z računalniško vodenimi obratovalnimi stroji (CNC). Območje drugih zelenih površin PNRP ZD je namenjeno ločilnemu zelenemu pasu.«.

V vrstici »PIP glede oblikovanja objektov« se doda nov odstavek, ki se glasi:

»Posebni pogoji za EUP OPL45:

V EUP se novogradnje  izvede  oblikovno usklajeno z obstoječimi objekti obrtno-proizvodnega območja Kamenik upoštevajoč še zlasti  stavbne volumne, naklone streh in smeri slemena, barve in teksture streh in fasad. Po celotni dolžini meje med  EUP OPL45 in EUP OPL19 se opredeli zeleni pas z ustrezno strnjeno zasaditvijo v minimalni širini vsaj 5 m. Na območju s podrobno namensko rabo prostora »druge urejene zelene površine (PNRP ZD)« se ohranja obstoječo rabo. Gradnja objektov, odlaganje materiala, postavitev začasnih objektov in  drugi gradbeni posegi (trajno reliefno preoblikovanje terena, oprema odprtih površin ipd.) niso dopustni.«.

V vrstici »PIP glede zaščite pred poplavami«  se doda nov odstavek, ki se glasi:

»Posebni pogoji za EUP POB2:

Vsi posegi znotraj EUP morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje obstoječa poplavna varnost in ogroženost sosednjih območij. Prostorske ureditve morajo upoštevati pogoje in omejitve iz uredbe o  pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.«

V  poglavju 3.1 (Gospodarske ureditve)  se v  preglednici v vrstici  »»PIP glede ohranjanja narave, varstva  okolja in naravnih dobrin«  doda posebne pogoje za širitev gospodarske cone Lesna industrija Sadek:

»Posebni pogoji za EUP BRE4:  v 5 metrskem priobalnem pasu ob vodotoku se naj ne gradi objektov ter ne odlaga materiala. Obrežne zarasti se ne odstranjuje. Na območju s podrobno namensko rabo prostora »druge urejene zelene površine (PNRP ZD)« se ohranja obstoječa raba. Gradnja objektov, odlaganje materiala, postavitev začasnih objektov in  drugi gradbeni posegi (trajno reliefno preoblikovanje terena, oprema odprtih površin ipd.) niso dopustni.«.

V  poglavju 8.1 (Območje avtohtone razpršene poselitve)  se v  preglednici v vrstici  »PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor«  doda posebne pogoje za novi načrtovani ureditvi:

»Posebni pogoji za EUP  ZLG2 (Nova  kmetija  Globovnik): V enoti urejanja prostora, ki je namenjena opredelitvi manjše samooskrbne kmetije, se  uporabno dovoljenje za stanovanjski objekt pridobi najkasneje sočasno z uporabnim dovoljenjem za kmetijski objekt.

Posebni pogoji za EUP KOR6 (Turistična kmetija Obrul): V enoti urejanja prostora je prevladujoča predvidena dejavnost turizem na kmetiji.«.

V vrstici »PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb« se doda posebne pogoje:

»Posebni pogoji za MOEUP GOR1/1: Objekt avtokleparske delavnice se naj načrtuje z nulto koto 20 cm nad terenom.  Odprtine v objekt na bodo izvedene na način, da bo objekt varen pred vdorom 500 letnih voda v notranjost (na severni in severozahodni strani objekta naj se ne načrtuje odprtin).«.

V vrstici »PIP glede ohranjanja narave, varstva  okolja in naravnih dobrin« se doda posebne pogoje za novo načrtovano ureditev:

»Posebni pogoji za EUP KOR6: V 5 metrskem priobalnem pasu ob vodotoku Oplotnica se naj ne gradi objektov ter ne odlaga materiala. Obrežne zarasti se  ne odstranjuje.«.

V vrstici PIP glede oblikovanja se doda posebne pogoje za območje EUP ZLG2:

»Posebni pogoji za EUP ZLG2 (območje preseljene kmetije): Oblikovanje kmetijskih objektov naj povzame tradicionalne kvalitetne vzore lokalne kmečke arhitekture predvsem glede stavbnih volumnov, fasadnih detajlov, višine, naklona streh in smeri slemen (dopusten naklon 35-45°), barvi in teksturi kritin streh ipd.«.

Doda se novo poglavje 8.6, ki se glasi:

»8.6 Posebna območja

8.6.1  Območja za turizem

21. člen

(Priloga 3: SEZNAM ENOT UREJANJA  PROSTORA (EUP))

V preglednici se v 6. vrstici za EUP BRE4 v stolpcu »Podrobna namenska raba prostora« za oznako »IG«  doda vejica in besedilo »VC, ZD«.

V 15. vrstici za EUP ČAD8  v  stolpcu »Ime enote urejanja prostora«  besedilo »Poslovna cona Čadram« nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Nova stanovanjska soseska Čadram«.

V stolpcu »Podrobna namenska raba prostora« se oznako »CD« nadomesti z oznako »SS« in oznako »CU«.

Za 33. vrstico se doda novi 33.a in 33.b vrstici, ki se glasita:

V 58. vrstici za EUP OPL13, v  64. vrstici za OPL19 in v 65. vrstici za OPL 20 se  v  stolpcu »Podrobna namenska raba prostora« doda vejica in  oznaka »ZD«.

Za 88. vrstico doda novo 88.a vrstico, ki se glasi:

Za 108. vrstico se doda novo 108.a vrstico, ki se glasi:

Za 117. vrstico se doda novo 118.  vrstico, ki se glasi:

GRAFIČNI DEL

22. člen

(spremembe in dopolnitve grafičnega dela strateškega dela odloka o OPN)

Dopolni  se karte strateškega dela OPN  iz tretjega odstavka 2. člena:

·  Karta 1: Koncept prostorskega razvoja občine Oplotnica (M 1:25 000) ,

·  Karta 3: Okvirna območja naselij, okvirna območja razpršene poselitve, usmeritve za razvoj poselitve (M 1:25 000),

·  Karta 4: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:25 000),

·  Karta 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:25 000).

23. člen

(spremembe in dopolnitve grafičnega  dela izvedbenega dela odloka o OPN)

 Nadomesti se karte izvedbenega dela OPN iz  tretjega odstavka 2. člena:

·  1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:25 000),

·  2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25 000),

·  3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000):  listi  4 (H2615), 5 (H2616), 9 (H2626), 10 (H2626), 11 (H2627), 14 (H2636), 15 (H2636).

·  4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000): listi 4 (H2615), 5 (H2616), 9 (H2626), 10 (H2626), 11 (H2627), 14 (H2636), 15 (H2636).

Karte so sestavni del tega odloka.

24. člen

(dokončanje postopkov, začetih pred sprejemom tega odloka)

Upravni postopki v zvezi s posegi v prostor, začeti pred začetkom veljavnosti tega odloka,  se dokončajo skladno z določbami takrat veljavnih prostorskih aktov.

25. člen

(veljavnost odloka o 2. SD OPN)

Ta odlok  začne veljati petnajsti dan po objavi  v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Tekstualni in grafični del odloka je na vpogled na sedežu Občine Oplotnica, Goriška cesta 4, Oplotnica.

Številka: 24.13/2022

Datum: 24.2.2022