Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 - Skl. US) ter 16. člena Statuta občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in 12/14) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 10. izredni seji, dne 24.06.2014, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU

OBČINE SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH

1. člen

(podlaga za občinski  prostorski načrt)

S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije  (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.

(2) V strateškem delu OPN se za celotno območje občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah določijo:

·      izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;

·      zasnova prostorskega razvoja občine;

·      zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;

·      usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo;

·      usmeritve za razvoj v krajini;

·      usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;

·      usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(3) V izvedbenem delu OPN se določijo:

·      enote urejanja prostora;

·      območja namenske rabe prostora;

·      prostorski izvedbeni pogoji;

·      območja, za katere se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti.

 (4) Sestavni deli OPN so:

·      besedilo prostorskega načrta - odlok: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe s prilogo;

·      grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela in grafični prikazi  izvedbenega dela;

·      priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta, povzetek za javnost in okoljsko poročilo.

(5) OPN je bil celovito presojan. V sklopu celovite presoje vplivov na okolje je bilo izdelano okoljsko poročilo.

II.     Strateški del prostorskega načrta

1.      Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

1.1.   Analiza stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja

3. člen

(analiza stanja)

(1) Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: občina) je bila do leta 2006, ko je postala samostojna občina, del občine Lenart. Je ena manjših občin v Sloveniji, saj na območju cca 26 km² živi 2300 prebivalcev. Leži v prometno izredno dostopnem osrednjem delu Slovenskih goric, ki predstavljajo največje gričevje v Sloveniji, za katero je značilno prepletanje kmetijskih in gozdnih površin ter razpršene poselitve. Prepletanje različnih naravnih dejavnikov je vplivalo na današnjo strukturo prostora, predvsem na poselitev in rabo zemljišč. Občina je razpoznavna po kmetijski krajini, po Trojiškem jezeru in dominantni legi naselja Sveta Trojica s cerkvijo.

(2) Na območju občine ni večjih industrijskih in gospodarskih objektov, ki bi zaposlovali večje število ljudi. Tako večina delovno aktivnega prebivalstva dnevno migrira v Lenart, Maribor in ostale okoliške kraje. Poleg storitvenih dejavnosti prevladuje dopolnilna kmetijska dejavnost, osnovna kmetijska dejavnosti je v manjšini.

(3) Občino sestavlja 9 katastrskih občin in 8 statističnih naselij. Osrednje naselje ali lokalni center v občini je občinsko središče Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Sveta Trojica v Slovenskih goricah hkrati predstavlja tudi upravno, oskrbo, izobraževalno in storitveno središče v občini. Ostala strnjena naselja v občini so še Gočova, Zgornja Senarska, Zgornji Porčič, Spodnje Verjane, Zgornje Verjane, Spodnja Senarska ter Osek, ki pa imajo večinoma mešano kmetijsko bivalno funkcijo. 

4. člen

(težnje in problemi prostorskega razvoja občine )

(1) Povečan priselitveni tok prebivalcev zahteva večje število prostih stavbnih zemljišč, kljub temu, da so v občinskem središču še nepozidana stavbna zemljišča. Gradnjo ovirajo lastništvo zemljišč, neurejen trg stavbnih zemljišč in zaradi neugodne lege zemljišč tudi dražja komunalna infrastruktura. Zato je prisotna težnja po priključitvi dodatnih površin za stanovanjsko gradnjo in gradnjo poslovnih objektov. Težnje po gradnji se pojavljajo tako v občinskem središču kot v ostalih obcestnih naseljih, kjer je gradnja možna v vrzelih ob cesti, s čimer se bolje izkoristi zgrajena javna gospodarska infrastruktura.

(2) Razvojne težnje občine na področju cestne infrastrukture so usmerjene predvsem v konstantno vzdrževanje in urejanje obstoječe cestne infrastrukture, izboljšanje tehničnih elementov obstoječih cestišč (širina, izogibališča, itd.), ureditvi pločnikov in kolesarskih poti. Problematično je predvsem vzdrževanje in urejanje cest v gričevnatem delu občine, kjer relief velikokrat onemogoča gradnjo cest z ustreznimi tehničnimi elementi.

(3) Razvojne težnje na področju vodooskrbe so konstantno vzdrževanje obstoječega vodovodnega omrežja, gradnja novih vodovodnih sistemov, racionalizacija in izboljšanje vodooskrbe prebivalstva in zagotavljanje kakovostne pitne vode vsem prebivalcem. S pitno vodo so oskrbovana vsa naselja v občini, sama vodooskrba pa je zagotovljena iz treh različnih smeri (Mariborski vodovod, Ptujski vodovod, zasebna vodna zajetja). Problematična je predvsem vodooskrba v gričevnatem delu občine, ki se večinoma napaja iz zasebnih vodovodnih sistemov. Slednji nimajo monitoringa nad kontrolo pitne vode, nimajo določenih vodovarstvenih pasov, ob pojavu suše pa lahko pride do pomanjkanja vode, saj je celotno območje občine vododeficitarno.

(4) Kanalizacijsko omrežje je v občini zgrajeno le v delu naselja Sv. Trojica. V ostalem delu občine prevladujejo individualne greznice s prostim iztokom. Razvojne težnje so usmerjene predvsem v izgradnjo čistilnih naprav  ter dodatnih kanalizacijskih vodov, ki bodo odvajale odpadne vode občinskega središča in urejanje odvoda odpadnih voda iz individualnih greznic v čistilno napravo.

(5) Razvojne težnje v odprtem prostoru so usmerjene predvsem v ohranjanje in razvoj kmetijske dejavnosti z dopolnilnimi dejavnosti. Slednje ni pomembno samo z gospodarskega, ampak tudi iz socialnega in ekološkega vidika. Kmetijska dejavnost namreč zaposluje velik delež lokalnega prebivalstva, hkrati pa predstavlja največjega uporabnika in vzdrževalca kulturne krajine. Ohranjajo in spodbujajo se predvsem večje kmetije, ki se lažje modernizirajo in tržno usmerjajo. Izboljšani pogoji za intenzivno kmetijsko pridelavo so predvsem v dolinskih predelih občine, kjer so z izvedenimi agrarnimi operacijami (hidromelioracije) izboljšali talne razmere tal.

(6) Glede na ohranjeno podeželsko okolje je v prihodnosti mogoče pričakovati povečan turistični in športno – rekreativni pomen območja občine. Ugodne pogoje za razvoj turističnih dejavnosti daje Trojiško jezero, pa tudi opuščeno športno – rekreativno območje  v Oseku. Po območju občine poteka tudi nekaj turističnih in tematskih poti. Glavna težna na področju razvoja športno – rekreativnih in turističnih dejavnosti je tako predvsem lociranje okolju prijaznih nemotečih dejavnosti in objektov ter razvoj individualnega turizma.

5. člen

(možnosti prostorskega razvoja občine)

(1) Možnosti prostorskega razvoja občine so omejene zaradi lege v gričevnatem delu Slovenskih goric, kjer je celotno območje erozijsko ogroženo, težko dostopno, težave so z opremljanjem z javno gospodarsko infrastrukturo. V nižinskem delu občine je razvoj omejen zaradi kmetijskih zemljišč, ki ovirajo širitev naselij. Večje možnosti za prostorski razvoj so na robu strnjenih naselij, kjer je že urejena javna gospodarska infrastruktura, predvsem pa v naselju Sv. Trojica, kjer je na južnem delu naselja predvidena nova stanovanjska cona. Za razvoj gospodarskih dejavnosti so možnosti na južnem robu občine, ob regionalni cesti, kjer se zagotovijo nova stavbna zemljišča za manjšo gospodarsko cono. Za razvoj turistične in športno – rekreativne dejavnosti pa je potrebno zagotoviti območja ob Trojiškem jezeru in na vzhodni strani naselja Sv. Trojica. Centralne dejavnosti se razvijajo v centru naselja Sv. Trojica v Slovenskih goricah, kjer se zagotovijo dodatne površine.

(2) V ostalih naseljih občine, kjer ni možnosti prostorskega širjenja, se razvoj usmerja  na območja prostih stavbnih zemljišč. V nekaterih naseljih se zaradi večje izkoriščenosti obstoječe gospodarske javne infrastrukture v območje naselja vključujejo tudi posamezne vrzeli ob cestah.

(3) Na območju razpršene poselitve je možnost prostorskega razvoja mogoča le na območju obstoječih prostih stavbnih zemljišč. Širitev ovira prostorska zakonodaja, ki dopušča širitve le za kmetijsko dejavnost. Ne glede na to občina v prostorski načrt vključuje tudi širitev razpršene poselitve zaradi ohranjanja poselitve, s čimer se ohranja tudi kmetijska dejavnost.

(4) Glede na to, da območje občine predstavlja tradicionalno kmetijsko pokrajino, občina zagotavlja nadaljnji razvoj kmetijske dejavnosti z možnostjo gradnje objektov za potrebe kmetijske dejavnosti na novih stavbnih zemljiščih ob kmetijah. Intenzivna kmetijska dejavnost pa se mora prilagajati različnim režimom varovanja narave in voda, ki veljajo na območju občine.

(5) Poleg kmetijske dejavnosti je na območju občine v razvoju tudi športno – rekreativna in turistična dejavnost. Jedro športno – rekreativnega in turističnega razvoja v občini predstavlja območje in okolica Trojiškega jezera. Možnosti prostorskega razvoja za gradnjo dopolnilnih športnih in turističnih površin ovirajo sicer kmetijska zemljišča in režimi ob jezeru (poplavno območje), vendar bo občina z ustreznimi ukrepi zagotovila površine za širitev.

(6) Dejavnosti v prostoru se razmešča izven območij potencialnih nesreč. Na  popravnih območjih, območjih  z visoko podtalnico,  na območjih plazov, erozij in usadov je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo  žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoje sorazmerno glede  na izrazitost in pogostost  naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Na teh območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oz. dejavnosti  ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem  povzročijo naravne nesreče.

1.2.   Cilji  prostorskega razvoja občine

6. člen

(razvojne potrebe občine, regije in države)

(1) Razvojne potrebe občine so naravnane na odpravo slabosti, ki ovirajo hitrejši razvoj. To so predvsem negativna demografska gibanja, šibak kadrovski potencial, odsotnost gospodarskih dejavnosti, ki bi spodbujala nadaljnji razvoj in nizka podjetniška iniciativa. Temeljne razvojne usmeritve občine so:

·      zagotoviti zadostne površine komunalno opremljenih prostih stavbnih zemljišč, ki bodo zadovoljile potrebam povpraševanja za stanovanjsko gradnjo, za poslovne/gospodarske dejavnosti, športno-rekreativne in turistične dejavnosti, predvsem v lokalnem središču, saj je krepitev  lokalnih središč temeljni cilji Strategije prostorskega razvoja Slovenije,

·      zagotoviti kvalitetno bivalno okolje na obstoječih in novih stavbnih zemljiščih z izgradnjo gospodarske javne infrastrukture,

·      ohranjati kmetijsko dejavnosti kot glavno gospodarsko dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji  in kot vzdrževalca kulturne krajine,

·      ohranjati naravne in družbene vrednote območja.

(2) Razvojne potrebe občine so skladne s potrebami regije in države, saj se na državni ravni spodbuja celovit razvoj podeželskega prostora, ki obsega tudi celotno občino, ki je pomemben življenjski in gospodarski prostor. Poselitev se usmerja v lokalno središče in druga strnjena naselja na obstoječe gradbene parcele (nadomestna in dopolnilna gradnja). Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se prilagaja tradicionalni arhitekturi.

(3) Na širši ravni se oblikujejo atraktivna, enakomerno razmeščena in dostopna centralna območja, z možnostjo zagotavljanja oskrbnih, storitvenih, poslovnih, servisnih in drugih centralnih dejavnosti. Na območju občine je večje območje centralnih dejavnosti le v občinskem središču, ki zadovoljuje vsakodneven oskrbne potrebe prebivalcev. Zaradi bližine večjih oskrbnih centrov (Lenart, Maribor, Ptuj) na območju občine ni potrebe po oblikovanju novih območij centralnih dejavnosti. 

(4) Oskrba države z energijo temelji na posameznih energetskih sistemih, s katerimi se omogoča skladen razvoj ter zagotavlja kvalitetno, zanesljivo, ekonomično in zadostno oskrbo z električno energijo. Po ozemlju občine je predvidena gradnja povezovalnega daljnovoda 2 x 110 kV Lenart – Radenci.

(5) Država spodbuja rabo obnovljivih virov, za kar so v občini osnove v izkoriščanju biomase in sončne energije. Občina ima  izdelan Lokalni energetski koncept in  razvoj usmerja v boljšo energetsko učinkovitost. Predvsem je to sanacija objektov in energetskih naprav ter iskanje alternativnih energetskih virov. Spodbuja se pridobivanje energije iz biomase, izkoriščanje sončne energije ter ostalih obnovljivih virov energije.

(6) Občina je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem.

(7) Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo. To so predvsem nižinski predeli v dolini potoka Pesnica in njenih pritokov. Pomembna kmetijska območja so tudi v gričevnatem delu občine.

7. člen

(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) Občina neposredno meji na občine Benedikt, Gornja Radgona, Cerkvenjak, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas in Lenart. Celotno območje občine namreč predstavlja ruralen podeželski prostor, ki je v preteklosti spadal pod občino Lenart, kjer se je razvilo močnejše gravitacijsko območje in medobčinsko središče, naselje Lenart. Slednji zadovoljuje večino družbenih in zaposlitvenih možnosti prebivalstva tudi za okoliške občine, zato je občina močno navezana nanj. Bolj zahtevne storitvene in oskrbne potrebe pa prebivalci občine in vseh okoliških občin zadovoljujejo v nacionalnem središču regionalnega pomena, Mariboru, občasno pa tudi v Ptuju kot drugem regionalnem središču regije.

(2) Občina ima zelo ugodno prometno lego, saj leži blizu petega in neposredno na desetem panevropskem prometnem koridorju. Občinski prostor poleg daljnovoda 2 x 110 kV Lenart – Radenci prečka še avtocestni odsek A5 Pesnica – Lendava. Slednji občini omogoča še boljšo prometno dostopnost in povezanost z ostalimi deli Slovenije.

8. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1) Cilji  prostorskega razvoja občine temeljijo na analizi stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja občine ob upoštevanju državnih prostorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja. Za občino so prioritetni cilji:

·      zagotoviti nekaj delovnih mest v občini z zagotovitvijo površin za gospodarske dejavnosti v naselju Sv. Trojica,

·      ustvariti kvalitetne pogoje bivanja s sanacijo obstoječih in z zagotovitvijo novih bivalnih površin,

·      zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo,

·      spodbujati dopolnilno gradnjo v območjih individualne stanovanjske gradnje,

·      v občinskem središču zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj stanovanjskih, gospodarskih, športno-rekreacijskih in turističnih območij, sanirati in vzpostaviti zeleni sistem naselja, ohraniti identiteto krajevnega središča,

·      ohraniti prostorsko identiteto vseh ostalih naselij,

·      zagotoviti možnost dopolnilne gradnje v območjih razpršene poselitve zaradi ohranjanja poselitve, ohranjanja kmetijske dejavnosti in razvoja podeželskega turizma,

·      spodbujati rabo obnovljivih virov energije,

·      spodbujati racionalno ravnanje z odpadki,

·      razvijati turistično dejavnost na celotnem območju občine,

·      dopolniti mrežo kolesarskih in pohodniških poti kot turistično ponudbo v sklopu izletniškega turizma,

·      zagotoviti celostno ohranjanje kulturne dediščine in območij varstva narave.

2.      Zasnova prostorskega razvoja občine

9. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve)

(1) Prostor občine zajema nižinski del ob Pesnici in njenih pritokih ter gričevnat svet terciarnega gričevja Slovenskih goric. Doline potokov so v celoti namenjen kmetijstvu, tu so tudi strnjeni deli obcestnih naselij. Tudi v gričevnatem delu prevladuje kmetijstvo, na osojnih pobočjih je prisotno še gospodarjenje z gozdovi, poselitev je formirana kot razpršena poselitev, ki je avtohtoni vzorec poselitve. Značilno za občino je samostanski kompleks s cerkvijo ter Trojiško jezero, ki nudi možnosti za razvoj turizma.

(2) Navedena delitev občine predstavlja tudi osnovo za nadaljnji prostorski razvoj občine: 

·      poselitev se usmerja v lokalno središče Sveta Trojica in v strnjene dele obcestnih naselij v dolini ter tudi razpršeno poselitev,

·      ob pomanjkanju prostih stavbnih zemljišč se poselitev usmerja v vrzeli in na rob naselij oziroma v primeru večjih območij organizirano z izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov,

·      ohranja se obstoječi poselitveni vzorec na gričevnatem delu občine; ažurira se obstoječe objekte in s tem ohranja razpršena poselitev, medtem ko se ne dovoljuje novogradenj, razen v primeru ko gre za novogradnjo v korist aktivne kmetije,

·      gospodarske in centralne dejavnosti se razvija v naselju Sv. Trojica, pri tem se na območje občine ne umešča večjih industrijskih obratov,

·      poljedelstvo se razvija na celotnem območju občine, intenzivno pa v nižinskem delu,

·      športno - rekreacijske dejavnosti se usmerjajo na območje obstoječe športno – rekreativne površine in novo oblikovane oz. definirane športno – rekreacijske cone v  Oseku, ob lovskem domu v Dobravi in na območje in okolico Trojiškega jezera,

·      turistična dejavnost se usmerja na jezero, tu se razvija tudi športno- rekreacijska dejavnost,

·      na območje občine se ne umešča večjih infrastrukturnih objektov,

·      ohranja se pomen kmetijske dejavnosti, kot glavne gospodarske panoge v občini.

(3) V obstoječem planskem aktu občine je kot posebno ureditveno območje poselitve bilo opredeljeno pet strnjenih naselij oziroma delov naselij: Gočova, Sp. Senarska, Sv. Trojica, Zg. Porčič in Osek, kot športno –  rekreativno območje. Izdelava novega prostorskega načrta omogoča dolgoročno zasnovo novih območij poselitve, ki izhajajo iz obstoječega stanja in možnosti nadaljnjega razvoja, zato se kot naselja opredeli tudi  slemenska naselja Porčki Vrh, Gočovski Vrh, Osek in Spodnje Verjane. Oblikovanje naštetih naselij omogoča optimalno izkoriščenost obstoječe in načrtovane infrastrukture. V nova naselja se poleg obstoječih stavbnih zemljišč smiselno vključi tudi obstoječe objekte zgrajene na kmetijskih zemljiščih in obstoječe vrzeli. Prav tako pa je podobno, kot že v obstoječih strnjenih naseljih, smiselno izločiti dele stavbnih zemljišč, ki so z vidika omejitev neprimerne za poselitev. 

(4) Razpršena poselitev je opredeljena kot tip poselitve, ki jo opredeljuje večje število v prostoru razpršenih malih naselij, zaselkov in posamičnih kmetij. Razpršena poselitev na območju občine Sv. Trojica predstavlja avtohtono poselitev, zaradi česar je ne moremo šteti za negativen pojav v prostoru. Njeno ohranjanje ni pomembno samo zaradi ohranjanja poselitve, ampak tudi zaradi ohranjanja kulturne krajine širšega območja Slovenskih goric. Zaradi navedenega je razpršeno poselitev potrebno ohranjati in smiselno dopolnjevati obstoječa stavbna zemljišča (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitve) ter jih hkrati ščititi pred novo oziroma množično poselitvijo.

10. člen

(prednostna območja za razvoj dejavnosti)

(1) Na območju občine je značilna individualna stanovanjska gradnja, ki je mogoča na stavbnih zemljiščih strnjenih naselij in na območju razpršene poselitve. Na območjih, kjer prevladuje kmetijska dejavnost, je značilna stanovanjska gradnja s pripadajočimi gospodarskimi objekti. Večstanovanjske objekte najdemo le v občinskem središču, naselju Sv. Trojica. Naveden način gradnje se bo ohranjal tudi v prihodnosti, saj zaradi podeželskega okolja, razen v občinskem središču, ni potrebe po gradnji večstanovanjskih objektov.

(2) Centralne dejavnosti so v večji meri razvite le v občinskem središču, kjer je izoblikovan manjši centralni del naselja, ki zadovoljuje vsakodnevne osnovne oskrbne in storitvene potrebe prebivalcev celotne občine. Glede na majhnost občine in bližine večjega storitveno - oskrbnega  centra (Lenart), na območju občine ni potrebe po oblikovanju novih centralnih površin niti v občinskem središču, niti v katerem koli drugem naselju v občini. Kot posamezna območja centralnih dejavnosti izven občinskega središča se tako opredeli le območja gasilskih domov v Oseku in Gočovi, medtem ko v ostalih naseljih ni opredeljenih posamičnih območij centralnih dejavnosti.

(3) Na območju občine ni večjih industrijskih ali drugih gospodarskih objektov. Zaradi tega tudi ni obstoječih območij namenjenih industrijski in gospodarski dejavnosti. Izgradnja avtoceste je območju občine izboljšala prometno dostopnost, zaradi česar se pojavljajo večje težnje po lociranju posameznih obrtniških in poslovnih dejavnosti na ozemlju občine. Zato se ob priključku avtoceste na obstoječo regionalno cesto in uvozu v naselje, oblikuje dve manjši obrtno poslovni coni. Coni bosta služili predvsem koncentraciji mirnih in nemotečih obrtno poslovnih dejavnosti.

(4) Posebno in hkrati pomembno gospodarsko panogo v občini predstavlja kmetijstvo, ki je v državni lasti. Slednje se prednostno ohranja v vseh naseljih občine, razen v občinskem središču. Večje kmetijske objekte se locira na robove naselij oz. na območja razpršene poselitve. Z ohranjanjem kmetijske dejavnosti se istočasno ohranja tudi intenzivna ali ekstenzivna kmetijska izraba tal in z njo kulturna krajina.

(5) Razvoj športno – rekreacijske dejavnosti se usmerja na že obstoječe športno – rekreacijske površine kakor tudi na novo oblikovana območja. Manjše športno – rekreacijske površine so obstoječa športna igrišča pri šoli v Sveti Trojici in Gočovi. V prostorskih aktih občine so kot območje za šport in rekreacijo opredeljena večja območja; 

·      obstoječe območje v Oseku, ki nujno potrebuje novo vsebino,

·      obstoječe športno – rekreativno območje  -  Trojiško jezero,

·      nove površine oz. ob Trojiškem jezeru in

·      nove površine ob lovskem domu v Dobravi.

(6) Turistična območja so načrtovana na južnem, vzhodnem in severnem robu jezera in na vzhodni strani naselja Sv. Trojica. Ob jezeru se uredi kamp in večnamenski objekt, na vzhodni strani naselja Sv. Trojica pa je načrtovan EKO kampus z centralnim objektom in pripadajočimi manjšimi nastanitvenimi objekti.

(7) Pri razvoju športno – rekreacijskih in turističnih dejavnosti je posebno pozornost treba nameniti kapacitetam oziroma masovnosti. Območje občine namreč predstavlja ranljiv podeželski prostor, zato je priporočljivo oblikovanje nemasovnega turizma, ki ga okolje lahko sprejme brez stranskih posledic.

11. člen

(omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo)

(1) Lokalno središče Sveta Trojica s sonaselji zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja predvsem možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje ter možnost za razvoj gospodarskih, športno-rekreacijskih in turističnih dejavnosti z zagotovitvijo delovnih mest. Ostala naselja v občini so opredeljena kot podeželska naselja, kjer se poleg bivanja zagotavlja razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, razvoj obrti,  pa tudi razvoj površin družbene infrastrukture, oskrbe, rekreacije in turizma.

12. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Prometne povezave naselij v občini in regiji potekajo po obstoječem cestnem omrežju, ki poteka večinoma v dveh smereh: vzhod – zahod in sever – jug. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij in občin v regiji potekajo po regionalnih cestah v smeri proti Gornji Radgoni in Avstriji, v smeri Ptuja in naprej proti Hrvaški ter po avtocesti tako v smeri proti vzhodu (Murska Sobota in Madžarska), kakor tudi proti osrednji in zahodni Sloveniji (Maribor, Celje, Ljubljana, Koper, Italija).

(2) Obstoječe lokalne prometne smeri so pogojevale naravne kakor tudi družbene razmere. Razpršena poselitev po gričevnatem delu občine je pogojevala razvoj goste mreže cest nižjega ranga (javne poti, lokalne ceste), ki posamezne zaselke in kmetije povezujejo med seboj in jih navezujejo na ceste višjega ranga (lokalne ceste, državne ceste), potekajoče večinoma po večjih dolinah.

13. člen

(ostala razvojno pomembna območja v občini)

(1) Poleg že omenjenih pomembnih razvojnih območij v občini, kot so nove stanovanjske površine, površine za razvoj gospodarskih, športno-rekreacijskih in turističnih dejavnosti ter odprtega prostora z razvitim kmetijstvom, so v občini še območja režimov, ki so zavarovana s področnimi predpisi in usmerjajo razvoj v prostoru tako z vidika dodatnih potencialov, kot z vidika omejitev v prostoru. To so območja in objekti nepremične kulturne dediščine in območja varstva narave (ekološko pomembna območja, območja Nature 2000, območja naravnih vrednot in območja habitatnih tipov), ki so pomemben dejavnik pri razvoju turizma.

(2) Pomembna območja so tudi območja režimov in varovanja, ki predstavljajo omejitve v prostorskem razvoju občine. To so na območju občine predvsem poplavna območja, erozijska in plazovita območja in vododeficitarna območja.

14. člen

(območje urbanističnega načrta)

(1) Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih središč. Naselje Sv. Trojica v Slovenskih Goricah (v nadaljevanju: naselje Sv. Trojica) sicer ni urbano središče, je pa lokalno središče, kjer je zaradi posebnosti razvoja  njegova izdelava utemeljena. V zasnovi prostorskega razvoja naselja se preveri obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev površin. Določi se površine za širitev ter vzpostavi centralni del naselja. Območje urbanističnega načrta zajema stavbna zemljišča, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje naselja in zemljišča, ki so predvidena za širitev naselja.

3.      Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

15. člen

 (prometna infrastruktura)

(1) Na področju prometne infrastrukture je poudarek na ureditvi lokalnih cest za izboljšanje prometne varnosti, predvsem v gričevnatem delu občine, kjer so  ceste ozke, brez urejenih izogibališč, obvoznih elementov in ponekod z oteženimi dovoznimi potmi do objektov, zaradi česar ne zadostujejo prometnim obremenitvam in ne zagotavljajo ustrezne prometne varnosti. Pomanjkljiva je tudi prometna signalizacija in oprema na javnih cestah, prav tako pa ni urejenih površin za pešce in kolesarski promet, ki se odvija kar po cestišču. V prihodnosti je na medobčinskem nivoju predvidena izgradnja kolesarske steze med Lenartom in Sveto Trojico, ki bi potekala ob regionalni cesti, kot ločeno vozišče. 

(2) Glede na predvideni razvoj športno – rekreacijske in turistične dejavnosti, ter oblikovanje posebnih območij za ta namen, je v prihodnosti načrtovana ureditev povezovalnih kolesarskih poti med temi območji. Poleg obstoječih turističnih in tematskih poti (Pomurska planinska pot, Trojiška pohodniška pot,  romarska pot k Sveti Trojici), se bodo z razvojem športno - rekreacijske in turistične dejavnosti izoblikovale tudi dodatne turistične, rekreacijske in pešpoti, ki bodo smiselno dopolnjevale razpoložljivo ponudbo.

(3) Občina nima lastnega organiziranega javnega potniškega prometa. Obstaja le primestni avtobusni potniški promet (dnevne delovne in šolske migracije), ki občinsko središče in ostala naselja, ki ležijo neposredno ob glavni prometnici,  povezuje z Lenartom, od koder so potem navezuje z Mariborom in Ptujem ter organizirani šolski prevozi.  Ob porastu javnega prometa se uredijo dodatna postajališča, ki se tudi primerno opremijo (nadstreški, klopi, vozni redi). Spodbuja se večja gostota javnih prevozov, zagotovi se naj varen dostop do avtobusnih postajališč, kot so hodniki za pešce, prehodi za pešce, ipd., avtobusna postajališča se dodatno opremijo (horizontalna signalizacija, ureditev nadstreškov, voznih redov, itd.).

(4) Na območju občine razen v občinskem centru ni urejenih površin za mirujoči promet. Glede na povečan motorni promet je javnih parkirišč na območju občinskega središča premalo. Ker v naselju ni prostorskih možnosti za oblikovanje večjih javnih parkirišč, se pri načrtovanju novih območij predvidi zadostno število parkirnih mest, tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne površine pa je treba ustrezno urediti s talnimi oznakami. 

(5) V občini formalno ni plovnih poti. Vodotoki, ki se nahajajo na območju občine so premajhni, da bi omogočali kakršno koli plovbo. Edino večjo vodno površino v občini tako predstavlja območje akumulacijskega Trojiškega jezera. Ob slednjem se načrtuje ureditev športno – rekreacijske cone, ki vsebuje tudi možnost razvoja lahkega vodnega prometa. Pri lociranju vodnih športov na vodne površine jezera je treba ravnati previdno, saj le-te ne smejo imeti negativnih učinkov na ekosisteme in živali v in ob vodi.

16. člen

(elektronske komunikacije)

 (1) Območje občine je pokrito s TK omrežjem, ki poteka deloma v zemeljski in deloma v zračni izvedbi.

(2) S sodobnimi elektronskimi komunikacijami je občina slabo opremljena, zato se spodbuja razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih tk omrežij. Razvoj novih tehnologij omogoča vzpostavitve širokopasovnih komunikacij, ki jih bo v prihodnosti razvijala tudi občina.

17. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Zgrajeno elektroenergetsko omrežje zadovoljuje trenutno potrebe občine po električni energiji. Za izboljšanje preskrbe z električno energijo je predvidena gradnja DV 2 x 110 kV Lenart-Radenci, v primeru povečanega odjema električne energije pa se bodo po potrebi zgradili novi elektroenergetski objekti in vodi, ki bodo omogočali nemoteno oskrbo z električno energijo.

(2) Na območju občine ni plinovodnega in toplovodnega omrežja. To se bo izgrajevalo glede na potrebe in interes odjemalcev.

(3) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem energijo biomase in sončno energijo.

(4) Proizvodnja električne energije:

·      Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

·      Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije kot so veter, geotermalna energija in drugi, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.

·      V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost  soproizvodnji električne energije in

·      toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri obstoječih termoelektrarnah ter pri

·      vseh večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje (termoelektrarne – toplarne).

(5) Prenos in distribucija električne energije:

·      Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.

·      Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo na celotnem ozemlju Slovenije.

·      Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.

(6) Za doseganje ciljne vrednosti porabe električne energije za potrebe javne razsvetljave, je potrebno, da občina predvideti posodobitev obstoječe javne razsvetljave z ustreznimi svetili, v skladu z veljavno zakonodajo. 

18. člen

(komunalna in okoljska infrastruktura)

(1) Vodooskrbo prebivalstva in drugih porabnikov prostora zagotavlja izgrajena mreža vodovodov, ki se upravljajo in napajajo iz treh različnih sistemov in sicer iz sistema Mariborskega vodovoda, Ptujskega vodovoda in na posameznih delih iz zasebnih vodovodov. Zasebni vodovodi niso zavarovani, nimajo določenih vodovarstevnih pasov za zaščito vodnega vira,  se nahajajo na neustreznih območjih in kot taki prebivalcem ne nudijo ustreznega standarda zagotavljanja oskrbe s pitno vodo.

(2)  V prihodnosti se bo vooskrba iz zasebnih vodovodov vršila le izjemoma, ob vzpostavitvi ustreznega nadzora in kontrole za zagotovitev varnosti porabnikov. Na celotnem območju občine bo za porabnike potrebno zagotoviti nemoteno in neoporečno vodooskrbo, kar še posebej velja za območja, kjer se predvideva intenzivnejši prostorski razvoj. Dotrajane vodovode bo potrebno obnavljati, dograjevati in racionalizirati. Slednje pomeni, da se bodo vodovodni sistemi morali povezovati, ob dopolnjevanju in varovanju v etapni sanaciji dotrajanih vodovodov ter izgradnji novih vodovodov in racionalnem vključevanju vodnih virov, v zasnovi regionalnih povezav med občinami in sistemi. V ta namen je občina Sveta Trojica vključena v projekt Celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo.

(3) Poleg že urejenega zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v naselju Sv. Trojica, kjer je kanalizacija zvedena kot mešani sistem, občina načrtuje izgradnjo kanalizacijskih sistemov in manjših čistilnih naprav v strnjenih naseljih in tudi v območjih načrtovanih ureditev ob jezeru. Po potrebi se za večje utrjene površine predvidi ločen odvod padavinskih voda. Na območjih razpršene poselitve, kjer je nesmiselna gradnja skupnih čistilnih naprav, se zagotovi odvoz odpadnih voda na predvidene čistilne naprave v občini in prepove izpuste na kmetijske površine.

(4) Na območju občine je organizirano ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (biološki odpadki, papir, steklo, kovine, plastika). Poleg rednega praznjenja in odvoza odpadkov je v občini organizirana tudi občasna možnost oddaje sekundarnih surovin na za to postavljena centralna mesta ter oddaja nevarnih odpadkov (ekološki otoki).

19. člen

(vodno gospodarstvo)

(1) V občini je potok Pesnica voda 1. reda, ostali manjši vodotoki (Velka, Črmec, Ročica, Drvanja, Oseška graba, Purgarjeva graba, Vemprovec) pa so vode 2. reda.. Izvedeno je tudi akumulacijsko jezero – Trojiško jezero. Pesnica je regulirana.

(2) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(3) Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne skupnosti zagotavljajo na ogroženem območju načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov, zadrževalnikov, prodnih pregrad, objektov za stabilizacijo dna in brežin, črpališč in odvajanje zalednih voda.

(4) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo tudi izven ogroženega območja, če se z njimi poveča varnost pred škodljivim delovanjem voda.

4.      Določitev okvirnih območij naselij

20. člen

(strnjena naselja)

(1) Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij znotraj meja stavbnih zemljišč obsegajo tudi površine, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij.

(2) Strnjeno naselje je območje z najmanj 10 strnjenimi stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbeni inženirskimi objekti in javnimi površinami. Poselitveno območje se jim določi na podlagi namenske rabe zemljišč iz veljavnih prostorskih planov in na podlagi novo priključenih oziroma izključenih stavbnih zemljišč. Kot strnjena naselja na območju občine so:

·      občinsko središče: Sveta Trojica,

·      strnjena nižinska naselja: Gočova, Zg. in Sp. Senarska,

·      razpršena - razložena naselja v hribovitem delu, katerih strnjeni, gručasti deli, ki  imajo funkcijo osrednjega dela naselij med katera spadajo: Osek, Zg. Verjane Sp. Verjane in Zg. Porčič in več zaselkov, ki jih  sestavlja več kot 10 stanovanjskih objektov oziroma domačij.

21. člen

(razpršena poselitev)

(1) Razpršena poselitev je tip poselitve, ki jo opredeljuje večje število v prostoru razpršenih manjših naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve. Taka poselitev je značilna za celotni gričevnat svet Slovenskih goric in tudi za občino Sveta Trojica, zato se ohranja in vzdržuje.

(2) Posamezne že zgrajene objekte, za katere so bila pridobljena ustrezna dovoljenja in so bile v času izdelave prostorskega načrta podane vloge za vris stavbnega zemljišča, se ažurira in vriše kot stavbna zemljišča.

(3) Razpršena poselitev oblikovno sledi  značilni arhitekturni identiteti z upoštevanjem oblikovalskih in urbanističnih načel določenih v splošnih ali posebnih določil izvedbenega dela OPN.

22. člen

(razpršena gradnja)

(1) Razpršena gradnja, kot negativen pojav posamičnih objektov, ki niso usklajene z izvornim načinom postavitve stavb v prostor in načinom gospodarjenja z naravnimi viri, je na območju občine Sveta Trojice redek pojav, zato je ni mogoče strniti v nova naselja. Posamični novejši objekti (pretežno kmetijski), ki so bili zgrajeni brez ustreznih dovoljen oziroma nimajo opredeljenega stavbišča ter se nahajajo v odprtem prostoru, oddaljeni od strnjene poselitve, se v prostorskem načrtu opredelijo kot stavbišča brez stavbne parcele, kar omogoča le vzdrževanje objekta, ne pa tudi dopolnilne gradnje.

5.      Usmeritve za prostorski razvoj občine

5.1.  Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

23. člen

(usmeritve za razvoj naselij)

(1) Razvoj naselij je možen z notranjim razvojem, prenovo ali širitvijo naselja. Razvoj in prenova imata prednost pred širitvijo, zato je tudi v občini razvoj naselij usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev prostih nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih. Dodatne širitve so načrtovane le tam, kjer ni možno zagotoviti dovolj stavbnih zemljišč v obstoječih mejah oziroma je slednje potrebno za razvoj novih dejavnosti. Dodatne širitve se dopušča tudi tam, kjer je zaradi socialnih razlogov to interes lastnikov parcel in je širitev skladna s konceptom razvoja naselja. Pomemben razlog za usmerjanje razvoja naselij je ohranitev poselitve na celotnem območju občine in večja izkoriščenost zgrajene gospodarske javne infrastrukture.

(2) V strokovni podlagi za poselitev, ki vsebuje tudi analizo stavbnih zemljišč na obstoječih ureditvenih območjih naselij, je ugotovljeno, da so večja območja prostih stavbnih zemljišč le v naselju in so namenjena za stanovanjsko gradnjo, ni pa zemljišč za razvoj gospodarskih, športnih in turističnih dejavnosti. V ostalih naseljih ni večjih območij prostih stavbnih zemljišč. Nepozidane površine pretežno predstavljajo vrzeli in nepozidana dvorišča.

(3) Prenova naselij omogoča izboljšanje funkcionalnih, tehničnih, prostorsko – oblikovalnih, bivalnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in ekoloških razmer v naselju ali delu naselja. Tako je za osrednji centralni del naselja Sv. Trojica predvidena prenova v smislu ohranitve obstoječe obcestne morfologije in ohranitve celostne podobe naselja.

(4) Prenov v občini je načrtovana tudi za naselja, ki so iz razpršene poselitve prešla v strnjeno obliko. Smiselno se oblikuje nova območja naselij, kjer se zaradi pomanjkanja prostih stavbnih zemljišč, racionalne izrabe in organizacije prostora v poselitvena območja vključijo obstoječe vrzeli med stavbnimi zemljišči. V naseljih kjer takih vrzeli ni, se smiselno in po potrebi vključijo območja na robu naselij. Ponekod se iz območja poselitve izločijo posamezna obstoječa območja stavbnih zemljišč, ki iz različnih vzrokov (poplave, nakloni, itd.) niso primerna na poselitev in se prednostno namenjajo kmetijski rabi.

(5) Širitev naselij omogoča usmerjanje poselitve in dolgoročno zagotovitev primernih površin za gradnjo stanovanj in ostalih dejavnosti. V občini je širitev načrtovana predvsem v lokalnem središču, kjer se zagotavljajo dodatne površine za stanovanjsko gradnjo in za razvoj gospodarskih, športnih in turističnih dejavnosti.

24. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti)

(1) Občinsko središče Sveta Trojica predstavlja centralno naselje v občini, kjer prihaja do mešanja različnih storitveno – oskrbnih dejavnosti, ki zadovoljujejo osnovne vsakodnevne potrebe prebivalstva. Glede na atraktivnost naselja zaradi Trojiškega naselja in zaradi ugodne lege v bližini regijskih centrov, je razvoj naselja usmerjen v zagotovitev dodatnih stanovanjskih površin in površin za razvoj dodatnih dejavnosti: gospodarskih, turističnih in športno-rekreacijskih. Osrednji centralni del, kjer so skoncentrirani javni objekti: cerkev, samostan, šola, vrtec, občina, zadružni dom, trgovina, pošta, itd., je še naprej namenjen  centralnim dejavnostim. Severni, vzhodni in južni del naselja je namenjen za stanovanja. Na vzhodu naselja in ob jezeru se oblikujeta manjši območji, kjer se bo razvijala turistična dejavnost. Ob jezeru in na obstoječih športno – rekreativnih površinah se bo razvijala športno – rekreativna dejavnost. Na južni strani naselja se že razvija manjša gospodarska cona, kjer je predvidena koncentracija obrtnih in servisnih dejavnosti.

(2) V ostalih naseljih prevladuje bivalno - kmetijska funkcija, ki se bo v prihodnosti ohranjala. Glede na to, da gre za podeželski prostor, se v teh naseljih ne spodbuja razvoja drugih dejavnosti. V manjši meri je smiselno razvijati predvsem nemotečo obrtno in podjetniško dejavnost.

25. člen

(sanacija in prenova razpršene gradnje)

(1) Razpršene gradnje, ki bi jo lahko strnili v večja območja, v Občini Sveta Trojica ni. Razpršena gradnja so le posamični objekti v območju razpršene poselitve, ki se oblikovno in komunalno sanira.

26. člen

(ohranjanje razpršene poselitve)

(1) Ohranja se razpršena poselitev z možnostjo dopolnilne gradnje, z zagotovitvijo ugodnih bivalnih pogojev, z delovnimi mesti v bližini naselja bivanja oziroma z ugodnimi prometnimi povezavami z lokalnimi središči. Ker je občina demografsko ogrožena, se ohranja in spodbuja poselitev na celotnem območju občine, tudi v avtohtoni razpršeni poselitvi.

27. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1) V naselju Sv. Trojica se ohranja centralni del naselja ob cerkvi. Prevladuje enostanovanjska gradnja, le ob glavni prometnici v naselju se v trškem delu pojavljajo posamezni večstanovanjski in poslovni objekti. Po podrobni namenski rabi je centralni del naselja namenjen stanovanjem in centralnim dejavnostim. Kljub temu, da ima naselje dokaj urbani značaj, pa med gosto pozidanimi individualnimi stanovanjskimi objekti najdemo posamične domačije z ohranjeno ljubiteljsko kmetijsko dejavnostjo, večjih kmetijskih objektov ni.

(2) Pri urejanju naselij in zaselkov z obcestno pozidavo je potrebno oblikovati jasno vzdolžno mejo naselja. Ureditveno območje naselja se zapolnjuje. Osrednji del v naselju je potrebno funkcijsko opremiti in tako povišati bivalni standard.

(3) Na območju gručastih naselij in zaselkov je potrebno ohranjati zasnovo razvejanih komunikacij, ki predstavlja prostorsko ogrodje naselja. V središču naselja je dovoljena dopolnilna gradnja objektov z javnim programom, ki pa se mora oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim linijam in urbanistični kompoziciji obstoječih dominantnih objektov. Jedro je potrebno opremiti tudi z mikrourbano opremo (avtobusna postaja, razsvetljava, turistične oznake ...).  Pri funkcionalnih rekonstrukcijah je potrebno ohranjati grupiranje objektov v funkcionalno zaokrožene gruče okoli kmečkih dvorišč ter ohranjati merilo in velikost objektov. Nove večje programe je potrebno razporediti v večje število manjših objektov ali pa izoblikovati na robu naselja novo območje za novogradnje večjih dimenzij, ki morajo biti kompozicijsko uglašene s podobo naselja v krajini. Pomembno je, da se nova območja vizualno podrejajo staremu delu naselja.

(4) V strnjenih delih naselij se s postopno gradnjo ob cesti vzpostavi obcestna pozidava z značilno zaporednostjo: ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. Ohranjajo se značilni zeleni robovi naselij in zaselkov, tu je dopustna le gradnja gospodarskih kmetijskih objektov. Večje kmetije, farme,  bioplinarne se umeščajo v odprto krajino v primerni oddaljenosti od bivalnega dela naselja.

(5) V slemenskih naseljih se dosledno upošteva gradbena linija ob cesti, ohranja se velikostno razmerje grajene strukture z omejitvijo gradnje objektov večjih tlorisov in višin. Velikost ali prostornina objektov ne sme odstopati od povprečne velikosti ožjega naselja. Določi se tudi strožje prostorske izvedbene pogoje za oblikovanje objektov.

5.2.   Usmeritve za razvoj v krajini

28. člen

(razvojna območja za dejavnosti)

(1) Razvoj v odprtem prostoru je usmerjen predvsem v razvoj kmetijstva, kot glavne gospodarske panoge. Poglavitni kmetijski panogi v občini sta poljedelstvo in živinoreja, ki se pojavljata po celotnem območju občine. Večje poljedelske in živinorejske komplekse najdemo predvsem v dolinskih delih občine, medtem ko v gričevnatem delu prevladujejo manjši kompleksi. Vinogradništvo in sadjarstvo je na območju občine manj razvito. Predvsem vinogradništvo se pojavlja le v obliki manjših nasadov ljubiteljskega značaja. V prihodnosti je potrebno na območju občine spodbujati ohranjanje kmetijske dejavnosti in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Ohranjanje kmetijstva ni pomembno samo iz socialnega vidika, ampak tudi iz vidika ohranjanja podeželske kulturne krajine. Agrooperacije oz. ukrepi za izboljšanje možnosti za kmetijsko proizvodnjo naj se načrtujejo tako, da se zagotovi ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2) V prihodnosti je na območju občine predvideno oblikovanje posameznih športno – rekreativnih in turističnih območij, ki bodo temeljila predvsem na naravnih in družbenih danostih prostora ter vzpostavitvi oziroma gradnji podporne infrastrukture (igrišča, nastanitve, itd.). Razvoj naštetih dejavnosti mora prav tako temeljiti na trajnosti, zaradi česar je želeno, da se razvijajo bolj mehke in nemasovne oblike turizma, ki bodo hkrati omogočale razvoj in ne bodo škodile okolju ter kulturni krajini.

29. člen

(posebna območja)

(1) Posebna območja so območja režimov, ki so zavarovana s področnimi predpisi. Mednje prištevamo različne režime varovanja narave, območja varovanja objektov in območij nepremične kulturne dediščine ter območja državnih prostorskih aktov. Zanje veljajo področni predpisi, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju posegov v prostor. Na območju občine najdemo nekaj območij varovanja narave in naravnih znamenitosti ter večje število kulturnih in zgodovinskih spomenikov, ki že sedaj omogočajo turistični razvoj. Z vidika varovanja posebnih območij je za občino v zunanjem prostoru najpomembnejše Trojiško jezero z okolico in gozd Dobrava, v občinskem središču pa frančiškanski samostan s cerkvijo Svete Trojice ter zgodovinsko trško jedro.

(2) Kljub temu, da ozemlje občine v naravovarstvenem smislu nima nekega večjega pomena, predstavlja njeno posebnost kulturna krajina. Na območju Slovenskih goric je namreč značilna posebna krajina, ki se odraža v strmih ponekod zaobljenih slemenih, ki so pogojevale razvoj avtohtone razložene poselitve in specifične rabe tal. Na podlagi omenjenih značilnosti je celotno območje Slovenskih goric in s tem tudi območje občine v SPRS opredeljeno kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Na podlagi tega se ohranjanje razložene poselitve in razvoj tega območja zagotavlja z ustreznim načrtovanjem, programiranjem in zavarovanjem.

(3) Na območju občine ni površinskega kopa  (pridobivalnega prostora), za katerega bi država podelila rudarsko  pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. V primeru izkazanega interesa  za izkoriščanje mineralnih surovin  bo občina presodila ali je smotrno določeno območje z osnovno opredeliti, kot območje mineralnih surovin s podrobno namensko rabo, kot površine  nadzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom ali kot podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki  omogoča drugo rabo.  Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami predpisov o rudarstvu.  V občini se nahajajo  tudi nelegalni kopi, ki so potrebni sanacije ali so deloma že samosanirani. Sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z predpisi, ki urejajo graditev objektov.

30. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Kot območja, kjer je potrebno zagotavljati  varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih in antropogenih procesov. To so poplavna, erozijska in plazljiva območja.

(2) Poplavna območja so v občini v dolini potoka Pesnice, ki je vodotok I. reda in njenih pritokih Ročica, Drvanja in Velka. Povečana poplavna ogroženost in posledično škoda, zaradi poplav se pojavlja predvsem na kmetijskih površinah, prometni in ostali infrastrukturi. Manjša občasna poplavna ogroženost je značilna za posamezne stanovanjske in gospodarske objekte v naseljih Zg. Verjane, Sp. Verjane in Gočova.

(3) Posamezni deli občine so evidentirani kot erozijsko območje , kjer se upošteva varstvene ukrepe oziroma se v teh območjih ne načrtuje ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje. Pri poseganju na erozijska območja je potrebno predhodno  zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe oz. upoštevati  predpise.  Zemeljski plazovi in usadi so evidentirani na strmih pobočjih v Porčiču, Gočovi, Sv. Trojici in Oseku, ki lahko povzročijo dodatno nevarnost in škodo.

(4) Problem gričevnatih območij pa ni samo erozija, ampak posredno z njo povezana plazovitost terena. Bolj kot plazovi so za celotno območje Slovenskih goric značilni usadi. Plazovit teren najdemo predvsem na strmejših pobočjih, kjer prihaja do pomanjkanje vegetacijske podlage, ki bi zadržala nestabilne gmote skupaj. Zaradi pomanjkanja natančnih podatkov o plazljivosti terena, pa je preventivno ukrepanje, podobno kot pri erozijski ogroženosti, zelo oteženo in netočno.

(5) Območje Slovenskih goric je opredeljeno tudi kot območje s prostorskimi omejitvami za razvoj, kar izhaja iz vododeficitarnosti območja. Vododeficitarna območja najdemo predvsem na pobočjih, kjer zaradi prepustnosti kamnin prihaja do pronicanja vode v tla,  kjer je odsotna razvejana hidrološka mreža in standard vodooskrbne ni na ustreznem nivoju. Osnovna skrb občine na tem področju je, da se prebivalcem teh območij zagotoviti trajno in kvalitetno vodooskrbo ter odvajanje odpadnih voda. Ker je vododeficitarnost omejitev tudi za razvoj dejavnosti, ki potrebujejo in odvajajo velike količine vode, se umeščanja takšnih dejavnosti na vododeficitarna območja prepove.

(6) Na  popravnih območjih, območjih  z visoko podtalnico,  na območjih plazov, erozij in usadov je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo  žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoje sorazmerno glede  na izrazitost in pogostost  naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Na teh območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oz. dejavnosti  ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem  povzročijo naravne nesreče. Glede na stopnje  potresne ogroženosti morajo biti objekti protipotresno projektirani in grajeni in opredeliti potresno intenziteto in projektni pospešek tal. Pri planiranju se upošteva tudi požarno ogroženost.

(7) V vododeficitarnih območjih  se prioritetno zagotavlja urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcem. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemo povečanje potreb po vodi, se praviloma ne načrtuje v vododeficitarnih območjih. Okrepiti se mora sposobnost oskrbe s pitno vodo v  izrednih razmerah. Za vodo za gašenje se uporabi  manj kakovostne vodne vire.

31. člen

(zaščita in reševanje)

(1) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja ocenjene vse možne naravne in druge nesreče, ki se lahko pojavijo na območju občine. Možne nesreče so poleg poplav, erozije, plazov in usadov še požari, potres, množične nesreče na avtocesti, jedrska nesreča, množičen pojav kužnih bolezni pri živalih in vremenski pojavi. V načrtu zaščite in reševanja so navedeni ukrepi v primeru teh nesreč ter zagotovljene potrebne površine. Občina zagotavlja potrebne površine za ruševine na območju čistilne naprave v Zg. Senarski in sicer na območju platoja čistilne naprave, ki je varno pred visokimi vodami Q100. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj  pokopališče v Sveti Trojici zagotavlja dovolj prostora v primeru potrebe po množičnem pokopu. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na zemljišču ob izvozu na avtocesto, od koder se jih odvaža v zbirališče na Ptuju. Prostori za zbiranje, namestitev in oskrbe s hrano za večje število ljudi v primeru nesreče so v osnovni šoli v Sveti Trojici. Nujna zdravstvena pomoč je zagotovljena v Zdravstvenem domu Lenart. Logistični center občinske sile za zaščito, reševanje in pomoč se locira na območje gasilskega doma oziroma sedeža občine.

(2) V občini ni posebnih požarno ogroženih območij, so pa požari najpogostejše nesreče na območju občine. Prevladujejo požari na stanovanjskih in gospodarskih poslopjih, medtem ko so požari v naravnem okolju redki in manjših razsežnosti. Med njimi prevladujejo travniški požari. V občini delujejo tri gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. V izvedbenem delu prostorskega načrta se upošteva ukrepe varstva pred požarom, ki jih določajo predpisi o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upošteva se tudi požarna tveganja.

(3)  V občini ni industrijskih območij, ki so potencialna območja tveganj industrijskih nesreč.

5.3.   Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

32. člen

(osnovna in podrobnejša namenska raba zemljišč)

(1) Osnovna namenska raba zemljišč se povzame iz veljavnih prostorskih sestavin planov občine in dopolni z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in zemljišča prometne infrastrukture.

(2) Podrobnejša namenska raba se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Vsa naselja, razen lokalnega središča, so podeželska naselja, pretežno namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, zato se jih s podrobno namensko rabo opredeli kot podeželska naselja s stanovanjsko in kmetijsko funkcijo. V njih bo možno še naprej razvijati kmetijsko in dopolnilno kmetijsko dejavnost. Območja za centralne dejavnosti so v naseljih posamični objekti, to so vaško-gasilski domovi.

(3) V naselju Sv. Trojica se ohrani osnovna delitev namenske rabe. Osrednji del se opredeli kot urbani center, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, vzgojne, izobraževalne, kulturne in verske dejavnosti ter bivanje. Ostali del naselja se opredeli kot stanovanjsko območje, namenjeno bivanju in spremljajočim dejavnostim. Območje ob jezeru se nameni za športno-rekreacijsko in turistično dejavnost, na južnem delu je načrtovana tudi gospodarska cona.

(4) V vseh površinah v odprti krajini je dopustno načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij, ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), ki so namenjeni izvajanju ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanju prepoznavnih značilnosti krajine, ki so namenjeni športu in rekreaciji, za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ter za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine. Naštete ureditve in posegi na najboljših kmetijskih zemljiščih pod pogojem,  če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.

5.4.   Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

33. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih EUP glede na opredeljeno osnovno ali podrobnejšo namensko rabo prostora. Enote urejanja prostora se določijo glede na značilnosti prostora za celotno območje občine in se prikažejo v izvedenem delu prostorskega načrta. Z prostorskimi izvedenimi pogoji se določi merila in pogoje za gradnjo objektov ter drugih posegov v prostor glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede namen, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje, itd.

(2) V vseh naselij se ohranja značilna morfologija obcestnih naselij, to je obcestna pozidava z značilnim zaporedjem gradnje stanovanjskih objektov ob cesti, v notranjosti parcele gospodarski objekti. V naseljih se ohranja tudi zeleni rob naselja in ostale zelene površine.

(3) Pri gradnji individualnih stanovanjskih objektov v vseh naseljih in delih naselij z ohranjenimi avtohtonimi značilnostmi, se pri oblikovanju objektov upošteva značilnosti arhitekturne tipike območja, predvsem pri oblikovanju in obdelavi streh in fasad. Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.

(4) V naselju Sv. Trojica se ohranja staro trško jedro z značilno zazidavo ob ulični gradbeni liniji, z omejeno velikostjo objektov, podolžno obliko objektov, dvokapnimi strehami z opečno kritino in uporabo avtohtonih materialov (opeka, kamen, les). Dotrajane objekte se nadomesti z novimi, pri čemer se upošteva ulično gradbeno linijo in višinski gabarit, ki ne presega višine obstoječih objektov ob ulici.

6.      Razvoja občinskega središča

34. člen

 (urbanistični načrt)

(1) Urbano središče, za katera je treba izdelati urbanistični načrt, je v občini Sv. Trojica v Slovenskih Goricah spoznano naselje Sv. Trojica v Slovenskih goricah.

(2) Za naselje Sv. Trojica se izdela urbanistični načrt, ki je lokalno središče, v katerem se v zasnovi prostorskega razvoja preveri obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev površin. Določi se površine za širitev ter vzpostavi centralni del naselja. Območje urbanističnega načrta zajema stavbna zemljišča, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje naselja in zemljišča, ki so predvidena za širitev naselja.

III.    Izvedbeni del prostorskega načrta

1.      Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor

35. člen

(enote urejanja prostora - EUP)

• Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa:

·      območja namenske rabe prostora,

·      prostorske izvedbene pogoje,

·      območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) Enote urejanja prostora (EUP) so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja prostora so posamezna območja v naselju Sv. Trojica, območja v ostalih naseljih  samostojni zaselki in deli nižinskih strnjenih naselij, strnjena obcestna gričevnata naselja ter ostala območja stavbnih zemljišč (družbeni objekti, pokopališča, rekreacijska območja, posebne površine). Posebne enote urejanja prostora so območja krajine, deljene po režimih. V vsaki prostorski enoti je določena podrobnejša namenska raba prostora ter podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji.

(3) Pregled enot urejanja prostora v občini:

* Pomen uporabljenih izrazov in kratic: KD – objekti in območja nepremične kulturne dediščine, (EŠD – evidenčna številka objektov in območij nepremične kulturne dediščine) evidentiranih v Registru nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo (september 2013); erozija_zaht_ukr. – erozijska območja - območja zahtevnih zaščitnih ukrepov, erozija_obič_ukr. - erozijska območja - območja običajnih zaščitnih ukrepov;  redke, pogoste in katastrofalne poplave – poplavna območja, določena na podlagi opozorilne karte poplav, ki jo vodi Agencije Republike Slovenije za okolje (januar 2011); HMO – območja hidromelioracij, iz evidence Ministrstva za kmetijstvo in okolje (oktober 2013); EPO – ekološko pomembna območja, so posebna varstvena območja narave, določena na podlagi Uredbe URL RS, št. 48/04, 33/13, 99/13); Natura - posebna varstvena območja narave, določena na podlagi Uredbe URL RS št., 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 (popr.) 39/13 (Odl.Us.); HŠ – hidrološka študija – Hidravlične presoje vpliva načrtovane ČN v občini Sv. Trojica v Slov. goricah na vodni režim (VGB Maribor, št. proj. 3293/11, april 2011) in Hidravlična presoja vpliva načrtovane gradnje v okviru OPN Občine Sveta Trojica na vodni režim,  ki jo je izdelav VGB Maribor, št. 3320/11, septembra 2011, dopolnitev julij 2013, dopolnitev februar 2013 v kateri so bili določeni razredi poplavne nevarnosti (Ps – območje srednje nevarnosti, Pv – območje velike nevarnosti); DPN – območje veljavnih državnih prostorskih aktov, iz evidence Ministrstva za infrastrukturo in prostor (oktober 2013); požarno ogroženi gozd  - območja požarno ogroženih gozdov, iz evidence Zavoda za gozdove Slovenije.

36. člen

(namenska raba prostora)

(1) Osnovna namenska raba prostora se deli na:

·      območja stavbnih zemljišč,

·      območja kmetijskih zemljišč,

·      območja gozdnih zemljišč,

·      območja vodnih zemljišč,

·      območja drugih zemljišč.

(2) Za celotno območje občine je za posamezno enoto urejanja prostora glede na pretežno rabo določena podrobnejša namenska raba prostora v skladu s Prilogo 1 k Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07).

(3) Namembnost posameznih območij podrobne namenske rabe je podrobneje opisana v navedem pravilniku iz drugega odstavka tega člena. Podrobna namenska raba površin je razvidna tudi iz legende, ki je priloga  grafičnih prilog občinskega prostorskega načrta: Prikaz namenske rabe zemljišč in enot urejanja prostora.

(4) Izrazi v odloku:

·      OPN – občinski prostorski načrt,

·      OPPN – občinski podrobnejši prostorski načrt,

·      EUP – enota urejanja prostora,

·      PIP – prostorsko izvedbeni pogoji,

·      PNRP - podrobna namenska raba prostora,

·      K- kletna etaža objekta,

·      P- pritličje objekta,

·      1,2,3 - število etaž nad pritličjem objekta,

·      M - mansarda objekta (je etaža pod poševno streho objekta s kolenčnim zidom).

37. člen

(prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih in na območju občine Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, določajo:

·      namembnost in vrsto objektov po območjih podrobne namenske rabe,

·      tipologijo in oblikovanje območij,

·      lego objektov,

·      velikost in zmogljivost objektov,

·      tipologijo in oblikovanje objektov,

·      parcelacijo stavbnih zemljišč,

·      ureditev zelenih in drugih javnih površin,

·      priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

·      celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih 

·      dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

·      varovanje zdravja ljudi,

·      druge pogoje.

(2) V vseh EUP na območjih stavbnih zemljišč, kjer je dopustna gradnja razen, če za posamezno enoto urejanja ni določeno drugače,  so dopustni naslednji posegi: 

·      izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, dozidavo, nadzidavo,

·      rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega dela,

·      sprememba namembnosti objekta,

·      pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,

·      vzdrževanje objektov in naprav,

·      dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.

(3) Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Pri gradnji in določanju velikosti in oblik pomožnih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov iz tega odloka. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva tipologija zazidave na območju občine Sveta Trojica v Slovenskih Goricah.

(4) V EUP so na posameznih površinah PNR dopustni posegi  iz (2) odstavka tega člena za  nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR določena v Prilogi 1 (Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in začasnimi objekti), če ni v posameznih členih odloka določeno drugače.

(5) Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz drugega odstavka 37. člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.

(6) Kot prometne površine se smatrajo vse površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč ter so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora (v Prikazih gospodarske javne infrastrukture) ali iz grafičnih prikazov izvedbenega dela (v Prikazu območij enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture (obstoječe ali predvidene), ali so kategorizirane občinske ceste ali evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali razvidne iz digitalne topografske karte ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi prometne površine, poti).

(7) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno enoto urejanja je podlaga podrobne opredelitve objektov predpis o klasifikacije vrst objektov.

(8) Poleg prostorsko izvedbenih pogojev za posamezno enoto urejanja prostora ali podrobnejšo namensko rabo se pri posegih v prostor upoštevajo tudi skupni prostorsko izvedbeni pogoji, če v posameznih členih tega odloka ni določeno drugače.

(9) Občinski prostorski načrt je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

1.1.   Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor,  velikosti in oblikovanja po posameznih EUP

1.1.1.  Prostorski izvedbeni pogoji za območja stanovanjske gradnje

38. člen

(območja individualne stanovanjske gradnje - SS)

a)        Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP ST 1, ST 1/1, ST 7, ST 10  je na območju stavbnih zemljišč  s podrobno namensko rabo SS in SSm, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim,  dopustna gradnja v skladu 37. členom za naslednje vrste objektov:

·      stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

o  eno in dvostanovanjske stavbe (samostojne hiše) s pomožnimi objekti,

o  večstanovanjske stavbe le znotraj EUP g in ST 7 (dvostanovanjske samostojne hiše, stanovanjske hiše s tremi ali več stanovanji, bloki),

o  stanovanjske stavbe  za posebne družbene skupine,

o  v ST 1/1 dovoljena le gradnja eno ali dvostanovanjskih objektov s pomožnimi objekti,

·      nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti (razen v ST 1/1):

o  gostinske stavbe (gostilne, restavracije, točilnice, nastanitveni prostori), 

o  druge poslovne in upravne stavbe (stavbe s pisarnami in poslovnimi prostorih namenjeni lastnemu poslovanju podjetij),

o  družbene stavbe (zasebne ambulante, lekarne, ipd.),

o  trgovske (od trgovskih stavb samo samostojne prodajalne in butiki, lekarne in prodajalne očal) in druge stavbe za storitvene dejavnosti,

o  stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

o  druge nestanovanjske stavbe;  obredne stavbe (kapele), kulturna dediščina, ki se ne  uporablja v druge namene, druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene nikjer,

o  razne delavnice, iz skupine industrijskih stavb,  ki ne smejo presegati  mejne vrednosti hrupa,  ki  je določeno za to območje  in niso objekti, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje,

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov.

b) Pogoji glede velikosti

(1) Etažnost eno in dvostanovanjskih objektov na območju SS, SSm je lahko največ K+P+1 ali največ K+P+M. Etažnost večstanovanjskih objektov je lahko največ K+P+2 ali največ K+P+1+M. V primeru gradnje K+P+M ali K+P+1+M so poleg strešnih oken možne strešne klasične frčade in pultna okna. Frčade ali pultna okna ne smejo biti višje od višine slemena strehe. Sleme frčade ne sme imeti naklona usmerjenega proti glavni strešini.

(2) V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 ter do K+P+2 ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na stropni plošči. Prostor pod streho je lahko izkoriščen s strešnimi okni, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.

(3) Višje obstoječe objekte od predpisanih se lahko obnavlja v obstoječih višinskih gabaritih. Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Kletni del zgradbe naj bo čim bolj vkopan v zemljo.

(4) Sosednjim objektom se je potrebno prilagoditi po višinskih gabaritih in gradbeni črti, naklonu streh in smeri slemena, razmerju fasad in njihovi orientaciji, merilu in razporeditvi fasadnih elementov ter barvi in teksturi streh in fasad.

(5) Višina objektov se lahko poveča od predpisane, če je vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine objekta mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Sakralni objekti in stolpi ob gasilskih domovih so lahko višji, oblika se prilagodi namenu.  

(6) Zaradi ohranjanja vedute naselja oz.  zavarovanega območja trškega jedra v Sveti Trojici se upoštevajo naslednji pogoji. Pri rekonstrukcijah je potrebno ohranjati merilo, oblikovanje in velikost objektov. Nove večje programe je potrebno razporediti v večje število manjših objektov, ki morajo biti kompozicijsko uglašene s podobo naselja v krajini. Pomembno je, da se nova območja vizualno podrejajo trškemu  delu naselja.

c) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata ali lomljena z dodajanjem in odvzemanjem volumnov. Na območjih novejše zazidave so objekti lahko tudi kvadratnih tlorisov.  Objekti so lahko zgrajeni v okviru zaznanih  gradbenih linij, dovoljeni so prizidki in širitve objekta, kjer to dopušča velikost, faktor zazidanosti in oblika gradbene parcele ter so upoštevani predpisani odmiki in varstveni pogoji.

(2) Strehe so enakostranične  dvokapnice, s slemenom vzporednim z daljšo stranico objekta. Naklon strehe je od 35 do 45°. Štirikapne strehe so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije pozidave, kar mora biti prikazano in utemeljeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.  Kritina mora biti opečna in opečne barve. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na objektih,  je izjemoma dovoljena drugačna izvedba strehe, če to narekuje funkcija objekta. V tem primeru  je investitor  v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,  drugačno izvedbo strehe dolžan strokovno utemeljiti. Občina utemeljitev lahko preveri pri strokovni službi. 

(3) Gradnja balkonov na čelnih, ožjih fasadah ni dovoljena.

(4) Fasade morajo biti skladne z lokalno kvalitetno arhitekturo območja in  svetlih, pastelnih  barv. Lahko se jih kombinira z lesom ali naravnim kamnom, uporaba signalnih barv ni dovoljena.

d)        Ostali pogoji - omilitveni ukrepi

(1)  Na območju EUP ST 1/1, v času izvajanja gradbenih del, je potrebno posebno pozornost namenit zaščiti objekta KD Sveta trojica v Slovenskih goricah – Poličeva kapela (EŠD 24339). Pred začetkom del je potrebno zagotoviti dokumentiranje stanja objekta KD in prostora na širšem območju posega (foto in video posnetek) po navodilih pristojne službe.

39. člen

(območja podeželskih naselij - SK)

a)        Pogoji glede namembnosti območja

(1) V EUP ST 5, ST 11, ZP 1, ZP 2, ZP 3, ZS 1, GO 1, GO 2, GO 3, SS 1, SS 1/1,  SS 1/2, OS 1, OS 3 in SV 1 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobne namenske rabe SK, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte:

·      stanovanjske stavbe:

o  eno in dvostanovanjske stavbe (razen vil, počitniških in vrstnih hiš ter novogradnje stanovanjskih stavb na  EUP SS 1/1 in SS 1/2) s pomožnimi objekti,

·      nestanovanjske stavbe:

o  gostinske stavbe,

o  trgovske  (do 100 m² prodajne površine) in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno delavnicami iz skupine industrijskih stavb  pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to območje in niso objekti, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje,

o  stavbe splošnega družbenega pomena,

o  stavbe za promet in za izvajanje komunikacij,

o  druge nestanovanjske stavbe; vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd v velikosti 3000 m2,

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov.

b)        Tipologija in oblikovanje območij

(1) Potrebno je ohranjati zasnovo razvejanih komunikacij, ki predstavlja prostorsko ogrodje posameznega naselja. V središču naselja je dovoljena dopolnilna gradnja objektov z javnim programom, ki pa se mora oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim linijam in urbanistični kompoziciji obstoječih dominantnih objektov. Jedra je potrebno opremiti tudi z mikrourbano opremo (poenotena urbana oprema; avtobusna postaja, razsvetljava, turistične oznake, klopi, smetnjaki, izveski,...).

(2) Pri funkcionalnih rekonstrukcijah je potrebno ohranjati grupiranje objektov v funkcionalno zaokrožene gruče okoli kmečkih dvorišč ter ohranjati merilo in velikost objektov. Nove večje programe je potrebno razporediti v večje število manjših objektov ali pa izoblikovati na robu naselja novo območje za novogradnje večjih dimenzij, ki morajo biti kompozicijsko uglašene s podobo naselja v krajini. Pomembno je, da se nova območja vizualno podrejajo staremu delu naselja. Posebej je potrebno ta pogoj upoštevati na območju EUP ZP 2 zaradi ohranjanja pogleda na zavarovano območje trškega jedra v Sveti Trojici.

(3) Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata ali lomljena, dodajanjem in odvzemanjem volumnov. Objekti so lahko zgrajeni v okviru zaznanih  gradbenih linij, dovoljeni so prizidki in širitve objekta, kjer to dopušča velikost, faktor zazidanosti in oblika gradbene parcele ter so upoštevani predpisani odmiki in varstveni pogoji.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Etažnost stanovanjskih objektov na območju SK je lahko največ  K+P+1 ali največ K+P+M. V primeru gradnje K+P+M so poleg strešnih oken možne strešne klasične frčade in pultna okna. Frčade ali pultna okna ne smejo biti višje od višine slemena strehe. Sleme frčade ne sme imeti naklona usmerjenega proti glavni strešini.

(2) V primeru gradnje objekta višine K+P+1 ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na stropni plošči. Prostor pod streho je lahko izkoriščen s strešnimi okni, strešne frčade na teh objektih niso dovoljene.

(3) Višje obstoječe objekte od predpisanih se lahko obnavlja v obstoječih višinskih gabaritih. Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Kletni del zgradbe naj bo čim bolj vkopan v zemljo.

(4) Sosednjim objektom se je potrebno prilagoditi po obstoječih višinskih gabaritih in gradbeni liniji, naklonu streh in smeri slemena, razmerju fasad in njihovi orientaciji, merilu in razporeditvi fasadnih elementov ter barvi in teksturi streh in fasad.

(5) Višina stanovanjskih objektov se lahko poviša od predpisane, če je vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Sakralni objekti, stolpi ob gasilskih domovih so lahko višji, oblika se prilagodi namenu.  Višji so lahko tudi kmetijski objekti, ki se s svojo obliko in višino prilagajajo funkciji pod pogojem, da negativno ne  vplivajo na silhueto naselja ali krajino, kar mora biti prav tako utemeljeno v projekti dokumentaciji s prikazom umestitve v strukturo naselja in krajine.  

d)        Pogoji glede oblikovanja

(1) Strehe so simetrične in enakostranične dvokapnice  s slemenom  vzporednim  z daljšo stranico  objekta. Za vse vrste objektov je dopusten naklon strehe 35 - 45⁰. Na čelnih straneh  je dopusten čop, ki ne sme  preseči ¹/₃  stranice strehe.  Kritina na  objektih  morajo biti opečne in opečne barve. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Štirikapne strehe so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije pozidave, kar mora biti prikazano in utemeljeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kritine na kmetijskih, obrtnih, servisnih, skladiščnih objektih so lahko tudi v sivih in rjavih barvah.

(2) Na nestanovanjskih objektih, ki so namenjeni poslovni  dejavnosti, je izjemoma dovoljena drugačna izvedba strehe, če to narekuje funkcija poslovnega objekta. V tem primeru  se v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,  drugačno izvedbo strehe strokovno utemelji. Na kmetijskih, skladiščnih, trgovskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi, obrtnimi in podobnimi delavnicami so strehe dvokapne manjšim naklonom  ali z ravno/enokapno streho. 

(3) Gradnja balkonov na čelnih, ožjih fasadah ni dovoljena.

(4) Fasade morajo biti skladne z lokalno kvalitetno arhitekturo območja in  svetlih, pastelnih  barv. Lahko se jih kombinira z lesom ali naravnim kamnom, uporaba signalnih barv ni dovoljena.

(5) Zaradi ohranjanja vedute naselja oz.  zavarovanega območja trškega jedra v Sveti Trojici se v ST 11 upoštevajo naslednji pogoji. Pri rekonstrukcijah je potrebno ohranjati merilo, oblikovanje in velikost objektov. Nove večje programe je potrebno razporediti v večje število manjših objektov, ki morajo biti kompozicijsko uglašene s podobo naselja v krajini. Pomembno je, da se nova območja vizualno podrejajo trškemu  delu naselja.

1.1.2. Prostorsko izvedbeni pogoji na območju strokovnih podlag za enote urejanja prostora  ST 8, ST 14, ST 20, ST 21, ST 22 in GO 4 z oznako podrobne namenske rabe SS

40. člen

(1) Za EUP ST 8, ST 14, ST 20, ST 21, ST 22 in GO 4 so bile izdelane strokovne podlage in  so za vsako posamezno enoto  urejanja priloga tega prostorskega akta. Iz tekstualnega dela strokovnih podlag so v predmetni  odlok  povzeti prostorsko izvedbeni pogoji, ki so poleg grafičnih delov strokovnih podlag, po katerih se urejajo enote iz prvega stavka tega odstavka, priloga akta in se nahajajo v mapi; 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod.

(2) Tudi za ta območja veljajo splošno izvedbeni pogoji razen, če v členu za posamezno enoto ni določeno drugače.

41. člen

(podrobno izvedbeni pogoji na območju enote urejanja prostora ST 8 ­- Rajter)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP ST 8   je na območju stavbnih zemljišč  s podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi,  je dopustna gradnja v skladu 37. členom za naslednje vrste objektov:

·      stanovanjske stavbe:

o  enostanovanjske stavbe (samostojne hiše).

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov.

(2) Območje EUP ST 8, zajema parcele s številkami 5291/2, 291/3, 291/4, 291/5, 291/6 in 291/7 vse k.o. Gradišče v Slovenskih goricah. Za območje je bila izdelana strokovna podlaga, kjer so podani pogoji za pozidavo predmetnega območja iz katerih je razvidna urbanistična in prometna ureditev območja in navezava le tega na obstoječo prometno in komunalno ureditev območja. Strokovna podlaga  za enoto urejanja ST 8 je priloga prostorskega akta (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 01_SP_Rajter_ST 8) v kateri so grafične priloge ureditve z oblikovalskimi pogoji in komunalno ureditvijo prikazane na  geodetskih podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja treh  individualnih zgradb. Pozidavo stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, se lahko vrši fazno.  

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz priložene grafične priloge v »Strokovni podlagi za ST 8«. Objekti so odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji.

(2) Etažnost objektov je maksimalno K+P+M in se mora prilagajati konfiguraciji terena.

(3) Oblikovanje objektov mora izhajati iz tipologije širšega območja. Novogradnje naj v prostoru ohranjajo vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja. Zato se prilagajajo okoliškim objektom in ureditvam po:

·      zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča,

·      odmiku od sosednjih objektov,

·      višini in gradbeni črti,

·      naklonu streh in smereh slemena,

·      barvi streh in fasad,

·      načinu izvedbe ograj in ostalih posegov v prostor.

(4) Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarnovarstvenimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja, v vsakem primeru pa mora omogočati vzdrževanje objekta z lastne gradbene parcele. Dovoljene so dozidave in širitve objekta v skladu s tehničnimi predpisi.

(5) Vhod, je označena smer glavnega dostopa do objekta.

(6) Stavbe so  tlorisne zasnove v razmerju od 1:1,25 do 1:2,0 – objekti so lahko zgrajeni v okviru gradbenih linij in gradbenih mej, dovoljeni so prizidki in širitve objekta, kjer to dopušča velikost in oblika gradbene parcele ter so upoštevani predpisani odmiki in varstveni pogoji.

(7) Streha je dvokapna v naklonu strešine od 30º do 45º, ravne strehe niso dovoljene. Kritina mora biti praviloma iz žgane opeke, izjemoma je možna druga temna kritina.

(8) Fasade so obdelane z naravnimi materiali (les, omet, kamen, opeka) in naj bodo barvno usklajene z obstoječimi barvami v naselju.

(9) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču   - podporni zidovi na parceli morajo biti obdelani z naravnimi materiali.

(10) Vse ograje in mikrourbana oprema mora biti iz naravnih materialov. Ograje lahko  potekajo po parcelnih mejah in naj imajo vgrajeno mesto za zbiranje odpadkov.

(11) Parkirne površine morajo biti utrjene in izvedene tako, da je preprečeno pronicanje onesnaženih meteornih voda v podtalje. Število parkirni mest je predpisano v skupnih pogojih.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene grafične priloge »Strokovne podlage  za enoto urejanja ST 8 «, (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 01_SP_Rajter_ST 8).

d)        Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Prometna ureditev: Območje EUP ST 8 je prometno dostopno, po dokončni ureditvi-izgradnji predvidene dovozne ulice, ki se bo na severnem delu navezovala na Slovensko cesto. Dovozna ulica bo dvosmerna in bo potekala ob severnem in vzhodnem delu pozidave. Dovoz in dostop do objektov, bo možno, zagotoviti direktno iz dovozne ulice, ki poteka ob severnem delu predmetnih parcel. Širina vozišča in pločnika, je izbrana tako, da omogoča tudi intervencijske dovoze. Niveletni potek dovozne ceste je treba prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za projektiranje nizkoprometnih cest. V projektni dokumentaciji se naj natančneje definira tudi odvajanje in ostali tehnični elementi.

(2) Komunalna ureditev: Območje obdelave ni komunalno in energetsko opremljeno, zato bo potrebno urediti ustrezno manjkajočo komunalno in energetsko infrastrukturo, ki se nahaja v bližini predvidenih gradenj, ob upoštevanju pogojev, ki jih bodo predpisali upravljavci v posameznih soglasjih.

(3) Elektrika: Priključitev novih objektov na nizkonapetostno omrežje, ki že poteka na severnem delu ob Slovenski cesti, bo možno izvesti v skladu s pogoji upravljavca nizkonapetostnega omrežja (El. Maribor - O.E. Maribor z Okolico). Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naselij morajo biti zemeljski.

(4) Javna razsvetljava: Javna razsvetljava k predvidenim objektom bo izvedena s svetilkami na kandelabrih. Napajanje bo izvedeno preko nizko napetostnega električnega voda, v skladu s pogoji upravljavca. Omrežje javne razsvetljave bo potekalo po skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem.

(5) Vodovod: Za oskrbo predvidenih objektov z vodo, bo potrebno zgraditi novi sekundarni vodovodni cevovod ustreznega premera, ki se bo navezoval na obstoječe vodovodno omrežje PEHD DN 110, ki poteka po Slovenski cesti na severnem delu. Priključitev posameznih objektov bo možna na osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju določila Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema pitne vode na območju občine Maribor in drugih občin, ki jih oskrbuje mariborski vodovod in določila o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav.

(6) Kanalizacija: Odvajanje fekalnih in meteornih vod iz posameznih objektov,se uredi z izgradnjo ustrezno dimenzioniranih vodonepropustnih greznic brez odtoka tako, da bo možno izčrpavanje, oziroma kasneje izvedba priključka, po izgradnji ulične kanalizacijo s čistilno napravo ob upoštevanju pogojev  upravljavca kanalizacije.

(7) Ogrevanje: Ogrevanje objektov bo izvedeno individualno na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin ali biomaso ter mora biti v skladu s pravilniki, ki določajo njihovo shranjevanje.

(8) Telekomunikacijska infrastruktura: Novogradnje in priključki telekomunikacijskega in kabelsko razdelilnega sistema morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste.

(9) Odpadki: Odpadke za posamezna gospodinjstva bo potrebno zbirati in odvajati v skladu z Odlokom o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu parcele z dovozno cesto.

42. člen

(podrobno izvedbeni pogoji na območju enote urejanja prostora ST 14 – Nad jezerom)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP ST 14   je na območju stavbnih zemljišč  s podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi,  dopustna gradnja v skladu 37. členom za naslednje vrste objektov:

·      stanovanjske stavbe:

o  enostanovanjske stavbe (samostojne hiše).

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov.

(2) Območje EUP ST 14, zajema parcele s številkami 5/4, 5/5, 5/6, 5/7, 5/8, 5/9, 190 del in *47 vse k.o. Gradišče v Slovenskih goricah. Za območje je bila izdelana strokovna podlaga, kjer so podani pogoji za pozidavo predmetnega območja iz katerih je razvidna urbanistična in prometna ureditev območja in navezava le tega na obstoječo prometno in komunalno ureditev območja.  Strokovna podlaga enoto urejanja ST 14  je priloga prostorskega akta (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 02_SP_Nad _jezerom_ST 14) v kateri so grafične priloge ureditve z oblikovalskimi pogoji in komunalno ureditvijo prikazane na  geodetskih podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja petih individualnih zgradb. Pozidavo stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, se lahko vrši fazno. 

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz priložene grafične priloge v »Strokovni podlagi za ST 14« v mapi: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 02_SP_Nad _jezerom_ST 14. Objekti so odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji.

(2) Etažnost objektov je maksimalno K+P+M in se mora prilagajati konfiguraciji terena, kletni del zgradbe naj bo čim bolj vkopan v zemljo.

(3) Pri gradnji vseh predvidenih stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati arhitekturne in stavbne značilnosti krajine. Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane v grafični prilogi Strokovne podlage  za enoto urejanja ST 14. Mikrolokacija in oblikovanje novih objektov, naj se smiselno prilagaja obstoječim razmeram v prostoru, ki je že pozidan z individualnimi tovrstnimi zgradbami.

(4) Gradbena linija, je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad kot so – nadstreški, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno.

(5) Vhod, je označena smer glavnega dostopa do objekta. Vsi glavni vhodi v stanovanjske objekte in uvozi v garaže ali stojna mesta bodo izvedeni iz cestne-dovozne strani.

(6) Tlorisne zasnove so v razmerju od 1: 1,25 do 1: 2,0 - objekti so lahko zgrajeni v okviru gradbenih linij in gradbenih mej, dovoljeni so prizidki in širitve objekta. Možna je varianta tlorisa L – na južnem delu, kjer to dopušča velikost in oblika gradbene parcele.

(7) Strehe so  dvokapne v naklonu od 30º do 45º.  Ravne strehe niso dovoljene. Kritina mora biti praviloma iz žgane opeke, izjemoma je možna druga temna kritina. Drugačno izvedbo strehe je treba arhitekturno strokovno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(8) Fasade  naj bodo obdelane z naravnimi materiali (les, omet, kamen, opeka) in naj bodo barvno usklajene  z obstoječimi fasadami v naselju.

(9) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin in morajo biti obdelani z naravnimi materiali, ki se ozelenijo z avtohtonimi grmovnicami.

(10) Ograje so lahko iz avtohtonih grmovnic ali grajene v kombinaciji iz lesa, betona, kamna.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene grafične priloge »Strokovne podlage  za enoto urejanja ST 14«, ki je priloga prostorskega akta (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 02_SP_Nad _jezerom_ST 14).

d)        Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Prometna ureditev:

·      Območje za pozidavo bo prometno dostopno za 4. objekte po razširitvi in ureditvi predvidene dovozne ceste » A «, ki poteka ob zahodni strani pozidave in jo je preko parcele štev. *47, na vzhodnem delu te parcele, navezati na lokalno cesto Senarska – Sv. Trojica (LC 203 111).

·      Dovoz in dostop do predvidenih objektov bo možno zagotoviti direktno iz omenjene ceste  »A«, ki jo je predhodno ustrezno razširiti in protiprašno obdelati. Dovoz – dostop do parcele – objekta s parcelno štev. 5/4 bo možen po izvedbi novega priključka preko parcele štev. 190 del in 188/4 del v k.o. Zg. Senarska, ob južni parcelni meji s parcelo štev. 5/4 na lokalno cesto LC 203 111. Nov priključek je urediti v skladu s predhodnim soglasjem upravljavca lokalne ceste ter tehničnimi predpisi za tovrstne gradnje. 

·      Dovozna cesta » A « s predvidenim priključkom bo izvedena kot dvosmerna in enopasovna v skupni širini 6 m - širina vozišča bo 5 m in bankine-pločnika 1m. Ustrezna širina  je izbrana tako, da omogoča tudi intervencijske dovoze. 

·      Niveletni potek dovozne ceste je potrebno prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za projektiranje nizkoprometnih cest. V projektni dokumentaciji se naj natančneje definira tudi odvajanje in ostali tehnični elementi.

(2) Elektrika: Priključitev novih objektov na nizkonapetostno omrežje, ki poteka v neposredni bližini – ob lokalni cesti, bo možno izvesti v skladu s pogoji upravljavca nizkonapetostnega omrežja ( Elektro Maribor – O.E. Maribor z okolico). Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naselij morajo biti zemeljski. Zgraditi bo potrebno novo nizkonapetostno električno omrežje (kabel) z javno razsvetljavo.

(3) Vodovod: Za oskrbo predvidenih objektov z vodo, bo potrebno v cesti »A« izvesti krajši odcep- vodovodni cevovod PEHD DN 63 s krožno navezavo na vodovodni cevovod PEHD 125, ki poteka po cesti Senarska – Trojica LC 203 111, na vzhodnem delu. Priključitev posameznih objektov bo možna na osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju določil Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, Tehničnega pravilnika, ter katastra vodovodnih naprav in objektov, ki so v upravljanju Mariborskega vodovoda.

(4) Kanalizacija:

·      Na obravnavanem območju, še ni izgrajenega sistema za odvajanje odpadnih voda. Odvajanje fekalnih vod iz posameznih objektov je do izgradnje predvidene kanalizacije, predvideti z izgradnjo ustrezno dimenzioniranih vodonepropustnih greznic brez odtoka tako, da bo možno izčrpavanje, oziroma kasneje izvedba priključka na zgrajeno ulično kanalizacijo s čistilno napravo, ob upoštevanju pogojev upravljavca kanalizacije.

·      Meteorne vode iz objektov in povoznih površin teh objektov, je preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj, speljati v ponikovalnico oz. kasneje v izvedeno meteorno kanalizacijo.

·      Zgraditi bo potrebno kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda v ločenem-mešanem sistemu s priključitvijo na čistilno napravo po izgradnji le te.

(5) Javna razsvetljava: Javna razsvetljava k predvidenim objektom bo izvedena s svetilkami na kandelabrih. Napajanje bo urejeno preko nizko-napetostnega električnega voda v skladu s pogoji, ki ga bo podal upravljavec. Omrežje javne razsvetljave bo potekalo po skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem v območju pločnika.

(6) Ogrevanje: Ogrevanje objektov se naj izvede individualno, na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin ali biomaso, ter mora biti v skladu s pravilniki, ki določajo njihovo shranjevanje.

(7) Telekomunikacijska infrastruktura: Za priklop objektov na tovrstno infrastrukturo bo treba zgraditi primarno telekomunikacijsko omrežje s priključitvijo na obstoječe TK omrežje. Novogradnje in priključki telekomunikacijskega in kabelsko razdelilnega sistema morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste.

(8) Odpadki: Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu parcele z dovozno cesto na vizualno neizpostavljenih mestih. Pri odlaganju odpadkov se dosledno upošteva določila veljavnih zakonov in odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnih zakonov in odlokov o ravnanju s posebnimi odpadki v Občini Sv. Trojica.

Za posamezna gospodinjstva je obvezna vključitev v organiziran odvoz odpadkov v skladu z Odlokom o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine.

e)        Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

Poleg skupnih prostorsko izvedbenih pogojev iz tega odloka glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb  se za to enoto urejanja pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo posameznih stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, si mora investitor pridobiti ustrezno geotehnično mnenje za posamezno gradnjo oz. izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov, ki je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, katere pogoje se v celoti upoštevati.

43. člen

(podrobno izvedbeni pogoji na območju enote urejanja prostora ST 20 - Maguša)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP ST 20   je na območju stavbnih zemljišč  s podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju in spremljajočimi dejavnostmi je  dopustna gradnja v skladu 37. členom za naslednje vrste objektov:

·      stanovanjske stavbe:

o  enostanovanjske stavbe (samostojne hiše).

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov.

(2) Območje EUP ST 20, zajema parcelo s številko 228/2 v k.o. Zg. Senarska. Za območje je bila izdelana strokovna podlaga, kjer so podani pogoji za pozidavo predmetnega območja iz katerih je razvidna urbanistična in prometna ureditev območja in navezava le tega na obstoječo prometno in komunalno ureditev območja.  Strokovna podlaga za  enoto urejanja ST 20 (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 03_SP_Magusa_ST 20) je priloga prostorskega akta  v kateri so grafične priloge ureditve z oblikovalskimi pogoji in komunalno ureditvijo prikazane na  geodetskih podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja šest (6) individualnih zgradb. Pozidavo stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, se lahko vrši fazno. 

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz priložene grafične priloge v »Strokovni podlagi za enoto urejanja ST 20« v mapi: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 03_SP_Magusa_ST 20.

(2)  Stavbe naj imajo tlorisne zasnove v razmerju od 1 : 1,25 do 1 : 2,0. Biti morajo pritlične, dopustna je izraba podstrešja v stanovanjske namene. Kletni del zgradbe naj bo  vkopan v zemljo.

(3) Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na določila Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 110/02), glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi in  požarnovarstvenimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja, v vsakem primeru pa mora omogočati vzdrževanje objekta z lastne gradbene parcele.

(4) Streha dvokapnica, naklon strešin med 35º in 50º. Priporočljivo je, da so strehe krite s kritino temno rdeče barve (bobrovec, zareznik, itd.). Objekti imajo sleme strehe in lego z daljšo stranico tlorisa na severnem delu pozidave v smeri sever-jug, na južnem delu pa v smeri vzhod-zahod.  Drugačno izvedbo strehe je treba arhitekturno strokovno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(5) Dovoljeni so dozidave in širitve objekta v skladu s tehničnimi predpisi.

(6) Parkirne površine morajo biti utrjene in izvedene tako, da je preprečeno pronicanje onesnaženih meteornih vod v podtalje. Število parkirnih mest je določeno v kupnih pogojih tega odloka.

(7) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi na parceli morajo biti obdelani z naravnimi materiali.

(8) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.                            

(9) Ograjevanje zemljišč je dovoljeno le, kadar je to nujno potrebno iz tehnoloških razlogov, zaradi varstva voda, varstva naravne ali kulturne dediščine ter varstva gozdnega mladja in primerih, ki jih dopušča zakon o gozdovih.  Vse ograje in mikrourbana oprema mora biti iz naravnih materialov. Ograje lahko potekajo po parcelnih mejah in naj imajo vgrajeno mesto za zbiranje odpadkov.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene grafične priloge »Strokovne podlage  za enoto urejanja ST 20« (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 03_SP_Magusa_ST 20).

d)        Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Prometna infrastruktura: Območje bo prometno dostopno, po izgradnji predvidene dovozne ulice, ki poteka po sredini obravnavane pozidave in se bo na južnem delu preko parcele štev. 228/2 navezovala na obstoječo krajevno cesto s parcelno štev. 231/18 in 231/4 obe k.o. Zg. Senarska. Krajevna cesta je dvosmerna in poteka po sredini obstoječega naselja tako, da bo možna ustrezna navezava predvidene pozidave. Dovoz in dostop do objektov, bo možno zagotoviti direktno iz predvidene dovozne ceste. Dovozna cesta bo urejena kot dvosmerna in enopasovna. Širina vozišča in bankin je izbrana tako, da omogoča tudi intervencijske dovoze. Niveletni potek dovozne ceste je treba prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za projektiranje nizkoprometnih cest. V projektni dokumentaciji se naj natančneje definira tudi odvajanje in ostali tehnični elementi.

(2) Komunalna infrastruktura: Območje obdelave ni komunalno in energetsko opremljeno, vendar je večina komunalnih in energetskih vodov v neposredni bližini, kar zagotavlja enostavno priključitev novih objektov ob upoštevanju pogojev, ki jih bodo predpisali upravljavci v posameznih soglasjih.

(3) Elektrika: Priključitev novih objektov na nizkonapetostno omrežje, ki že poteka na južnem delu predvidene pozidave v krajevni cesti, bo možno izvesti ob ustreznem povečanju kapacitet, v skladu s pogoji upravljavca nizkonapetostnega omrežja (El. Maribor-O.E.Maribor z Okolico). Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naselij morajo biti zemeljski.

(4) Javna razsvetljava: Javna razsvetljava k predvidenim objektom bo izvedena s svetilkami na kandelabrih. Napajanje bo izvedeno preko nizko napetostnega električnega voda, v skladu s pogoji upravljavca. Omrežje javne razsvetljave bo potekalo po skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem.

(5) Vodovod:  Vodovoda znotraj obdelave še ni. Za oskrbo območja z vodo, bo potrebno zgraditi novi sekundarni vodovodni cevovod ustreznega premera, ki se bo navezoval na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka vzdolž krajevne ceste s štev. 231/18. Priključitev posameznih objektov bo možna na osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju določila Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema pitne vode na območju občine Maribor in drugih občin, ki jih oskrbuje Mariborski vodovod in določila o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav.

(6) Kanalizacija:

·      Odvajanje fekalnih vod je predvideti z izgradnjo ustrezno dimenzioniranih vodonepropustnih greznic brez odtoka tako, da bo možno izčrpavanje, oziroma kasneje  izvedba priključka na zgrajeno ulično kanalizacijo s čistilno napravo ob upoštevanju pogojev  upravljavca kanalizacije.

·      Meteorne vode iz predvidenih objektov in povoznih površin, je preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj speljati v ponikovalnico.

(7) Ogrevanje: Ogrevanje objektov bo izvedeno individualno na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin ali biomaso ter mora biti v skladu s pravilniki, ki določajo njihovo shranjevanje.

(8) Odpadki: Odpadke za posamezna gospodinjstva bo potrebno zbirati in odvajati v skladu z lokalnim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki velja za območje občine. Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu parcele z dovozno cesto.

44. člen

(podrobno izvedbeni pogoji na območju enote urejanja prostora GO 4 - Štebih)

a)        Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP GO 4  je na območju stavbnih zemljišč  s podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi,  dopustna gradnja v skladu 37. členom za naslednje vrste objektov:

·      stanovanjske stavbe:

o  enostanovanjske stavbe (samostojne hiše).

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov.

(2) Območje EUP GO 4, zajema parceli s parcelnima številkama 512/1-del in 513/1-del obe k.o. Gočova vse k.o. Gočova. Za območje je bila izdelana strokovna podlaga, kjer so podani pogoji za pozidavo predmetnega območja iz katerih je razvidna urbanistična in prometna ureditev območja in navezava le tega na obstoječo prometno in komunalno ureditev območja.  Strokovna podlaga enoto urejanja GO 4 je priloga prostorskega akta (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 04_SP_Štebih_GO 4) v kateri so grafične priloge ureditve z oblikovalskimi pogoji in komunalno ureditvijo prikazane na  geodetskih podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja osem (8.) individualnih zgradb. Pozidavo stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, se lahko vrši fazno. 

b)        Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1)  Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz priložene grafične priloge v »Strokovni podlagi za GO 4 « v mapi: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 04_SP_Štebih_GO 4. Objekti so odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji.

(2) Stavbe naj imajo tlorisne zasnove v razmerju od 1 : 1,25 do 1 : 2,0, možna je tudi izvedba na L. Biti morajo pritlične, dopustna je izraba podstrešja v stanovanjske namene.

(3) Streha dvokapnica, naklon strešin med 30º in 45º. Priporočljivo je, da so strehe krite s kritino temno rdeče barve (bobrovec, zareznik, itd.). Drugačno izvedbo strehe je treba arhitekturno strokovno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(4) Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na določil iz predpisov o graditvi objektov, glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi in požarnovarstvenimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja, v vsakem primeru pa mora omogočati vzdrževanje objekta z lastne gradbene parcele. Dovoljene so dozidave in širitve objekta v skladu s tehničnimi predpisi.

(5) Parkirne površine morajo biti utrjene in izvedene v protiprašni obliki tako, da je preprečeno pronicanje onesnaženih meteornih vod v podtalje.

(6) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi na parceli morajo biti obdelani z naravnimi materiali

(7)  Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med

gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.                        

(8) Ograjevanje zemljišč je dovoljeno le, kadar je to nujno potrebno iz tehnoloških razlogov, zaradi varstva voda, varstva naravne ali kulturne dediščine ter varstva gozdnega mladja. Vse ograje in mikrourbana oprema mora biti iz naravnih materialov. Ograje lahko potekajo po parcelnih mejah in naj imajo vgrajeno mesto za zbiranje odpadkov ob dovoznih poteh.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Ureditev izhaja iz oblike, velikosti in dostopnosti območja,  funkcionalne opredelitve ter navezovanja območja na neposredno okolje. Taka mikrolokacija in oblikovanje novih objektov, naj se smiselno prilagaja obstoječim razmeram v prostoru.

(2) Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene grafične priloge »Strokovne podlage  za enoto urejanja GO 4«, (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 04_SP_Štebih_GO 4)

d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Komunalna infrastruktura:

Območje obdelave ni komunalno in energetsko opremljeno, vendar je energetski in komunalni vod v neposredni bližini, kar zagotavlja enostavno priključitev novih objektov ob upoštevanju pogojev, ki jih bo predpisal upravljavec v posameznih soglasjih. Vsa grajena kanalizacija mora biti vodotesna.

(2) Prometna infrastruktura:

Območje bo prometno dostopno, po izgradnji predvidene dovozne ulice » A «, ki se bo na vzhodnem delu preko parcele štev. 512/1, navezovala na obstoječo regionalno cesto RI št. 229 odsek 1286 v naselju Gočova. Dovoz in dostop do objektov, bo možno, zagotoviti direktno iz predvidene dovozne ceste » A «, ki bo potekala po sredini pozidave v zahodno smer in jo je protiprašno obdelati. Dovozna cesta bo urejena kot dvosmerna in enopasovna. Širina vozišča in bankin je izbrana tako, da omogoča tudi intervencijske dovoze. Niveletni potek dovozne ceste je treba prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za projektiranje nizkoprometnih cest. V projektni dokumentaciji se naj natančneje definira tudi odvajanje in ostali tehnični elementi.

(3) Elektrika:

Priključitev novih objektov na nizkonapetostno omrežje, ki delno že poteka na vzhodnem delu predvidene pozidave, bo možno izvesti v skladu s pogoji upravljavca nizkonapetostnega omrežja (El. Maribor - O.E.Maribor z Okolico). Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naselij morajo biti zemeljski.

(4) Javna razsvetljava:

Javna razsvetljava k predvidenim objektom bo izvedena s svetilkami na kandelabrih. Napajanje bo urejeno preko nizko-napetostnega električnega voda, v skladu s pogoji upravljavca. Omrežje javne razsvetljave bo potekalo po skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem.

(5) Vodovod:

Za oskrbo območja z vodo, bo potrebno v ulici zgraditi novi sekundarni vodovodni cevovod ustreznega premera, ki se bo navezoval na obstoječo vodovodnega omrežje, ki  poteka vzdolž regionalne ceste RI. št. 229 preko parc. s štev. 512/1 k.o. Gočova, in ga bo po potrebi prestaviti v skladu s pogoji upravljavca. Priključitev posameznih objektov bo možna na osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju določila Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema pitne vode in določila o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav, ki so v upravljanju Ptujskega vodovoda.

(6) Kanalizacija: 

·      Odvajanje fekalnih vod iz objektov je predvideti z izgradnjo ustrezno dimenzioniranih vodonepropustnih greznic brez odtoka tako, da bo možno izčrpavanje, oziroma kasneje  izvedba priključka na zgrajeno ulično kanalizacijo s čistilno napravo ob upoštevanju pogojev  upravljavca kanalizacije. Možna je izvedba manjše zasebne čistilne naprave v skladu z obstoječo zakonodajo.

·      Meteorne vode iz novih objektov in povoznih površin teh objektov, je preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj speljati v ponikovalnico ali izvedeno ulično meteorno kanalizacijo.

(7) Ogrevanje: Ogrevanje objektov bo izvedeno individualno na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin ali biomaso ter mora biti v skladu s pravilniki, ki določajo njihovo shranjevanje.

(8) Telekomunikacijska infrastruktura: Novogradnje in priključki telekomunikacijskega in kabelsko-razdelilnega sistema morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste.

(9) Odpadki: Za posamezna gospodinjstva je obvezna vključitev v organiziran odvoz odpadkov v skladu z občinskimi predpisi o ravnanja s komunalnimi odpadki. Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu parcele z dovozno cesto.

e)        Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

Poleg skupnih prostorsko izvedbenih pogojev  iz tega odloka  za področje iz točke e)  se za to enoto urejanja za vsako umestitev objekta v prostor pridobiti ustrezno geotehnično mnenje.

45. člen

(podrobno izvedbeni pogoji na območju enote urejanja prostora ST 21 -  Hauptman in – Raiffeisen)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP ST 21  je na območju stavbnih zemljišč  s podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi,  dopustna gradnja v skladu 37. členom za naslednje vrste objektov:

·      stanovanjske stavbe:

o  enostanovanjske stavbe (samostojne hiše).

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov.

(2) Območje EUP ST 21, zajema dve strokovni podlagi in sicer Hauptman s  parcelnimi številkami 184/5, 184/6, 184/7, 184/8 184/9, 184/10, 184/11 in 184/12 vse k.o. Gradišče v Slovenskih goricah (v nadaljevanju; Hauptman)  in  za območje Raiffeisen, ki zajema parcele s številkami 190/3, 190/4, 190/5, 190/6, 190/7, 190/8 190/9, 190/10 in 188/6 vse k.o. Gradišče v Slovenskih goricah (v nadaljevanju; Raiffeisen). Za območji sta bili izdelani strokovni podlagi, kjer so podani pogoji za pozidavo predmetnega območja iz katerih je razvidna urbanistična in prometna ureditev območja in navezava le tega na obstoječo prometno in komunalno ureditev območja.  Strokovna podlaga enoto urejanja ST 21 – Hauptman in  Raiffeisen je priloga prostorskega akta (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 05a_SP_Hauptman_ST 210 in 5b_SP_ Raiffeisen_ST 21) v kateri so grafične priloge ureditve z oblikovalskimi pogoji in komunalno ureditvijo prikazane na  geodetskih podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja osem (13.) individualnih zgradb in sicer gradnja šestih (6.) individualnih zgradb za območje Hauptman in  gradnja sedmih (7.) individualnih zgradb za območje Raiffeisen. Pozidavo stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, se lahko vrši fazno. 

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov 

(1) Ureditev izhaja iz oblike, velikosti in dostopnosti območja, funkcionalne opredelitve ter navezovanja območja na neposredno okolje, ki je že ali še bo pozidano s tovrstnimi objekti. Mikrolokacija in oblikovanje novih objektov, naj se smiselno prilagaja obstoječim razmeram v prostoru.  Pri gradnji vseh predvidenih stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati arhitekturne in stavbne značilnosti krajine.

(2) Gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad kot so – nadstreški, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno. Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane v grafični prilogi »Strokovni podlagi za enoto urejanja ST 21 – Hauptman in  Raiffeisen «.

(3) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz priložene grafične priloge v »Strokovni podlagi za enoto urejanja ST 21 – Hauptman in  Raiffeisen« v mapi: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 05a_05b_SP_ Hauptman_ Raiffeisen - ST 21. Objekti so odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji.

(4) Etažnost: Objekti, ki so v bližini obravnavane lokacije, so locirani ob dovozni krajevni cesti in so  pretežno v etažnosti  do K+P+M, kletni del zgradbe naj bo čim bolj vkopan v zemljo.

Večina objektov ima podolgovato tlorisno zasnovo in se prilagaja konfiguraciji terena.

(5) Stavbe naj imajo tlorisne zasnove v razmerju od 1: 1,25 do 1: 2,0 - objekti so lahko zgrajeni v okviru gradbenih linij in gradbenih mej, dovoljeni so prizidki in širitve objekta,

kjer to dopušča velikost in oblika gradbene parcele. Na območju parcel Raiffeisen možna je varianta tlorisa L, kjer to dopušča velikost in oblika gradbene parcele.

(6) Strehe so dvokapne v naklonu od 30º do 45º.  Ravne strehe niso dovoljene. Kritina mora biti praviloma iz žgane opeke, izjemoma je možna druga temna kritina. Drugačno izvedbo strehe je treba arhitekturno strokovno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(7) Fasade  naj bodo obdelane z naravnimi materiali (les, omet, kamen, opeka) in naj bodo barvno usklajene  z obstoječimi fasadami v naselju.

(8) Vhod, je označena smer glavnega dostopa do objekta. Vsi glavni vhodi v stanovanjske objekte in uvozi v garaže ali stojna mesta bodo izvedeni iz cestne-dovozne strani.

(9) Ograje so lahko iz avtohtonih grmovnic ali grajene v kombinaciji iz lesa, betona, kamna. Ograje ne smejo biti višje od 160 cm in lahko potekajo po parcelnih mejah.

(10) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin in morajo biti obdelani z naravnimi materiali in naj se ozelenijo z avtohtonimi grmovnicami.

c) Pogoji in merila za parcelacijo

Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene grafične priloge »Strokovne podlage  za enoto urejanja ST 21« mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 05a_SP_Hauptman_ST 210 in 5b_SP_ Raiffeisen_ST 21).

d)        Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1) Območje obdelave ni komunalno in energetsko opremljeno, zato je ustrezno uredi tudi manjkajočo komunalno in energetsko infrastrukturo, ki se nahaja v neposredni bližini gradnje, ob upoštevanju pogojev, ki jih bodo predpisali posamezni upravljavci.

Na območju Hauptman bo potrebno zgraditi:

·      novo nizkonapetostno električno omrežje (kabel) z javno razsvetljavo;

·      manjše sekundarno vodovodno omrežje v cesti »B« s priključitvijo na vodovodni cevovod, ki bo potekal v cesti »A« in se navezoval na vodovodno omrežje v Slovenski ulici-PEHD 110.

·      kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda v ločenem-mešanem sistemu s priključitvijo na čistilno napravo po izgradnji le te.

·      primarno telekomunikacijsko omrežje s priključitvijo na obstoječe TK omrežje.

Na območju Raiffeisen bo potrebno zgraditi:

·      novo nizkonapetostno električno omrežje (kabel) z javno razsvetljavo; obstoječe prostozračno visokonapetostno omrežje, ki poteka preko parcel štev. 190/8, 190/9 in 190/4 je po potrebi prestaviti ali kablirati.

·      manjše sekundarno vodovodno omrežje v cesti »B« in »C« s priključitvijo na vodovodni cevovod, ki bo zgrajen in potekal v cesti »A« in se bo navezoval na vodovodni cevovod v Slovenski ulici-PEHD 110.

·      kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda v ločenem-mešanem sistemu s priključitvijo na čistilno napravo po izgradnji le te.

·      primarno telekomunikacijsko omrežje s priključitvijo na obstoječe TK omrežje.

(2) Prometna infrastruktura:

·      Na območju Hauptman: Območje bo prometno dostopno po dokončni ureditvi predvidene dovozne ceste » A «, ki poteka ob južni strani pozidave. Dovozna cesta » B «, se na vzhodnem in južnem delu predvidene pozidave, navezuje na obstoječo krajevno dovozno cesto »A« s parc. štev. 188/6 in 184/14 obe k.o. Gradišče v Slovenskih goricah, ki jo je potrebno predhodno ustrezno tehnično urediti. Dovoz in dostop do predvidenih objektov, bo možno zagotoviti direktno iz omenjenih cest  »A« in »B«, ki jih je protiprašno obdelati.

a.   Na območju Raiffeisen: Območje bo prometno dostopno po ureditvi predvidene dovozne ceste » A « in » B «, ki potekata ob zahodni strani pozidave in po izgradnji predvidene interne dostopne ulice »C«. Dovozna cesta » A «, se na južnem delu navezuje na obstoječo krajevno cesto – Slovensko ulico s parc. štev. 302  k.o. Gradišče v Slovenskih goricah. Dovoz in dostop do predvidenih objektov bo možno zagotoviti direktno iz omenjenih cest  »A« in »B«, ki jih je protiprašno obdelati. 

b.   Dovozne ceste bodo urejene kot dvosmerne in enopasovne. Širina vozišča in bankin je izbrana tako, da omogoča tudi intervencijske dovoze. Niveletni potek dovoznih cest je potrebno prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za projektiranje nizkoprometnih cest. V projektni dokumentaciji se naj natančneje definira tudi odvajanje in ostali tehnični elementi.

(3) Elektrika: Priključitev novih objektov na nizkonapetostno omrežje, ki poteka v neposredni bližini – na  jugozahodnem delu pozidave ob krajevni dovozni cesti »A«, bo možno izvesti v skladu s pogoji upravljavca nizkonapetostnega omrežja (Elektro Maribor – O.E. Maribor z okolico). Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naselij morajo biti zemeljski.

(4) Javna razsvetljava: Javna razsvetljava k predvidenim objektom bo izvedena s svetilkami na kandelabrih. Napajanje bo urejeno preko nizko-napetostnega električnega voda v skladu s pogoji, ki ga bo podal upravljavec. Omrežje javne razsvetljave bo potekalo po skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem v območju pločnika.

(5)  Vodovod:

·      Na območju Hauptman: Za oskrbo območja z vodo, bo potrebno v cesti »B« izvesti krajši odcep-vodovodni cevovod z navezavo na vodovodni cevovod, ki bo zgrajen v cesti »A«, na južnem delu, in bo priključen na obstoječi vodovodni cevovod v Slovenski ulici-PEHD DN 110. Priključitev posameznih objektov bo možna na osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju določil Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, Tehničnega pravilnika, ter katastra vodovodnih naprav in objektov, ki so v upravljanju mariborskega vodovoda.

·      Na območju Raiffeisen: Za oskrbo območja z vodo, bo potrebno v cesti »A« »B« in »C« izvesti krajši odcep-vodovodni cevovod z navezavo na vodovodni cevovod PEHD 110, ki poteka po Slovenski ulici, na južnem delu. Priključitev posameznih objektov bo možna na osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju določil Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, Tehničnega pravilnika, ter katastra vodovodnih naprav in objektov, ki so v upravljanju mariborskega vodovoda.

(6) Kanalizacija: Na obravnavanem območju, še ni izgrajenega sistema za odvajanje odpadnih voda.  Odvajanje fekalnih vod iz posameznih objektov je do izgradnje predvidene kanalizacije predvideti z izgradnjo ustrezno dimenzioniranih vodonepropustnih greznic brez odtoka tako, da bo možno izčrpavanje, oziroma kasneje izvedba priključka na zgrajeno ulično kanalizacijo s čistilno napravo ob upoštevanju pogojev upravljavca kanalizacije. Meteorne vode iz objektov in povoznih površin teh objektov, je preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj, speljati v ponikovalnico oz. kasneje v izvedeno meteorno kanalizacijo.

(7) Ogrevanje objektov: Ogrevanje objektov se naj izvede individualno, na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin ali biomaso, ter mora biti v skladu s pravilniki, ki določajo njihovo shranjevanje.

(8) Telekomunikacijska infrastruktura:  Novogradnje in priključki telekomunikacijskega in kabelsko razdelilnega sistema morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste.

(9) Odpadki: Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu parcele z dovozno cesto na vizualno neizpostavljenih mestih. Pri odlaganju odpadkov je dosledno potrebno spoštovati določila veljavnih zakonov in odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnih zakonov in odlokov o ravnanju s posebnimi odpadki na območju občine. Za posamezna gospodinjstva je obvezna vključitev v organiziran odvoz odpadkov v skladu z občinskim predpisom o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

46. člen

(podrobno izvedbeni pogoji na območju enote urejanja prostora ST 22 -  Pot v dobravo)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP ST 22 je na območju stavbnih zemljišč  s podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi,  dopustna gradnja v skladu 37. členom za naslednje vrste objektov:

·      stanovanjske stavbe:

o  enostanovanjske stavbe (samostojne hiše).

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter  spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov.

(2) Območje EUP ST 22, zajema parcele s številkami 248/10, 248/11, 247/2 in *28/4 vse k.o. Zg. Senarska. Za območje je bila izdelana strokovna podlaga, kjer so podani pogoji za pozidavo predmetnega območja iz katerih je razvidna urbanistična in prometna ureditev območja in navezava le tega na obstoječo prometno in komunalno ureditev območja.  Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22 -  Pot v dobravo je priloga prostorskega akta (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 06_SP_ Pot_v_Dobravo_ST 22) v kateri so grafične priloge ureditve z oblikovalskimi pogoji in komunalno ureditvijo prikazane na  geodetskih podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja enajst individualnih zgradb s pripadajočimi parkirnimi površinami v okviru ureditve okolja – pripadajočega funkcionalnega zemljišča. Pozidavo stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, se lahko vrši fazno. 

b)        Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Pri gradnji vseh objektov je potrebno upoštevati arhitekturne in stavbne značilnosti slovensko goriške krajine. Nove objekte je potrebno prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture in se prilagaja konfiguraciji terena.

(2) Lega objektov:  Objekti naj bodo locirani vzdolž obstoječe in predvidene javne dovozne ceste, kot je razvidno iz grafičnih prilog « Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22  - Atrium» v mapi: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 06_SP_ Pot_v_Dobravo_ST 22 in so lahko zgrajeni v okvirih predpisanih gradbenih mej. Na parcelah štev. 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8 (predvidene parcele po strokovni podlagi « Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22), je podana možnost gradnje atrijskih stanovanjskih zgradb in širitve objektov, v okviru danih možnosti posamezne gradbene parcele in v skladu s sprejeto zakonodajo.

(3) Etažnost objektov je maksimalno P+M ali K+P+M. Ureditev dovoza do posameznega objekta bo izvedena preko lokalne ceste in predvidene javne poti.

(4)  Objekti so odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni predpisi. Dovoljene so tudi širitve objektov z ozirom na prostorske možnosti in sprejeto zakonodajo ter etapnost izvedbe prostorske ureditve.

(5) Vhod v objekte je razviden iz grafične priloge – zazidalna situacija.

(6) Lega parkirišč bo v nivoju med dovozno - dostopno cesto in predvidenim posameznim objektom. Potrebno število parkirnih mest se zagotovi na lastni parceli. Predvidene parkirne površine je urediti tako, da bo preprečeno pronicanje onesnaženih meteornih vod v podtalje in da jih bo možno tudi urediti v obliki nadstreškov.

(7) Zgradbe imajo podolgovato tlorisno zasnovo ali bodo grajene na L. Predviden - osnovni bruto gabarit zgradbe, kjer je podana možnost gradnje s podolgovato tlorisno zasnovo ali atrijsko zgradbo  bo v izmeri: 12,50 × 8,50 ali12,50 m × 12,00 m    ± 0,50 m v smeri vzhod – zahod in širitev proti jugu, objekt št. (4) (predvidene parcele po strokovni podlagi « Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22) proti vzhodu – do meje pozidanosti.  Predviden – osnovni bruto gabarit zgradbe, kjer je podana možnost podolgovate gradnje – objekt. št. (2) (predvidene parcele po strokovni podlagi « Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22) bo v izmeri: 12,00 × 8,50 m ± 0,50 m v smeri proti zahodu in jugu.

(8) Nulta  kota ( ± 0.00) pritličja za vse predvidene novogradnje se določi za vsako novogradnjo posebej ob izdelavi urbanističnega dela projekta.  Kletni del zgradbe naj bo čim bolj vkopan - največ tretjina etaže nad raščenim terenom.

(9) Strehe so simetrične dvokapne v naklonu strešine 35º- 50º, možnost oblikovanja z delnim čopom in zatrepi.  Osnovno sleme strehe na objektih bo potekalo v smeri z daljšo stranico objekta (vzhod – zahod), na južni strešini predvidenih atrijskih objektov se oblikuje dodatna - kontra streha s krajšim pravokotnim slemenom, ki jo je oblikovno uskladiti z osnovno strešino.  Ravne strehe niso dovoljene. Kritina mora biti praviloma iz žgane opeke (bobrovec-zareznik), izjemoma je možna druga temna kritina.

(10) Na fasadi morajo prevladovati naravni materiali ( les, kamen, opeka). Fasada naj bo gladko ometana v svetlih barvah.

(11) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin.   Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali.

(12)  Pri urejanju okolice objektov in javnih površin se prostor ozeleni z avtohtonimi značilnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Izvajalec del mora po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(13) Ograjevanje zemljišč je dovoljeno le, kadar je to nujno potrebno iz tehnoloških razlogov, zaradi varstva voda, varstva naravne ali kulturne dediščine ter varstva gozdnega mladja.   Vse ograje in mikrourbana oprema mora biti iz naravnih materialov. Ograje lahko potekajo po parcelnih mejah in naj imajo ob dovozni cesti vgrajeno mesto za zbiranje odpadkov. Med cesto in nadstrešnico kot garažo ni dovoljeno postaviti ograje.

c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(1)  bmočje obdelave ni komunalno in energetsko opremljeno, vendar je večina komunalnih in energetskih vodov v neposredni bližini, kar zagotavlja možnost priključitve novih objektov ob upoštevanju pogojev, ki jih bodo predpisali upravljavci v posameznih soglasjih.                            

(2) Za komunalno ureditev EUP ST 22 bo potrebno zgraditi:

·     novo TP Gradišče 5 TSN tip KTPp 24/631 – k32 ( 630 kVA),

·     novo nizkonapetostno električno omrežje ( kabel) z javno razsvetljavo,

·     novi vodovodni cevovod s strani severa oziroma zahoda,

·     novo sekundarno vodovodno omrežje za predvidene objekte z navezavo na zgrajeni novi vodovodni cevovod,

·     primarno telekomunikacijsko omrežje s priključitvijo na TK omrežje,

·     kanalizacijsko omrežje v ločenem – mešanem sistemu.                      

(3) Prometna ureditev:   

·      Območje pozidave bo prometno dostopno, preko obstoječe lokalne ceste LC 703841 in  LC 703831 in po izgradnji predvidene javne ceste » CESTA A «, ki bo potekala po sredini pozidave preko parcele s parcelno štev. 248/10 in se bo na južnem delu navezovala na obstoječo krajevno - lokalno cesto št. LC 703-831 s parc. štev. 504 v k.o. Zg. Senarska. Krajevni - lokalni cesti sta dvosmerni in potekata ob zahodnem in južnem delu območja predvidenega za pozidavo ter jo je potrebno primerno razširiti tako, da bo širina vozišča 5,00 m. Pločnik ob lokalnih cestah bo v širini 1,20 m, in bo višinsko ločen od vozišča z dvignjeno obrobo iz robnikov. Dovoz in dostop do objektov, bo možno zagotoviti direktno preko krajevne - lokalne dovozne ceste za objekte št. 11, 10, 9, 8, 5 in 4 (Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22- Pot v dobravo), ter predvidene dovozne javne ceste - CESTA » A «. Dovozna cesta bo urejena kot dvosmerna in enopasovna. Širina cestišča predvidene dovozne ceste » A « z enostranskim pločnikom bo 6,00 m, vozišče bo v širini 5,00 m, pločnik na zahodnem delu, ki bo v širini 1,00 m naj bo izveden z dvignjeno obrobo iz robnikov.

·      Niveletni potek javne poti je treba prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za projektiranje nizkoprometnih cest.  V projektni dokumentaciji se naj natančneje definira tudi odvajanje padavinskih - meteornih vod, ki bodo speljane po izgradnji predvidene meteorne kanalizacije v ponikanje – odprti jarek.

·      Parkirne površine k posameznim objektom, morajo biti utrjene in izvedene tako, da bo preprečeno pronicanje onesnaženih meteornih vod v podtalje.

(4) Elektrika: Priključitev novih objektov na nizkonapetostno omrežje iz predvidene TP, ki bo locirana načeloma na parc. št. 227/3 ob krajevni cesti bo možno izvesti, po izgradnji nizkonapetostnega kabelskega razvoda iz TP in predhodni izgradnji same TP  do razdelilne omarice- PS-RO, v skladu s pogoji upravljavca nizkonapetostnega omrežja (El. Maribor-OE Maribor z Okolico). Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih pozidave morajo biti zemeljski.

(5) Javna razsvetljava: Javna razsvetljava k predvidenim stanovanjskim objektom – pozidavi, se naj izvede s svetilkami na kandelabrih, ki naj bodo oblikovno poenoteni z obstoječo javno razsvetljavo v naselju. Napajanje razsvetljave bo urejeno po izgradnji nizko-napetostnega električnega voda, v območju pločnika, ki ga je urediti ob lokalni cesti in predvideni dovozni poti v skladu s pogoji upravljavca. Omrežje javne razsvetljave bo potekalo po skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem za priključitev zgradb.

(6) Vodovod:  Za oskrbo predvidenih stanovanjskih zgradb z vodo, bo potrebno zgraditi novi sekundarni vodovodni cevovod ustreznega premera, ki se bo navezoval na obstoječo vodovodno omrežje PEHD 90 v naselju Sv. Trojica iz severne ali zahodne strani. Trasa vodovoda naj poteka v vozišču ob pločniku krajevne - lokalne ceste, ki poteka na zahodnem in južnem delu ter ob vzhodnem delu predvidene javne dovozne poti- ceste » A«. Priključitev posameznih objektov bo možna na osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju določila Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema pitne vode na območju občine Maribor in drugih občin, ki jih oskrbuje mariborski vodovod in določila o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav.

(7)  Kanalizacija:

·      Na obravnavanem območju še ni izgrajenega sistema za odvajanje komunalnih odpadnih voda. Odvajanje fekalnih vod iz posameznih objektov je do izgradnje predvidene kanalizacije urediti z izgradnjo ustrezno dimenzioniranih vodo nepropustnih greznic brez odtoka tako, da bo možno izčrpavanje, oziroma kasneje izvedba priključka na zgrajeno kanalizacijo.

·      Novozgrajene objekte bo možno priključiti na ulično kanalizacijo po izgradnji le te s priključkom na zgrajeno čistilno napravo ob upoštevanju pogojev občinskega predpisa o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.   

·      Osnovna trasa kanalizacije bo potekala po lokalni cesti JP 703831 prečkala lokalno cesto JP 703841 in se nadaljevala preko parcele št. 251/2 v zahodno smer, kjer bo priključena na Č.N. Krajša kanalizacijska  kraka bosta potekala tudi po predvideni javni dovozni »CESTI A«  s parc. štev. 248/10 in lokalni cesti JP 703841 ter se priključevala na osnovni kanalizacijski vod.

·      Meteorne – padavinske vode iz dvorišč stanovanjskih objektov in ceste je preko peskolovov, lovilcev olj in zadrževalnika z izpustom priključiti na meteorni kanal, ki bo potekal po predvideni javni dovozni cesti in bo preko parc. št. 248/10 speljan v severno stran na parcelo št. 248/11, kjer bo urejeno ponikanje - izpust. V obstoječi lokalni cesti JP 703841, je prav tako predvideti krajši krak meteornega kanala za padavinske vode iz ceste in dvorišč stanovanjskih zgradb. Peskolove, lovilce olj in zadrževalnike je priključiti na predvideni meteorni kanal, ki bo speljan preko parcel št. 485 – cesta in 248/11 v odprti jarek na vzhodnem delu pozidave. Meteorni kanal v JP 703831 bo odvajal meteorne vode iz lokalne ceste in stanovanjskih objektov, ki bodo nanj navezani preko zadrževalnikov v odprti jarek – ponikanje na vzhodnem delu. Za vse predvidene poteke krakov meteorne kanalizacije po trasnem načrtu, si je predhodno urediti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč preko katerih bodo potekali meteorni vodi.

(8) Telekomunikacijska infrastruktura: Novogradnje in priključki telekomunikacijskega in kabelsko razdelilnega sistema morajo biti zemeljski. Priključna točka razdelilnega sistema je v križišču v bližini hiše Pot na Dobravo 21. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste ter upoštevati pogoje upravljavca.

(9) Ogrevanje objektov je urediti individualno na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin, biomaso ali ogrevanje z možnostjo ureditve na sistem toplotne črpalke, ter mora biti izvedeno v skladu s pravilniki, ki določajo njihovo pravilno delovanje.

(10) Prostor za odpadke – ekološki otok naj bo urejen ob vzhodnem robu predvidene javne dovozne ceste in lokalne ceste LC 703831 na vizualno neispostavljenem mestu. Pri odlaganju odpadkov je dosledno potrebno spoštovati določila veljavnih zakonov in odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnih zakonov in odlokov o ravnanju s posebnimi odpadki. Odpadke za posamezna gospodinjstva bo potrebno zbirati in odvajati v skladu z občinskim predpisom o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Prostor za odpadke naj bo urejen v skladu s pravilniki za tovrstno odlaganje.

d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1) Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene grafične priloge »Strokovne podlage  za enoto urejanja ST 22«, (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 06_SP_ Pot_v_Dobravo_ST 22).

e)        Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1) Poleg skupnih prostorsko izvedbenih pogojev  iz tega odloka  za področje iz točke e)  je za predvidena stanovanjska objekta na parceli štev. 2 in 3 (predvidene parcele oz. oznake objektov po strokovni podlagi « Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22 – Pot v dobravo«) biti grajena skladno z geotehničnimi pogoji gradnje in temeljenja objektov na nagnjenem terenu. Za nameravano gradnjo si posamezni investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja mora zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov, ki je podlaga  za izdelavo projektne dokumentacije.  

1.1.3.  Prostorsko izvedbeni pogoji za ostala območja stavbnih zemljišč

47. člen

(območja centralnih dejavnosti – CD, CU)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP ST 7 so na območju stavbnih zemljišč, ki so opredeljena kot osrednja območja centralnih dejavnosti (oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne in podobne dejavnosti ter bivanje), z oznako podrobne namenske rabe CU, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte:

·      stanovanjske stavbe:

o    večstanovanjske stavbe s pomožnimi objekti,

o    stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti,

·      nestanovanjske stavbe:

o  gostinske stavbe,

o  poslovne in upravne stavbe,

o  trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,

o  stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

o  stavbe splošnega družbenega pomena,

o  druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih,

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov.

(2) V EUP GO 1, OS 1, ST 6 (vežica) so na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena drugim centralnim dejavnostim, z oznako podrobne namenske rabe CD, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte:

·      nestanovanjske stavbe:

o  gostinske stavbe  razen v ST 6,

o  poslovne in upravne stavbe razen v ST 6,

o  trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti razen v ST 6,

o  stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

o  druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, v EUP ST 6, se umešča stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti. Če služijo  potrebam pokopališča so dopustne tudi manjše trgovske stavbe (kot sestavni del  dejavnosti v območju), stavbe za druge storitvene dejavnosti ter sanitarni prostori, ki služijo  obiskovalcem in zaposlenim v območju.

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov.

b)        Pogoji glede lege  in velikosti objektov

(1) Pri umestitvi objektov se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.

(2) V EUP ST 6 se nove mrliške vežice locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini na območju CD, na območje ZK se z objektom posega, če ni drugih prostorskih možnosti. Dopustne so enokapne, ravne strehe ter dvokapne strehe. Vežice in ostali objekti so pritlični (P), sakralni objekti se po višini in obliki prilagodijo namenu. Fasade so svetlih, zemeljskih barv.

(3) Velikost objektov za namene centralne dejavnosti se prilagaja namenu, ki so  prilagojeni velikosti zemljiških parcel in obveznim odmikom. Objekti morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh ter fasad.

(4) Višina večstanovanjskih, nestanovanjskih objektov in stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine je do etažnosti  K+P+1+M ali do K+P+2. Višina objektov je lahko višja, če je vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Sakralni objekti in stolpi ob gasilskih domovih so lahko višji, oblika se prilagodi namenu.  Sakralni objekti se  izvedejo pod kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.

c) Pogoji glede oblikovanja

(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov mora biti podolgovata ali lomljena. Tloris javnih objektov se prilagodi namenu. Fasade so v svetlih, zemeljskih barvah. Kričeče in žive barve, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah je prepovedano.

(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 35 – 45 stopinj s smerjo slemena po daljši stranici objekta.  Strehe so  opečne barve. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Štirikapne strehe na območjih centralnih dejavnosti so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije pozidave v istih ali manjših naklonih. Drugačne strehe so dopustne na sakralnih objektih. Na objektih,  je izjemoma dovoljena drugačna izvedba strehe, če to narekuje funkcija objekta. V tem primeru  je investitor  v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,  drugačno izvedbo strehe dolžan strokovno utemeljiti. Občina utemeljitev lahko preveri pri strokovni službi. 

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtono drevje in grmovje. Urbana oprema mora biti enotna in iz naravnih materialov.

(4) Posamezna parcela je lahko ograjena.

48. člen

(območja zelenih površin – ZS, ZD)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP GO 1 so na območju zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji, z oznako podrobne namenske rabe ZS, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte:

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter  spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov.

(2) V enotah  urejanja  OS 2, EU 7, EU 10/1, EU 14, so na območju zelenih površin, ki so namenjene drugim urjenim zelenim površinam, z oznako podrobne namenske rabe ZD, dopustni posegi iz 37.  člena tega odloka za objekte:

·      nestanovanjske stavbe:

o  paviljoni, garažne stavbe,

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov.

b)        Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika, velikost objektov in naprav se prilagaja namenu. Objekti so pritlične izvedbe.

(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Območje mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem in grmovjem.

(3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Varovalne ograje ob rekreacijskih površinah (žične ali iz drugih pletiv) so lahko višje, njihova višina se prilagodi namenu.

(4) Urbana oprema mora biti enotna in iz naravnih materialov.

49. člen

(območja površin za turizem - BT)

a)        Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP EU 7 na območju površin, ki so namenjena za turistična območja, z oznako podrobne namenske rabe BT, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte:

·      nestanovanjske stavbe:

o  gostinske stavbe,

o   poslovne, upravne, trgovske stavbe (namenjene izključno turistični ponudbi),

o  stavbe za šport,

o  druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je poljubna, streha dvokapna, kritina opečna. Objekt mora biti pritličen oziroma je lahko tudi P+M. Če konfiguracija terena dopušča, so objekti lahko vkopani in ozelenjeni.

(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Območje mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem in grmovjem oz. ob gradnji in urejanju rekreacijskih, športnih in turističnih površin se v največji možni meri ohrani obstoječa avtohtona vegetacija.

(3)  Ograja okoli turističnega kompleksa je lahko višja, njihova višina se prilagodi namenu in je transparentna ter obsajena z avtohtono vegetacijo ali skladna z arhitekturo območja urejanja.

50. člen

(območja površin za šport in rekreacijo - BC)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP OS 2 je na območju športnih površin, ki so namenjene za rekreacijska območja in športne objekte, z oznako podrobne namenske rabe BC, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte:

·      nestanovanjske stavbe:

o  družbene stavbe,

o  gostinske stavbe,

o  stavbe za šport, klubski objekti, tribune, slačilnica s sanitarijami, garderobe in skupni prostori, točilnice in drugimi spremljajočimi objekti,

o  druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov.

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je poljubna, streha dvokapna,  kritina opečna. Objekti morajo biti pritlični oziroma so lahko do etažnosti  P+M, objekti za šport in turizem (opazovalnice,...) se oblikovno prilagodijo namenu.  Objekti so lahko vkopani v zemljo, streha na teh objektih je lahko ozelenjena.

(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Območje mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem in grmovjem oz. ob gradnji in urejanju rekreacijskih, športnih in turističnih površin se v največji možni meri ohrani obstoječa avtohtona vegetacija.

(3) Ograja okoli turističnega kompleksa je lahko višja, njihova višina se prilagodi namenu in je  transparentna. Zidna ali panelna ograja je lahko v primeru varovanja prebivalstva pred hrupom.

51. člen

(območja gospodarskih con -  IG)

a)        Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP ST 2, ST 12 in GO 1  na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja gospodarskih con, namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, z oznako podrobne namenske rabe IG, so dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte:

·      nestanovanjske stavbe: 

o  gostinske stavbe,

o  poslovne in upravne stavbe,

o  trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,

o  stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

o  industrijske stavbe in skladišča ter spremljajoči objekti, v EUP ST 12 le skladiščne stavbe s spremljajočimi objekti,

o  druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju objektov se upošteva regulacijske linije, lego obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Nove objekte se locira vzporedno z obstoječimi objekti in vzporedno z dovozno cesto.

c) Pogoji glede velikosti

(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,8.  Višina in tlorisa oblika novih objektov se prilagodi namenu. Novi objekti ne smejo predstavljati nove dominante v prostoru. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

č)        Pogoji glede oblikovanja

(1) Strehe na vseh objektih so lahko v poljubnem naklonu ali ravne s poljubno kritino, ki je iz opečne, sive ali rjave barve.

(2) Fasade morajo biti neiztopajočih  ali zemeljskih barv (sive, olivno zelene,...), lahko se jih obdela z različnimi materiali.

(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Zasaditev drevja in grmovja mora biti izvedeno znotraj kompleksa, posebej pa na delih, ki mejijo na bivalno območje in delih, ki so vizualno izpostavljeni.

(4) Območje gospodarske cone je lahko ograjeno.

(5) Pri umestitvi objektov se upošteva vizualni vpliv, kjer se posebej upošteva vpliv na cerkev v naselju Sv. Trojica oz. na celotno trško jedro v obliki strokovne podlage, ki ga izdela strokovna služba, ki je priloga projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

d)        Ostali pogoji - omilitveni ukrepi

(1)  Za EUP ST 12, ki se nahaja na območju preostale poplavne nevarnosti:

·      se objekte projektira nad koto gladin Q100 z minimalno varnostno višino 0,5 m, t.j. na koti 231,5 m  n.m;

·      zaradi spremembe pokrovnosti na račun parkirnih površin je potrebno zagotoviti zadrževanje pospešenega odtoka;

·      možnosti doseganja poplavne varnosti in zagotavljanje zadrževanje pospešenega odtoka. so navedene v Hidravlični presoji vpliva načrtovanih gradenj v okviru OPN Občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah na vodni režim (VGB Maribor, št. proj. 3320/11, feb. 2013), ki je priloga OPN Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

(2) V ST 12 se  na območju predvidene namenske rabe z oznako IG prepovedano posegati v gozdni sestoj, ki se nahaja v neposredni bližini in preprečiti iztekanje škodljivih in nevarnih snovi v vodotok oz. jezero.

(3) V EUP ST 12 je potrebno za osvetljevanje celotnega območja uporabiti ustrezna svetila z navzdol usmerjenim snopom svetlobe brez UV svetlobe in pri tem upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS št. 81/07, 109/07). Turistično – športna območja naj se osvetljuje le v času sezone.

52. člen

(kmetijska proizvodna območja - IK)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP SV 2 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja proizvodnih dejavnosti, s površinami za objekte za kmetijsko proizvodnjo, z oznako podrobne namenske rabe IK, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte:

·      enostanovanjske  stavbe:

o  obstoječa stanovanjska hiša za lastnika kmetije in za naslednika kmetije,

·      nestanovanjske stavbe:

o  poslovne in upravne stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, ki služijo  prodaji in proizvodnji kmetijske dejavnosti,

o  nestanovanjske kmetijske stavbe, bioplinarna do nazivne moči 350 kW in vsi drugi objekti vključno z gradbeni inženirskimi objekti, ki so potrebni za obratovanje kmetijske proizvodnje in bioplinarne,

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč.

b) Pogoji glede lege objektov

(1) Pri umeščanju nekmetijskih objektov se upošteva regulacijske linije, lego obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Nove objekte se locira vzporedno z obstoječimi objekti in vzporedno z dovoznimi potmi. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih (če povzročajo smrad, prah in hrup) ne smejo biti orientirana proti sosednjim bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču.

(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Zasaditev drevja in grmovja mora biti izvedeno znotraj kompleksa, posebej pa na delih, ki mejijo na bivalno območje in delih, ki so vizualno izpostavljeni, to je na območjih ki mejijo na odprto krajino. Višji kmetijski objekti morajo biti izdatno obsajeni z avtohtono drevnino.

c) Pogoji glede velikosti in oblikovanja

(1) Višina nekmetijskih objektov je do P+1 nad urejenim terenom, višina kmetijskih objektov se prilagodi namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oz. predstavljati nove dominante v prostoru.  Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(2) Tlorisna oblika osnovnih nekmetijskih objektov je praviloma podolžna. Kmetijski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Strehe na stanovanjskih objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno  kritino.  Strehe na kmetijskih objektih so enakostranične dvokapnice, ki so lahko izvedene z manjšim naklonom, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in s kritino opečne, sive ali rjave barve. Strehe na silosih in fermentorjih se oblikovno prilagodijo namenu, barve fermentorjev na bioelektratni so sive ali olivnozelene oz. take, da niso izstopajoče.

(3) Fasade na stanovanjskih objektih so v svetlih in zemeljskih barvah, na kmetijskih objektih in bioplinarni so barve pastelne in  neizstopajoče (sivih, olivno zelenih,...), lahko so obdelane z različnimi materiali.

(4) Posamezna parcela oz. območje je lahko ograjeno.

53. člen

(območja razpršene poselitve -A in razpršene gradnje)

a)        Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve znotraj EUP ZP 4, EU 7, EU 8, EU 10, EU 11, EU 14  z oznako podrobne namenske rabe A, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, so dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte:

·      stanovanjske stavbe:

o  eno in dvostanovanjske stavbe (razen vil in vrstnih hiš ter novogradnje stanovanjskih stavb na EUP EU 14/1 in EU 14/2) s pomožnimi objekti,

·      nestanovanjske stavbe:

o   razne delavnice, skladišča iz skupine storitvenih, skladiščnih in industrijskih stavb, ki ne smejo presegati  mejne   vrednosti   hrupa,  ki je določeno za to območje,

o   stavbe za šport in drugi spremljajoči objekti, gostinske stavbe,

o   stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

o   druge nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima potencialni investitor v lasti in obdelavi vinograd),

·      gradbeni inženirski objekti:

o  objekti prometne infrastrukture,

o  prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

o  drugi gradbeni inženirski objekti.

(2) Znotraj  EUP ZP 4, na območju  kmetijskih (K1)  in gozdnih (G) zemljišč se poleg posegov, ki so dovoljeni na K1 in G,  lahko ureja (vzdržuje, rekonstruira in odstrani) obstoječe objekte, kot so balinišče, nogometno igrišče, igrišče za odbojko, ribnik, ipd. Po opustitvi objektov se zemljišče vzpostavi v prvotno rabo.

(3) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja, je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave zazidalne površine do 50m², če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela ali funkcionalno zemljišče.

(4) Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso opredeljeni kot razpršena poselitev, se za zgrajene objekte upoštevajo prostorsko izvedbeni pogoji, kot je določeno za razpršeno poselitev z oznako podrobne namenske rabe A in sicer glede na namen objekta razpršene gradnje. Smiselno se za območja razpršene gradnje upoštevajo skupni prostorsko izvedbeni pogoji. Na gradbenih parcelah k objektom razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, kot je določeno za območje razpršene poselitve z oznako podrobne namenske rabe A,  v Prilogi 1.

b)        Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov v območjih razpršene poselitve

(1) Posegi na območju razpršene poselitve morajo upoštevati tradicionalno arhitekturno tipiko. Zaradi dominantne izpostavljene lege objektov in njihovega velikega vpliva na podobo krajine je potrebno novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture. Z novimi posegi je potrebno vplivati na večjo urejenost in izboljšanje celotnega stanja.

(2) Pri gradnji novih objektov v območjih razpršene poselitve se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne in nekmetijske stavbe) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva cestna  gradbena linija in odmik od kategoriziranih državnih in občinskih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo tudi pomožne kmetijske nezahtevne in enostavne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjost parcele se gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Odstopanja glede lege objektov so možna,  če ni drugih prostorskih možnosti in je tak vzorec pozidave spoznan v prostoru. 

(3) Pri umeščanju trgovskih, gostinskih ter drugih nestanovanjskih stavb, je treba ohranjati ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto prostora.

(4) Stavbe morajo imeti raztegnjene tlorisne zasnove v razmerju od 1:1,25 do 1:2,0. Biti morajo pritlične, zidane z uporabno etažo v višini terena. Dopustna je izraba podstrešja v stanovanjske namene, pri tem je lahko kolenčni zid visok do 1,2 m. Poleg strešnih oken so možne strešne klasične frčade in pultna okna. Frčade ali pultna okna ne smejo biti višje od višine slemena strehe. Sleme frčade ne sme imeti naklona usmerjenega proti glavni strešini.

(5) Fasade so ometane v značilni barvi obstoječe kvalitetne arhitekture v zaselku ali območju razpršene poselitve. Fasade na nestanovanjskih večjih objektih, predvsem na kmetijskih objektih večjih volumnov so v sivih, nevpadljivih barvah.  Če ima stavba klet, je ta v celoti pod zemljo. Gradnja balkonov ni dovoljena.

(6) Streha mora biti dvokapna in strma, naklon je med 35 in 45° s smerjo slemena po daljši stranici objekta,  z opečno kritino (opečne barve). Na čelnih straneh  je dopusten čop, ki ne sme  preseči ¹/₃  stranice strehe. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren so objekti lahko tudi delno vkopani v pobočje z ozelenjeno streho in spojeni z okoliškim reliefom.

(7) Višina in oblika kmetijskih in spremljajočih objektov se prilagodi namenu. Ti objekti ne smejo predstavljati nove dominante v prostoru ali kvalitetne zakrivati oz. jo degradirati. Višji kmetijski objekti se s svojo obliko in višino prilagajajo funkciji pod pogojem, da ne  vplivajo negativno na silhueto naselja ali krajino, kar mora biti prav tako utemeljeno v projekti dokumentaciji s prikazom umestitve objektov v strukturo naselja in krajine.  

(8) Odstopanje v obliki, višini objektov in naklonu dvokapnih streh je možno pri nestanovanjskih objektih, kot so kmetijski, skladiščni, obrtni, trgovski, servisni, sakralni objekti, stolpi ob gasilskih domovih ipd. pod pogojem, da ne predstavljajo novo dominanto v prostoru.

(9)  Ograjevanje zemljišč je dovoljeno le, kadar je to nujno iz tehnoloških razlogov, varstva voda, varstva naravne in kulturne dediščine, kmetijske proizvodnje (nasadi, paša, ipd.) in varstva gozdnega mladja. Možna je postavitev ograj okrog čistilnih naprav, črpališč, vodohranov in ostalih infrastrukturnih objektov,  ki se postavijo znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograj okrog domačij je do 1,2, višina varovalnih ograj pa  do 2,0 m.

54. člen

(območja pokopališč - ZK)

a)        Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V EUP ST 6 so na območju stavbnih zemljišč, ki so zelene površine namenjene za pokop in spominu na umrle, z oznako podrobne namenske rabe ZK, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte:

·      nestanovanjske stavbe:

- stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti, pod pogojem, da se funkcionalno navezujejo na obstoječi objekt oz. na območje opredeljeno z  oznako podrobne namenske rabe CD,

- druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

·      gradbeni inženirski objekti:

- gradnja gradbenih inženirskih objektov, če so namenjeni dejavnostim na območju ali če gre za povezovalne vode in ni drugih prostorskih možnosti. Slednji pod pogojem, da potekajo po robovih ali koridorjih, kjer  ni obstoječih ali predvidenih grobnih polj.      

- pokopališča,

- parkovna ureditev in urbana in druga oprema.

b)        Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1) Nove mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini na območju CD, na območje ZK se z objektom posega, če ni drugih prostorskih možnosti. Pogoji oblikovanja objekta so določeni v 47. členu.   

(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.

(3) Dopustna je zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih, površin, poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono vegetacijo. Ograja mora biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele.

1.1.4. Prostorsko izvedbeni pogoji za območja prometne, okoljske, elektroenergetske in druge infrastrukture v občini

55. člen

(območje prometne infrastrukture - PC in PO)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1) V vseh EUP, na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjeni za promet in skladiščenje, z oznako podrobnejše namenske rabe PC in PO in vseh prometnih površinah iz šestega odstavka 37. člena, ki so omrežja prometne infrastrukture, so dopustni posegi iz drugega odstavka 37.  člena tega odloka:

·      nestanovanjske stavbe:

o  stavbe za promet, 

o  bencinski servisi,

o  stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

o  druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

·      gradbeni inženirski objekti.

o  objekti prometne infrastrukture,