Na podlagi prvega odstavka 52. člena
Zakona o prostorskem
načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 -
ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 - Skl.
US) ter 16. člena
Statuta občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah
(MUV, št. 22/10 in 12/14) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v
Slovenskih goricah na 10. izredni seji, dne 24.06.2014, sprejel |
|
ODLOK |
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU |
OBČINE SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH |
|
I.
Uvodni določbi |
|
1. člen |
(podlaga za občinski
prostorski načrt) |
S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega
razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in
Uredbo o prostorskem
redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski
načrt občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. |
|
2. člen |
(vsebina odloka) |
(1) Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) je sestavljen
iz strateškega in izvedbenega dela. |
(2) V strateškem delu OPN se za celotno območje občine Sveta
Trojica v Slovenskih goricah določijo: |
·
izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
|
·
zasnova prostorskega razvoja občine; |
·
zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; |
·
usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo; |
·
usmeritve za razvoj v krajini; |
·
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; |
·
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
(3) V izvedbenem delu OPN se določijo: |
·
enote urejanja prostora; |
·
območja namenske rabe prostora; |
·
prostorski izvedbeni pogoji; |
·
območja, za katere se pripravijo občinski podrobni prostorski
načrti. |
(4) Sestavni deli OPN so: |
·
besedilo prostorskega načrta - odlok: uvodne določbe, strateški del,
izvedbeni del, končne določbe s prilogo; |
·
grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela in
grafični prikazi izvedbenega dela; |
·
priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega
prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice
in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta, povzetek za
javnost in okoljsko poročilo. |
(5) OPN je bil
celovito presojan. V sklopu celovite presoje vplivov na okolje je bilo
izdelano okoljsko poročilo. |
II.
Strateški del prostorskega načrta
|
|
1.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
1.1. Analiza stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja |
|
3. člen |
(analiza stanja) |
(1) Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah (v nadaljevanju:
občina) je bila do leta 2006, ko je postala samostojna občina, del
občine Lenart. Je ena manjših občin v Sloveniji, saj na območju cca 26
km2 živi 2300 prebivalcev. Leži v prometno izredno dostopnem
osrednjem delu Slovenskih goric, ki predstavljajo največje gričevje v
Sloveniji, za katero je značilno prepletanje kmetijskih in gozdnih
površin ter razpršene poselitve. Prepletanje različnih naravnih
dejavnikov je vplivalo na današnjo strukturo prostora, predvsem na
poselitev in rabo zemljišč. Občina je razpoznavna po kmetijski krajini,
po Trojiškem jezeru in dominantni legi naselja Sveta Trojica s cerkvijo. |
(2)
Na območju občine ni večjih industrijskih in gospodarskih objektov, ki
bi zaposlovali večje število ljudi. Tako večina delovno aktivnega
prebivalstva dnevno migrira v Lenart, Maribor in ostale okoliške kraje.
Poleg storitvenih dejavnosti prevladuje dopolnilna kmetijska dejavnost,
osnovna kmetijska dejavnosti je v manjšini. |
(3) Občino sestavlja 9 katastrskih občin in 8 statističnih naselij.
Osrednje naselje ali lokalni center v občini je občinsko središče Sveta
Trojica v Slovenskih goricah. Sveta Trojica v Slovenskih goricah hkrati
predstavlja tudi upravno, oskrbo, izobraževalno in storitveno središče v
občini. Ostala strnjena naselja v občini so še Gočova, Zgornja Senarska,
Zgornji Porčič, Spodnje Verjane, Zgornje Verjane, Spodnja Senarska ter
Osek, ki pa imajo večinoma mešano kmetijsko bivalno funkcijo.
|
|
4. člen |
(težnje in problemi
prostorskega razvoja občine ) |
(1) Povečan priselitveni tok prebivalcev zahteva večje število
prostih stavbnih zemljišč, kljub temu, da so v občinskem središču še
nepozidana stavbna zemljišča. Gradnjo ovirajo lastništvo zemljišč,
neurejen trg stavbnih zemljišč in zaradi neugodne lege zemljišč tudi
dražja komunalna infrastruktura. Zato je prisotna težnja po priključitvi
dodatnih površin za stanovanjsko gradnjo in gradnjo poslovnih objektov.
Težnje po gradnji se pojavljajo tako v občinskem središču kot v ostalih
obcestnih naseljih, kjer je gradnja možna v vrzelih ob cesti, s čimer se
bolje izkoristi zgrajena javna gospodarska infrastruktura. |
(2) Razvojne težnje občine na področju cestne infrastrukture so
usmerjene predvsem v konstantno vzdrževanje in urejanje obstoječe cestne
infrastrukture, izboljšanje tehničnih elementov obstoječih cestišč
(širina, izogibališča, itd.), ureditvi pločnikov in kolesarskih poti.
Problematično je predvsem vzdrževanje in urejanje cest v gričevnatem
delu občine, kjer relief velikokrat onemogoča gradnjo cest z ustreznimi
tehničnimi elementi. |
(3) Razvojne težnje na področju vodooskrbe so konstantno
vzdrževanje obstoječega vodovodnega omrežja, gradnja novih vodovodnih
sistemov, racionalizacija in izboljšanje vodooskrbe prebivalstva in
zagotavljanje kakovostne pitne vode vsem prebivalcem. S pitno vodo so
oskrbovana vsa naselja v občini, sama vodooskrba pa je zagotovljena iz
treh različnih smeri (Mariborski vodovod, Ptujski vodovod, zasebna vodna
zajetja). Problematična je predvsem vodooskrba v gričevnatem delu
občine, ki se večinoma napaja iz zasebnih vodovodnih sistemov. Slednji
nimajo monitoringa nad kontrolo pitne vode, nimajo določenih
vodovarstvenih pasov, ob pojavu suše pa lahko pride do pomanjkanja vode,
saj je celotno območje občine vododeficitarno. |
(4) Kanalizacijsko omrežje je v občini zgrajeno le v delu naselja
Sv. Trojica. V ostalem delu občine prevladujejo individualne greznice s
prostim iztokom. Razvojne težnje so usmerjene predvsem v izgradnjo
čistilnih naprav ter dodatnih kanalizacijskih vodov, ki bodo odvajale
odpadne vode občinskega središča in urejanje odvoda odpadnih voda iz
individualnih greznic v čistilno napravo. |
(5) Razvojne težnje v odprtem prostoru so usmerjene predvsem v
ohranjanje in razvoj kmetijske dejavnosti z dopolnilnimi dejavnosti.
Slednje ni pomembno samo z gospodarskega, ampak tudi iz socialnega in
ekološkega vidika. Kmetijska dejavnost namreč zaposluje velik delež
lokalnega prebivalstva, hkrati pa predstavlja največjega uporabnika in
vzdrževalca kulturne krajine. Ohranjajo in spodbujajo se predvsem večje
kmetije, ki se lažje modernizirajo in tržno usmerjajo. Izboljšani pogoji
za intenzivno kmetijsko pridelavo so predvsem v dolinskih predelih
občine, kjer so z izvedenimi agrarnimi operacijami (hidromelioracije)
izboljšali talne razmere tal. |
(6) Glede na ohranjeno podeželsko okolje je v prihodnosti mogoče
pričakovati povečan turistični in športno – rekreativni pomen območja
občine. Ugodne pogoje za razvoj turističnih dejavnosti daje Trojiško
jezero, pa tudi opuščeno športno – rekreativno območje v Oseku. Po
območju občine poteka tudi nekaj turističnih in tematskih poti. Glavna
težna na področju razvoja športno – rekreativnih in turističnih
dejavnosti je tako predvsem lociranje okolju prijaznih nemotečih
dejavnosti in objektov ter razvoj individualnega turizma. |
|
5. člen |
(možnosti prostorskega
razvoja občine) |
(1) Možnosti prostorskega razvoja občine so omejene zaradi lege v
gričevnatem delu Slovenskih goric, kjer je celotno območje erozijsko
ogroženo, težko dostopno, težave so z opremljanjem z javno gospodarsko
infrastrukturo. V nižinskem delu občine je razvoj omejen zaradi
kmetijskih zemljišč, ki ovirajo širitev naselij. Večje možnosti za
prostorski razvoj so na robu strnjenih naselij, kjer je že urejena javna
gospodarska infrastruktura, predvsem pa v naselju Sv. Trojica, kjer je
na južnem delu naselja predvidena nova stanovanjska cona. Za razvoj
gospodarskih dejavnosti so možnosti na južnem robu občine, ob regionalni
cesti, kjer se zagotovijo nova stavbna zemljišča za manjšo gospodarsko
cono. Za razvoj turistične in športno – rekreativne dejavnosti pa je
potrebno zagotoviti območja ob Trojiškem jezeru in na vzhodni strani
naselja Sv. Trojica. Centralne dejavnosti se razvijajo v centru naselja
Sv. Trojica v Slovenskih goricah, kjer se zagotovijo dodatne površine. |
(2) V ostalih naseljih občine, kjer ni možnosti prostorskega
širjenja, se razvoj usmerja na območja prostih stavbnih zemljišč. V
nekaterih naseljih se zaradi večje izkoriščenosti obstoječe gospodarske
javne infrastrukture v območje naselja vključujejo tudi posamezne vrzeli
ob cestah. |
(3) Na območju razpršene poselitve je možnost prostorskega
razvoja mogoča le na območju obstoječih prostih stavbnih zemljišč.
Širitev ovira prostorska zakonodaja, ki dopušča širitve le za kmetijsko
dejavnost. Ne glede na to občina v prostorski načrt vključuje tudi
širitev razpršene poselitve zaradi ohranjanja poselitve, s čimer se
ohranja tudi kmetijska dejavnost. |
(4) Glede na to, da območje občine predstavlja tradicionalno
kmetijsko pokrajino, občina zagotavlja nadaljnji razvoj kmetijske
dejavnosti z možnostjo gradnje objektov za potrebe kmetijske dejavnosti
na novih stavbnih zemljiščih ob kmetijah. Intenzivna kmetijska dejavnost
pa se mora prilagajati različnim režimom varovanja narave in voda, ki
veljajo na območju občine. |
(5) Poleg kmetijske dejavnosti je na območju občine v razvoju
tudi športno – rekreativna in turistična dejavnost. Jedro športno –
rekreativnega in turističnega razvoja v občini predstavlja območje in
okolica Trojiškega jezera. Možnosti prostorskega razvoja za gradnjo
dopolnilnih športnih in turističnih površin ovirajo sicer kmetijska
zemljišča in režimi ob jezeru (poplavno območje), vendar bo občina z
ustreznimi ukrepi zagotovila površine za širitev. |
(6) Dejavnosti v prostoru se razmešča izven območij potencialnih
nesreč. Na popravnih območjih, območjih z visoko podtalnico, na
območjih plazov, erozij in usadov je treba zagotoviti varne življenjske
razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoje
sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki
lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Na
teh območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oz.
dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem
povzročijo naravne nesreče. |
|
1.2.
Cilji prostorskega razvoja občine |
|
6. člen |
(razvojne potrebe
občine, regije in države) |
(1) Razvojne potrebe občine so naravnane na odpravo slabosti, ki
ovirajo hitrejši razvoj. To so predvsem negativna demografska gibanja,
šibak kadrovski potencial, odsotnost gospodarskih dejavnosti, ki bi
spodbujala nadaljnji razvoj in nizka podjetniška iniciativa. Temeljne
razvojne usmeritve občine so: |
·
zagotoviti zadostne površine komunalno opremljenih prostih stavbnih
zemljišč, ki bodo zadovoljile potrebam povpraševanja za stanovanjsko
gradnjo, za poslovne/gospodarske dejavnosti, športno-rekreativne in
turistične dejavnosti, predvsem v lokalnem središču, saj je krepitev
lokalnih središč temeljni cilji Strategije prostorskega razvoja
Slovenije, |
·
zagotoviti kvalitetno bivalno okolje na obstoječih in novih stavbnih
zemljiščih z izgradnjo gospodarske javne infrastrukture, |
·
ohranjati kmetijsko dejavnosti kot glavno gospodarsko dejavnost z
dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji in kot vzdrževalca kulturne
krajine, |
·
ohranjati naravne in družbene vrednote območja. |
(2) Razvojne potrebe občine so skladne s potrebami regije in
države, saj se na državni ravni spodbuja celovit razvoj podeželskega
prostora, ki obsega tudi celotno občino, ki je pomemben življenjski in
gospodarski prostor. Poselitev se usmerja v lokalno središče in druga
strnjena naselja na obstoječe gradbene parcele (nadomestna in dopolnilna
gradnja). Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se
prilagaja tradicionalni arhitekturi. |
(3) Na širši ravni se oblikujejo atraktivna, enakomerno
razmeščena in dostopna centralna območja, z možnostjo zagotavljanja
oskrbnih, storitvenih, poslovnih, servisnih in drugih centralnih
dejavnosti. Na območju občine je večje območje centralnih dejavnosti le
v občinskem središču, ki zadovoljuje vsakodneven oskrbne potrebe
prebivalcev. Zaradi bližine večjih oskrbnih centrov (Lenart, Maribor,
Ptuj) na območju občine ni potrebe po oblikovanju novih območij
centralnih dejavnosti. |
(4) Oskrba države z energijo temelji na posameznih energetskih
sistemih, s katerimi se omogoča skladen razvoj ter zagotavlja
kvalitetno, zanesljivo, ekonomično in zadostno oskrbo z električno
energijo. Po ozemlju občine je predvidena gradnja povezovalnega
daljnovoda 2 x 110 kV Lenart – Radenci. |
(5) Država
spodbuja rabo obnovljivih virov, za kar so v občini osnove v
izkoriščanju biomase in sončne energije. Občina ima izdelan Lokalni
energetski koncept in razvoj usmerja v boljšo energetsko učinkovitost.
Predvsem je to sanacija objektov in energetskih naprav ter iskanje
alternativnih energetskih virov. Spodbuja se pridobivanje energije iz
biomase, izkoriščanje sončne energije ter ostalih obnovljivih virov
energije. |
(6) Občina je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki
je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se
zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem.
|
(7) Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na območja z visokim
pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo. To so predvsem nižinski
predeli v dolini potoka Pesnica in njenih pritokov. Pomembna kmetijska
območja so tudi v gričevnatem delu občine. |
|
7. člen |
(medsebojni vplivi in
povezave s sosednjimi območji) |
(1) Občina neposredno meji na občine Benedikt, Gornja Radgona,
Cerkvenjak, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas in Lenart.
Celotno območje občine namreč predstavlja ruralen podeželski prostor, ki
je v preteklosti spadal pod občino Lenart, kjer se je razvilo močnejše
gravitacijsko območje in medobčinsko središče, naselje Lenart. Slednji
zadovoljuje večino družbenih in zaposlitvenih možnosti prebivalstva tudi
za okoliške občine, zato je občina močno navezana nanj. Bolj zahtevne
storitvene in oskrbne potrebe pa prebivalci občine in vseh okoliških
občin zadovoljujejo v nacionalnem središču regionalnega pomena,
Mariboru, občasno pa tudi v Ptuju kot drugem regionalnem središču
regije. |
(2) Občina ima zelo ugodno prometno lego, saj leži blizu petega
in neposredno na desetem panevropskem prometnem koridorju. Občinski
prostor poleg daljnovoda 2 x 110 kV Lenart – Radenci prečka še
avtocestni odsek A5 Pesnica – Lendava. Slednji občini omogoča še boljšo
prometno dostopnost in povezanost z ostalimi deli Slovenije. |
|
8. člen |
(cilji prostorskega razvoja občine) |
(1) Cilji prostorskega razvoja občine temeljijo na analizi stanja,
teženj in možnosti prostorskega razvoja občine ob upoštevanju državnih
prostorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja. Za občino so
prioritetni cilji: |
·
zagotoviti nekaj delovnih mest v občini z zagotovitvijo površin za
gospodarske dejavnosti v naselju Sv. Trojica, |
·
ustvariti kvalitetne pogoje bivanja s sanacijo obstoječih in z
zagotovitvijo novih bivalnih površin, |
·
zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo,
|
·
spodbujati dopolnilno gradnjo v območjih individualne stanovanjske
gradnje, |
·
v občinskem središču zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj
stanovanjskih, gospodarskih, športno-rekreacijskih in turističnih
območij, sanirati in vzpostaviti zeleni sistem naselja, ohraniti
identiteto krajevnega središča, |
·
ohraniti prostorsko identiteto vseh ostalih naselij, |
·
zagotoviti možnost dopolnilne gradnje v območjih razpršene poselitve
zaradi ohranjanja poselitve, ohranjanja kmetijske dejavnosti in razvoja
podeželskega turizma, |
·
spodbujati rabo obnovljivih virov energije, |
·
spodbujati racionalno ravnanje z odpadki, |
·
razvijati turistično dejavnost na celotnem območju občine, |
·
dopolniti mrežo kolesarskih in pohodniških poti kot turistično ponudbo v
sklopu izletniškega turizma, |
·
zagotoviti celostno ohranjanje kulturne dediščine in območij varstva
narave. |
|
2.
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
9. člen |
(prednostna območja za
razvoj poselitve) |
(1) Prostor občine zajema nižinski del ob Pesnici in njenih
pritokih ter gričevnat svet terciarnega gričevja Slovenskih goric.
Doline potokov so v celoti namenjen kmetijstvu, tu so tudi strnjeni deli
obcestnih naselij. Tudi v gričevnatem delu prevladuje kmetijstvo, na
osojnih pobočjih je prisotno še gospodarjenje z gozdovi, poselitev je
formirana kot razpršena poselitev, ki je avtohtoni vzorec poselitve.
Značilno za občino je samostanski kompleks s cerkvijo ter Trojiško
jezero, ki nudi možnosti za razvoj turizma. |
(2) Navedena delitev občine predstavlja tudi osnovo za nadaljnji
prostorski razvoj občine: |
·
poselitev se usmerja v lokalno središče Sveta Trojica in v strnjene dele
obcestnih naselij v dolini ter tudi razpršeno poselitev, |
·
ob pomanjkanju prostih stavbnih zemljišč se poselitev usmerja v vrzeli
in na rob naselij oziroma v primeru večjih območij organizirano z
izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov, |
·
ohranja se obstoječi poselitveni vzorec na gričevnatem delu občine;
ažurira se obstoječe objekte in s tem ohranja razpršena poselitev,
medtem ko se ne dovoljuje novogradenj, razen v primeru ko gre za
novogradnjo v korist aktivne kmetije, |
·
gospodarske in centralne dejavnosti se razvija v naselju Sv. Trojica,
pri tem se na območje občine ne umešča večjih industrijskih obratov, |
·
poljedelstvo se razvija na celotnem območju občine, intenzivno pa v
nižinskem delu, |
·
športno - rekreacijske dejavnosti se usmerjajo na območje obstoječe
športno – rekreativne površine in novo oblikovane oz. definirane športno
– rekreacijske cone v Oseku, ob lovskem domu v Dobravi in na območje in
okolico Trojiškega jezera, |
·
turistična dejavnost se usmerja na jezero, tu se razvija tudi športno-
rekreacijska dejavnost, |
·
na območje občine se ne umešča večjih infrastrukturnih objektov, |
·
ohranja se pomen kmetijske dejavnosti, kot glavne gospodarske panoge v
občini. |
(3) V obstoječem planskem aktu občine je kot posebno ureditveno
območje poselitve bilo opredeljeno pet strnjenih naselij oziroma delov
naselij: Gočova, Sp. Senarska, Sv. Trojica, Zg. Porčič in Osek, kot
športno – rekreativno območje. Izdelava novega prostorskega načrta
omogoča dolgoročno zasnovo novih območij poselitve, ki izhajajo iz
obstoječega stanja in možnosti nadaljnjega razvoja, zato se kot naselja
opredeli tudi slemenska naselja Porčki Vrh, Gočovski Vrh, Osek in
Spodnje Verjane. Oblikovanje naštetih naselij omogoča optimalno
izkoriščenost obstoječe in načrtovane infrastrukture. V nova naselja se
poleg obstoječih stavbnih zemljišč smiselno vključi tudi obstoječe
objekte zgrajene na kmetijskih zemljiščih in obstoječe vrzeli. Prav tako
pa je podobno, kot že v obstoječih strnjenih naseljih, smiselno izločiti
dele stavbnih zemljišč, ki so z vidika omejitev neprimerne za
poselitev. |
(4) Razpršena poselitev je opredeljena kot tip poselitve, ki jo
opredeljuje večje število v prostoru razpršenih malih naselij, zaselkov
in posamičnih kmetij. Razpršena poselitev na območju občine Sv. Trojica
predstavlja avtohtono poselitev, zaradi česar je ne moremo šteti za
negativen pojav v prostoru. Njeno ohranjanje ni pomembno samo zaradi
ohranjanja poselitve, ampak tudi zaradi ohranjanja kulturne krajine
širšega območja Slovenskih goric. Zaradi navedenega je razpršeno
poselitev potrebno ohranjati in smiselno dopolnjevati obstoječa stavbna
zemljišča (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitve) ter jih hkrati ščititi
pred novo oziroma množično poselitvijo. |
|
10. člen |
(prednostna območja za
razvoj dejavnosti) |
(1) Na območju občine je značilna individualna stanovanjska
gradnja, ki je mogoča na stavbnih zemljiščih strnjenih naselij in na
območju razpršene poselitve. Na območjih, kjer prevladuje kmetijska
dejavnost, je značilna stanovanjska gradnja s pripadajočimi
gospodarskimi objekti. Večstanovanjske objekte najdemo le v občinskem
središču, naselju Sv. Trojica. Naveden način gradnje se bo ohranjal tudi
v prihodnosti, saj zaradi podeželskega okolja, razen v občinskem
središču, ni potrebe po gradnji večstanovanjskih objektov. |
(2) Centralne dejavnosti so v večji meri razvite le v občinskem
središču, kjer je izoblikovan manjši centralni del naselja, ki
zadovoljuje vsakodnevne osnovne oskrbne in storitvene potrebe
prebivalcev celotne občine. Glede na majhnost občine in bližine večjega
storitveno - oskrbnega centra (Lenart), na območju občine ni potrebe po
oblikovanju novih centralnih površin niti v občinskem središču, niti v
katerem koli drugem naselju v občini. Kot posamezna območja centralnih
dejavnosti izven občinskega središča se tako opredeli le območja
gasilskih domov v Oseku in Gočovi, medtem ko v ostalih naseljih ni
opredeljenih posamičnih območij centralnih dejavnosti. |
(3) Na območju občine ni večjih industrijskih ali drugih
gospodarskih objektov. Zaradi tega tudi ni obstoječih območij namenjenih
industrijski in gospodarski dejavnosti. Izgradnja avtoceste je območju
občine izboljšala prometno dostopnost, zaradi česar se pojavljajo večje
težnje po lociranju posameznih obrtniških in poslovnih dejavnosti na
ozemlju občine. Zato se ob priključku avtoceste na obstoječo regionalno
cesto in uvozu v naselje, oblikuje dve manjši obrtno poslovni coni. Coni
bosta služili predvsem koncentraciji mirnih in nemotečih obrtno
poslovnih dejavnosti. |
(4) Posebno in hkrati pomembno gospodarsko panogo v občini
predstavlja kmetijstvo, ki je v državni lasti. Slednje se prednostno
ohranja v vseh naseljih občine, razen v občinskem središču. Večje
kmetijske objekte se locira na robove naselij oz. na območja razpršene
poselitve. Z ohranjanjem kmetijske dejavnosti se istočasno ohranja tudi
intenzivna ali ekstenzivna kmetijska izraba tal in z njo kulturna
krajina. |
(5) Razvoj športno – rekreacijske dejavnosti se usmerja na že
obstoječe športno – rekreacijske površine kakor tudi na novo oblikovana
območja. Manjše športno – rekreacijske površine so obstoječa športna
igrišča pri šoli v Sveti Trojici in Gočovi. V prostorskih aktih občine
so kot območje za šport in rekreacijo opredeljena večja območja;
|
·
obstoječe območje v Oseku, ki nujno potrebuje novo vsebino,
|
·
obstoječe športno – rekreativno območje - Trojiško jezero, |
·
nove površine oz. ob Trojiškem jezeru in
|
·
nove površine ob lovskem domu v Dobravi.
|
(6) Turistična območja so načrtovana na južnem, vzhodnem in
severnem robu jezera in na vzhodni strani naselja Sv. Trojica. Ob jezeru
se uredi kamp in večnamenski objekt, na vzhodni strani naselja Sv.
Trojica pa je načrtovan EKO kampus z centralnim objektom in
pripadajočimi manjšimi nastanitvenimi objekti. |
(7) Pri razvoju športno – rekreacijskih in turističnih dejavnosti
je posebno pozornost treba nameniti kapacitetam oziroma masovnosti.
Območje občine namreč predstavlja ranljiv podeželski prostor, zato je
priporočljivo oblikovanje nemasovnega turizma, ki ga okolje lahko
sprejme brez stranskih posledic. |
|
11. člen |
(omrežje naselij z
njihovo vlogo in funkcijo) |
(1) Lokalno središče Sveta Trojica s sonaselji zagotavlja
prebivalcem naselja in njegovega zaledja predvsem možnosti za
vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje ter
možnost za razvoj gospodarskih, športno-rekreacijskih in turističnih
dejavnosti z zagotovitvijo delovnih mest. Ostala naselja v občini so
opredeljena kot podeželska naselja, kjer se poleg bivanja zagotavlja
razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, razvoj obrti, pa tudi razvoj
površin družbene infrastrukture, oskrbe, rekreacije in turizma.
|
|
12. člen |
(temeljne smeri
prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1) Prometne povezave naselij v občini in regiji potekajo po
obstoječem cestnem omrežju, ki poteka večinoma v dveh smereh: vzhod –
zahod in sever – jug. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij in
občin v regiji potekajo po regionalnih cestah v smeri proti Gornji
Radgoni in Avstriji, v smeri Ptuja in naprej proti Hrvaški ter po
avtocesti tako v smeri proti vzhodu (Murska Sobota in Madžarska), kakor
tudi proti osrednji in zahodni Sloveniji (Maribor, Celje, Ljubljana,
Koper, Italija). |
(2) Obstoječe lokalne prometne smeri so pogojevale naravne kakor
tudi družbene razmere. Razpršena poselitev po gričevnatem delu občine je
pogojevala razvoj goste mreže cest nižjega ranga (javne poti, lokalne
ceste), ki posamezne zaselke in kmetije povezujejo med seboj in jih
navezujejo na ceste višjega ranga (lokalne ceste, državne ceste),
potekajoče večinoma po večjih dolinah. |
|
13. člen |
(ostala razvojno
pomembna območja v občini) |
(1) Poleg že omenjenih pomembnih razvojnih območij v občini, kot
so nove stanovanjske površine, površine za razvoj gospodarskih,
športno-rekreacijskih in turističnih dejavnosti ter odprtega prostora z
razvitim kmetijstvom, so v občini še območja režimov, ki so zavarovana s
področnimi predpisi in usmerjajo razvoj v prostoru tako z vidika
dodatnih potencialov, kot z vidika omejitev v prostoru. To so območja in
objekti nepremične kulturne dediščine in območja varstva narave
(ekološko pomembna območja, območja Nature 2000, območja naravnih
vrednot in območja habitatnih tipov), ki so pomemben dejavnik pri
razvoju turizma. |
(2) Pomembna območja so tudi območja režimov in varovanja, ki
predstavljajo omejitve v prostorskem razvoju občine. To so na območju
občine predvsem poplavna območja, erozijska in plazovita območja in
vododeficitarna območja. |
|
14. člen |
(območje urbanističnega
načrta) |
(1) Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih
središč. Naselje Sv. Trojica v Slovenskih Goricah (v nadaljevanju:
naselje Sv. Trojica) sicer ni urbano središče, je pa lokalno središče,
kjer je zaradi posebnosti razvoja njegova izdelava utemeljena. V
zasnovi prostorskega razvoja naselja se preveri obstoječa stavbna
zemljišča in določi nova razporeditev površin. Določi se površine za
širitev ter vzpostavi centralni del naselja. Območje urbanističnega
načrta zajema stavbna zemljišča, ki v sedanjih planskih aktih
opredeljujejo območje naselja in zemljišča, ki so predvidena za širitev
naselja. |
|
3.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
|
15. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Na področju prometne infrastrukture je poudarek na ureditvi
lokalnih cest za izboljšanje prometne varnosti, predvsem v gričevnatem
delu občine, kjer so ceste ozke, brez urejenih izogibališč, obvoznih
elementov in ponekod z oteženimi dovoznimi potmi do objektov, zaradi
česar ne zadostujejo prometnim obremenitvam in ne zagotavljajo ustrezne
prometne varnosti. Pomanjkljiva je tudi prometna signalizacija in oprema
na javnih cestah, prav tako pa ni urejenih površin za pešce in
kolesarski promet, ki se odvija kar po cestišču. V prihodnosti je na
medobčinskem nivoju predvidena izgradnja kolesarske steze med Lenartom
in Sveto Trojico, ki bi potekala ob regionalni cesti, kot ločeno
vozišče. |
(2) Glede na predvideni razvoj športno – rekreacijske in
turistične dejavnosti, ter oblikovanje posebnih območij za ta namen, je
v prihodnosti načrtovana ureditev povezovalnih kolesarskih poti med temi
območji. Poleg obstoječih turističnih in tematskih poti (Pomurska
planinska pot, Trojiška pohodniška pot, romarska pot k Sveti Trojici),
se bodo z razvojem športno - rekreacijske in turistične dejavnosti
izoblikovale tudi dodatne turistične, rekreacijske in pešpoti, ki bodo
smiselno dopolnjevale razpoložljivo ponudbo. |
(3) Občina
nima lastnega organiziranega javnega potniškega prometa. Obstaja le
primestni avtobusni potniški promet (dnevne delovne in šolske
migracije), ki občinsko središče in ostala naselja, ki ležijo neposredno
ob glavni prometnici, povezuje z Lenartom, od koder so potem navezuje z
Mariborom in Ptujem ter organizirani šolski prevozi. Ob porastu javnega
prometa se uredijo dodatna postajališča, ki se tudi primerno opremijo
(nadstreški, klopi, vozni redi). Spodbuja se večja gostota javnih
prevozov, zagotovi se naj varen dostop do avtobusnih postajališč, kot so
hodniki za pešce, prehodi za pešce, ipd., avtobusna postajališča se
dodatno opremijo (horizontalna signalizacija, ureditev nadstreškov,
voznih redov, itd.). |
(4) Na območju občine razen v občinskem centru ni urejenih
površin za mirujoči promet. Glede na povečan motorni promet je javnih
parkirišč na območju občinskega središča premalo. Ker v naselju ni
prostorskih možnosti za oblikovanje večjih javnih parkirišč, se pri
načrtovanju novih območij predvidi zadostno število parkirnih mest, tako
za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe
parkirne površine pa je treba ustrezno urediti s talnimi oznakami.
|
(5) V občini formalno ni plovnih poti. Vodotoki, ki se nahajajo
na območju občine so premajhni, da bi omogočali kakršno koli plovbo.
Edino večjo vodno površino v občini tako predstavlja območje
akumulacijskega Trojiškega jezera. Ob slednjem se načrtuje ureditev
športno – rekreacijske cone, ki vsebuje tudi možnost razvoja lahkega
vodnega prometa. Pri lociranju vodnih športov na vodne površine jezera
je treba ravnati previdno, saj le-te ne smejo imeti negativnih učinkov
na ekosisteme in živali v in ob vodi. |
|
16. člen |
(elektronske
komunikacije) |
(1) Območje
občine je pokrito s TK omrežjem, ki poteka deloma v zemeljski in deloma
v zračni izvedbi. |
(2) S sodobnimi elektronskimi komunikacijami je občina slabo
opremljena, zato se spodbuja razvoj telekomunikacijskega omrežja za
vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja
se tudi povezovanje in združevanje obstoječih tk omrežij. Razvoj novih
tehnologij omogoča vzpostavitve širokopasovnih komunikacij, ki jih bo v
prihodnosti razvijala tudi občina. |
|
17. člen |
(energetska
infrastruktura) |
(1) Zgrajeno elektroenergetsko omrežje zadovoljuje trenutno
potrebe občine po električni energiji. Za izboljšanje preskrbe z
električno energijo je predvidena gradnja DV 2 x 110 kV Lenart-Radenci,
v primeru povečanega odjema električne energije pa se bodo po potrebi
zgradili novi elektroenergetski objekti in vodi, ki bodo omogočali
nemoteno oskrbo z električno energijo. |
(2) Na območju občine ni plinovodnega in toplovodnega omrežja. To
se bo izgrajevalo glede na potrebe in interes odjemalcev. |
(3) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti
uporabe obnovljivih virov energije, predvsem energijo biomase in sončno
energijo. |
(4) Proizvodnja električne energije: |
·
Za pridobivanje
električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira
oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in
učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. |
·
Pri nadaljnjem razvoju
proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih
virov energije kot so veter, geotermalna energija in drugi, z
upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter
družbene sprejemljivosti. |
·
V okviru učinkovite
rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije
in |
·
toplotne energije. Pri
vseh novogradnjah in pri obstoječih termoelektrarnah ter pri |
·
vseh večjih kotlovnicah
za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje (termoelektrarne
– toplarne). |
(5) Prenos in distribucija električne energije: |
·
Pri prostorskem
umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg
funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost
urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami. |
·
Sistem prenosnega
omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da
omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim
omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in
drugih večjih porabnikov z električno energijo na celotnem ozemlju
Slovenije. |
·
Elektroenergetske
koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge
infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in
na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.
|
(6) Za doseganje ciljne vrednosti porabe električne energije za
potrebe javne razsvetljave, je potrebno, da občina predvideti
posodobitev obstoječe javne razsvetljave z ustreznimi svetili, v skladu
z veljavno zakonodajo. |
|
18. člen |
(komunalna in okoljska
infrastruktura) |
(1) Vodooskrbo prebivalstva in drugih porabnikov prostora
zagotavlja izgrajena mreža vodovodov, ki se upravljajo in napajajo iz
treh različnih sistemov in sicer iz sistema Mariborskega vodovoda,
Ptujskega vodovoda in na posameznih delih iz zasebnih vodovodov. Zasebni
vodovodi niso zavarovani, nimajo določenih vodovarstevnih pasov za
zaščito vodnega vira, se nahajajo na neustreznih območjih in kot taki
prebivalcem ne nudijo ustreznega standarda zagotavljanja oskrbe s pitno
vodo. |
(2) V prihodnosti se bo vooskrba iz zasebnih vodovodov vršila le
izjemoma, ob vzpostavitvi ustreznega nadzora in kontrole za zagotovitev
varnosti porabnikov. Na celotnem območju občine bo za porabnike potrebno
zagotoviti nemoteno in neoporečno vodooskrbo, kar še posebej velja za
območja, kjer se predvideva intenzivnejši prostorski razvoj. Dotrajane
vodovode bo potrebno obnavljati, dograjevati in racionalizirati. Slednje
pomeni, da se bodo vodovodni sistemi morali povezovati, ob dopolnjevanju
in varovanju v etapni sanaciji dotrajanih vodovodov ter izgradnji novih
vodovodov in racionalnem vključevanju vodnih virov, v zasnovi
regionalnih povezav med občinami in sistemi. V ta namen je občina Sveta
Trojica vključena v projekt Celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo. |
(3) Poleg že urejenega zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih
voda v naselju Sv. Trojica, kjer je kanalizacija zvedena kot mešani
sistem, občina načrtuje izgradnjo kanalizacijskih sistemov in manjših
čistilnih naprav v strnjenih naseljih in tudi v območjih načrtovanih
ureditev ob jezeru. Po potrebi se za večje utrjene površine predvidi
ločen odvod padavinskih voda. Na območjih razpršene poselitve, kjer je
nesmiselna gradnja skupnih čistilnih naprav, se zagotovi odvoz odpadnih
voda na predvidene čistilne naprave v občini in prepove izpuste na
kmetijske površine. |
(4) Na območju občine je organizirano ločeno zbiranje komunalnih
odpadkov (biološki odpadki, papir, steklo, kovine, plastika). Poleg
rednega praznjenja in odvoza odpadkov je v občini organizirana tudi
občasna možnost oddaje sekundarnih surovin na za to postavljena
centralna mesta ter oddaja nevarnih odpadkov (ekološki otoki). |
|
19. člen |
(vodno gospodarstvo) |
(1) V občini je potok Pesnica
voda 1. reda, ostali manjši vodotoki (Velka, Črmec, Ročica, Drvanja,
Oseška graba, Purgarjeva graba, Vemprovec) pa so vode 2. reda..
Izvedeno je tudi akumulacijsko jezero – Trojiško jezero. Pesnica je
regulirana. |
(2) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in
turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo
v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter
krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot
omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in
plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša
dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. |
(3) Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne
skupnosti zagotavljajo na ogroženem območju načrtovanje, gradnjo in
upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov,
zadrževalnikov, prodnih pregrad, objektov za stabilizacijo dna in
brežin, črpališč in odvajanje zalednih voda. |
(4) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo tudi izven
ogroženega območja, če se z njimi poveča varnost pred škodljivim
delovanjem voda. |
|
4.
Določitev okvirnih območij naselij |
|
20. člen |
(strnjena naselja) |
(1) Okvirna
območja
naselij poleg
obstoječih
območij znotraj meja stavbnih
zemljišč obsegajo
tudi površine, ki predstavljajo potencialna
območja širitve naselij. |
(2) Strnjeno naselje je območje z najmanj 10 strnjenimi
stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbeni inženirskimi objekti in
javnimi površinami. Poselitveno območje se jim določi na podlagi
namenske rabe zemljišč iz veljavnih prostorskih planov in na podlagi
novo priključenih oziroma izključenih stavbnih zemljišč. Kot strnjena
naselja na območju občine so: |
·
občinsko središče: Sveta Trojica, |
·
strnjena nižinska naselja: Gočova, Zg. in Sp. Senarska, |
·
razpršena - razložena naselja v hribovitem delu, katerih strnjeni,
gručasti deli, ki imajo funkcijo osrednjega dela naselij med katera
spadajo: Osek, Zg. Verjane Sp. Verjane in Zg. Porčič in več zaselkov, ki
jih sestavlja več kot 10 stanovanjskih objektov oziroma domačij. |
|
21. člen |
(razpršena poselitev) |
(1) Razpršena poselitev je tip poselitve, ki jo opredeljuje večje
število v prostoru razpršenih manjših naselij, ki jih tipološko uvrščamo
v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena
naselja kot del avtohtone poselitve. Taka poselitev je značilna za
celotni gričevnat svet Slovenskih goric in tudi za občino Sveta Trojica,
zato se ohranja in vzdržuje. |
(2) Posamezne že zgrajene objekte, za katere so bila pridobljena
ustrezna dovoljenja in so bile v času izdelave prostorskega načrta
podane vloge za vris stavbnega zemljišča, se ažurira in vriše kot
stavbna zemljišča. |
(3) Razpršena poselitev oblikovno
sledi značilni arhitekturni
identiteti z upoštevanjem
oblikovalskih in urbanističnih
načel določenih v splošnih ali posebnih določil izvedbenega dela
OPN. |
|
22. člen |
(razpršena gradnja) |
(1) Razpršena gradnja, kot negativen pojav posamičnih objektov,
ki niso usklajene z izvornim načinom postavitve stavb v prostor in
načinom gospodarjenja z naravnimi viri, je na območju občine Sveta
Trojice redek pojav, zato je ni mogoče strniti v nova naselja. Posamični
novejši objekti (pretežno kmetijski), ki so bili zgrajeni brez ustreznih
dovoljen oziroma nimajo opredeljenega stavbišča ter se nahajajo v
odprtem prostoru, oddaljeni od strnjene poselitve, se v prostorskem
načrtu opredelijo kot stavbišča brez stavbne parcele, kar omogoča le
vzdrževanje objekta, ne pa tudi dopolnilne gradnje. |
|
5.
Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
5.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
|
23. člen |
(usmeritve za razvoj
naselij) |
(1) Razvoj naselij je možen z notranjim razvojem, prenovo ali
širitvijo naselja. Razvoj in prenova imata prednost pred širitvijo, zato
je tudi v občini razvoj naselij usmerjen v notranji razvoj, to je
zapolnitev prostih nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih. Dodatne
širitve so načrtovane le tam, kjer ni možno zagotoviti dovolj stavbnih
zemljišč v obstoječih mejah oziroma je slednje potrebno za razvoj novih
dejavnosti. Dodatne širitve se dopušča tudi tam, kjer je zaradi
socialnih razlogov to interes lastnikov parcel in je širitev skladna s
konceptom razvoja naselja. Pomemben razlog za usmerjanje razvoja naselij
je ohranitev poselitve na celotnem območju občine in večja izkoriščenost
zgrajene gospodarske javne infrastrukture. |
(2) V strokovni podlagi za poselitev, ki vsebuje tudi analizo
stavbnih zemljišč na obstoječih ureditvenih območjih naselij, je
ugotovljeno, da so večja območja prostih stavbnih zemljišč le v naselju
in so namenjena za stanovanjsko gradnjo, ni pa zemljišč za razvoj
gospodarskih, športnih in turističnih dejavnosti. V ostalih naseljih ni
večjih območij prostih stavbnih zemljišč. Nepozidane površine pretežno
predstavljajo vrzeli in nepozidana dvorišča. |
(3) Prenova naselij omogoča izboljšanje funkcionalnih, tehničnih,
prostorsko – oblikovalnih, bivalnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih
in ekoloških razmer v naselju ali delu naselja. Tako je za osrednji
centralni del naselja Sv. Trojica predvidena prenova v smislu ohranitve
obstoječe obcestne morfologije in ohranitve celostne podobe naselja. |
|
(4) Prenov v občini je načrtovana tudi za naselja, ki so iz
razpršene poselitve prešla v strnjeno obliko. Smiselno se oblikuje nova
območja naselij, kjer se zaradi pomanjkanja prostih stavbnih zemljišč,
racionalne izrabe in organizacije prostora v poselitvena območja
vključijo obstoječe vrzeli med stavbnimi zemljišči. V naseljih kjer
takih vrzeli ni, se smiselno in po potrebi vključijo območja na robu
naselij. Ponekod se iz območja poselitve izločijo posamezna obstoječa
območja stavbnih zemljišč, ki iz različnih vzrokov (poplave, nakloni,
itd.) niso primerna na poselitev in se prednostno namenjajo kmetijski
rabi. |
(5) Širitev naselij omogoča usmerjanje poselitve in dolgoročno
zagotovitev primernih površin za gradnjo stanovanj in ostalih
dejavnosti. V občini je širitev načrtovana predvsem v lokalnem središču,
kjer se zagotavljajo dodatne površine za stanovanjsko gradnjo in za
razvoj gospodarskih, športnih in turističnih dejavnosti. |
|
24. člen |
(usmeritve za razvoj
dejavnosti) |
(1) Občinsko središče Sveta Trojica predstavlja centralno naselje
v občini, kjer prihaja do mešanja različnih storitveno – oskrbnih
dejavnosti, ki zadovoljujejo osnovne vsakodnevne potrebe prebivalstva.
Glede na atraktivnost naselja zaradi Trojiškega naselja in zaradi ugodne
lege v bližini regijskih centrov, je razvoj naselja usmerjen v
zagotovitev dodatnih stanovanjskih površin in površin za razvoj dodatnih
dejavnosti: gospodarskih, turističnih in športno-rekreacijskih. Osrednji
centralni del, kjer so skoncentrirani javni objekti: cerkev, samostan,
šola, vrtec, občina, zadružni dom, trgovina, pošta, itd., je še naprej
namenjen centralnim dejavnostim. Severni, vzhodni in južni del naselja
je namenjen za stanovanja. Na vzhodu naselja in ob jezeru se oblikujeta
manjši območji, kjer se bo razvijala turistična dejavnost. Ob jezeru in
na obstoječih športno – rekreativnih površinah se bo razvijala športno –
rekreativna dejavnost. Na južni strani naselja se že razvija manjša
gospodarska cona, kjer je predvidena koncentracija obrtnih in servisnih
dejavnosti. |
(2) V ostalih naseljih prevladuje bivalno - kmetijska funkcija,
ki se bo v prihodnosti ohranjala. Glede na to, da gre za podeželski
prostor, se v teh naseljih ne spodbuja razvoja drugih dejavnosti. V
manjši meri je smiselno razvijati predvsem nemotečo obrtno in
podjetniško dejavnost. |
|
25. člen |
(sanacija in prenova
razpršene gradnje) |
(1)
Razpršene gradnje, ki bi jo lahko strnili v večja območja, v Občini
Sveta Trojica ni. Razpršena gradnja so le posamični objekti v območju
razpršene poselitve, ki se oblikovno in komunalno sanira. |
|
26. člen |
(ohranjanje razpršene
poselitve) |
(1) Ohranja se razpršena poselitev z možnostjo dopolnilne
gradnje, z zagotovitvijo ugodnih bivalnih pogojev, z delovnimi mesti v
bližini naselja bivanja oziroma z ugodnimi prometnimi povezavami z
lokalnimi središči. Ker je občina demografsko ogrožena, se ohranja in
spodbuja poselitev na celotnem območju občine, tudi v avtohtoni
razpršeni poselitvi. |
|
27. člen |
(urbanistično
oblikovanje naselij) |
(1) V naselju Sv. Trojica se ohranja centralni del naselja ob
cerkvi. Prevladuje enostanovanjska gradnja, le ob glavni prometnici v
naselju se v trškem delu pojavljajo posamezni večstanovanjski in
poslovni objekti. Po podrobni namenski rabi je centralni del naselja
namenjen stanovanjem in centralnim dejavnostim. Kljub temu, da ima
naselje dokaj urbani značaj, pa med gosto pozidanimi individualnimi
stanovanjskimi objekti najdemo posamične domačije z ohranjeno
ljubiteljsko kmetijsko dejavnostjo, večjih kmetijskih objektov ni.
|
(2) Pri urejanju naselij in zaselkov z obcestno pozidavo je potrebno
oblikovati jasno vzdolžno mejo naselja. Ureditveno območje naselja se
zapolnjuje. Osrednji del v naselju je potrebno funkcijsko opremiti in
tako povišati bivalni standard. |
(3) Na območju gručastih naselij in zaselkov je potrebno ohranjati
zasnovo razvejanih komunikacij, ki predstavlja prostorsko ogrodje
naselja. V središču naselja je dovoljena dopolnilna gradnja objektov z
javnim programom, ki pa se mora oblikovno in urbanistično prilagajati
obstoječim gradbenim linijam in urbanistični kompoziciji obstoječih
dominantnih objektov. Jedro je potrebno opremiti tudi z mikrourbano
opremo (avtobusna postaja, razsvetljava, turistične oznake ...). Pri
funkcionalnih rekonstrukcijah je potrebno ohranjati grupiranje objektov
v funkcionalno zaokrožene gruče okoli kmečkih dvorišč ter ohranjati
merilo in velikost objektov. Nove večje programe je potrebno razporediti
v večje število manjših objektov ali pa izoblikovati na robu naselja
novo območje za novogradnje večjih dimenzij, ki morajo biti
kompozicijsko uglašene s podobo naselja v krajini. Pomembno je, da se
nova območja vizualno podrejajo staremu delu naselja. |
(4) V strnjenih delih naselij se s postopno gradnjo ob cesti
vzpostavi obcestna pozidava z značilno zaporednostjo: ob cesti
stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se
rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih
objektov in pritiklin v ozadju naselij. Ohranjajo se značilni zeleni
robovi naselij in zaselkov, tu je dopustna le gradnja gospodarskih
kmetijskih objektov. Večje kmetije, farme, bioplinarne se umeščajo v
odprto krajino v primerni oddaljenosti od bivalnega dela naselja. |
(5) V slemenskih naseljih se dosledno upošteva gradbena linija ob
cesti, ohranja se velikostno razmerje grajene strukture z omejitvijo
gradnje objektov večjih tlorisov in višin. Velikost ali prostornina
objektov ne sme odstopati od povprečne velikosti ožjega naselja. Določi
se tudi strožje prostorske izvedbene pogoje za oblikovanje objektov. |
|
5.2. Usmeritve za razvoj v krajini |
|
28. člen |
(razvojna območja za
dejavnosti) |
(1) Razvoj v odprtem prostoru je usmerjen predvsem v razvoj
kmetijstva, kot glavne gospodarske panoge. Poglavitni kmetijski panogi v
občini sta poljedelstvo in živinoreja, ki se pojavljata po celotnem
območju občine. Večje poljedelske in živinorejske komplekse najdemo
predvsem v dolinskih delih občine, medtem ko v gričevnatem delu
prevladujejo manjši kompleksi. Vinogradništvo in sadjarstvo je na
območju občine manj razvito. Predvsem vinogradništvo se pojavlja le v
obliki manjših nasadov ljubiteljskega značaja. V prihodnosti je potrebno
na območju občine spodbujati ohranjanje kmetijske dejavnosti in razvoj
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Ohranjanje kmetijstva ni pomembno
samo iz socialnega vidika, ampak tudi iz vidika ohranjanja podeželske
kulturne krajine. Agrooperacije oz. ukrepi za izboljšanje možnosti za
kmetijsko proizvodnjo naj se načrtujejo tako, da se zagotovi ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
(2) V prihodnosti je na območju občine predvideno oblikovanje
posameznih športno – rekreativnih in turističnih območij, ki bodo
temeljila predvsem na naravnih in družbenih danostih prostora ter
vzpostavitvi oziroma gradnji podporne infrastrukture (igrišča,
nastanitve, itd.). Razvoj naštetih dejavnosti mora prav tako temeljiti
na trajnosti, zaradi česar je želeno, da se razvijajo bolj mehke in
nemasovne oblike turizma, ki bodo hkrati omogočale razvoj in ne bodo
škodile okolju ter kulturni krajini. |
|
29. člen |
(posebna območja) |
(1) Posebna območja so območja režimov, ki so zavarovana s
področnimi predpisi. Mednje prištevamo različne režime varovanja narave,
območja varovanja objektov in območij nepremične kulturne dediščine ter
območja državnih prostorskih aktov. Zanje veljajo področni predpisi, ki
jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju posegov v prostor. Na območju
občine najdemo nekaj območij varovanja narave in naravnih znamenitosti
ter večje število kulturnih in zgodovinskih spomenikov, ki že sedaj
omogočajo turistični razvoj. Z vidika varovanja posebnih območij je za
občino v zunanjem prostoru najpomembnejše Trojiško jezero z okolico in
gozd Dobrava, v občinskem središču pa frančiškanski samostan s cerkvijo
Svete Trojice ter zgodovinsko trško jedro. |
(2) Kljub temu, da ozemlje občine v naravovarstvenem smislu nima
nekega večjega pomena, predstavlja njeno posebnost kulturna krajina. Na
območju Slovenskih goric je namreč značilna posebna krajina, ki se
odraža v strmih ponekod zaobljenih slemenih, ki so pogojevale razvoj
avtohtone razložene poselitve in specifične rabe tal. Na podlagi
omenjenih značilnosti je celotno območje Slovenskih goric in s tem tudi
območje občine v SPRS opredeljeno kot krajinsko območje s prepoznavnimi
značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Na podlagi tega se
ohranjanje razložene poselitve in razvoj tega območja zagotavlja z
ustreznim načrtovanjem, programiranjem in zavarovanjem. |
(3) Na območju občine ni površinskega kopa (pridobivalnega
prostora), za katerega bi država podelila rudarsko pravico za
gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. V primeru izkazanega
interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina presodila ali je
smotrno določeno območje z osnovno opredeliti, kot območje mineralnih
surovin s podrobno namensko rabo, kot površine nadzemnega
pridobivalnega prostora s površinskim vplivom ali kot podzemnega
pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki omogoča drugo rabo.
Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski
podrobni prostorski načrt (OPPN). Raziskovanje in izkoriščanje
mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami predpisov o
rudarstvu. V občini se nahajajo tudi nelegalni kopi, ki so potrebni
sanacije ali so deloma že samosanirani. Sanacija nelegalnih kopov se bo
izvajala v skladu z predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
|
30. člen |
(varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami) |
(1) Kot območja, kjer je potrebno zagotavljati varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena območja, ki so kakorkoli
ogrožena z vidika naravnih in antropogenih procesov. To so poplavna,
erozijska in plazljiva območja. |
(2) Poplavna območja so v občini v dolini potoka Pesnice, ki je
vodotok I. reda in njenih pritokih Ročica, Drvanja in Velka. Povečana
poplavna ogroženost in posledično škoda, zaradi poplav se pojavlja
predvsem na kmetijskih površinah, prometni in ostali infrastrukturi.
Manjša občasna poplavna ogroženost je značilna za posamezne stanovanjske
in gospodarske objekte v naseljih Zg. Verjane, Sp. Verjane in Gočova.
|
|
(3) Posamezni deli občine so evidentirani kot erozijsko območje ,
kjer se upošteva varstvene ukrepe oziroma se v teh območjih ne načrtuje
ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje. Pri
poseganju na erozijska območja je potrebno predhodno zagotoviti
ustrezne protierozijske ukrepe oz. upoštevati predpise. Zemeljski
plazovi in usadi so evidentirani na strmih pobočjih v Porčiču, Gočovi,
Sv. Trojici in Oseku, ki lahko povzročijo dodatno nevarnost in škodo.
|
(4) Problem gričevnatih območij pa ni samo erozija, ampak
posredno z njo povezana plazovitost terena. Bolj kot plazovi so za
celotno območje Slovenskih goric značilni usadi. Plazovit teren najdemo
predvsem na strmejših pobočjih, kjer prihaja do pomanjkanje vegetacijske
podlage, ki bi zadržala nestabilne gmote skupaj. Zaradi pomanjkanja
natančnih podatkov o plazljivosti terena, pa je preventivno ukrepanje,
podobno kot pri erozijski ogroženosti, zelo oteženo in netočno.
|
(5) Območje Slovenskih goric je opredeljeno tudi kot območje s
prostorskimi omejitvami za razvoj, kar izhaja iz vododeficitarnosti
območja. Vododeficitarna območja najdemo predvsem na pobočjih, kjer
zaradi prepustnosti kamnin prihaja do pronicanja vode v tla, kjer je
odsotna razvejana hidrološka mreža in standard vodooskrbne ni na
ustreznem nivoju. Osnovna skrb občine na tem področju je, da se
prebivalcem teh območij zagotoviti trajno in kvalitetno vodooskrbo ter
odvajanje odpadnih voda. Ker je vododeficitarnost omejitev tudi za
razvoj dejavnosti, ki potrebujejo in odvajajo velike količine vode, se
umeščanja takšnih dejavnosti na vododeficitarna območja prepove.
|
(6) Na popravnih območjih, območjih z visoko podtalnico, na
območjih plazov, erozij in usadov je treba zagotoviti varne življenjske
razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoje
sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki
lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Na
teh območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oz.
dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem
povzročijo naravne nesreče. Glede na stopnje potresne ogroženosti
morajo biti objekti protipotresno projektirani in grajeni in opredeliti
potresno intenziteto in projektni pospešek tal. Pri planiranju se
upošteva tudi požarno ogroženost. |
(7) V vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja
urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcem. Dejavnosti, ki bi pomenile
izjemo povečanje potreb po vodi, se praviloma ne načrtuje v
vododeficitarnih območjih. Okrepiti se mora sposobnost oskrbe s pitno
vodo v izrednih razmerah. Za vodo za gašenje se uporabi manj
kakovostne vodne vire. |
|
31. člen |
(zaščita in reševanje) |
(1) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja ocenjene vse možne
naravne in druge nesreče, ki se lahko pojavijo na območju občine. Možne
nesreče so poleg poplav, erozije, plazov in usadov še požari, potres,
množične nesreče na avtocesti, jedrska nesreča, množičen pojav kužnih
bolezni pri živalih in vremenski pojavi. V načrtu zaščite in reševanja
so navedeni ukrepi v primeru teh nesreč ter zagotovljene potrebne
površine. Občina zagotavlja potrebne površine za ruševine na območju
čistilne naprave v Zg. Senarski in sicer na območju platoja čistilne
naprave, ki je varno pred visokimi vodami Q100. Posebnih območij za
množične pokope občina ne definira, saj pokopališče v Sveti Trojici
zagotavlja dovolj prostora v primeru potrebe po množičnem pokopu. Tudi
območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali
je določeno zbirno mesto na zemljišču ob izvozu na avtocesto, od koder
se jih odvaža v zbirališče na Ptuju. Prostori za zbiranje, namestitev in
oskrbe s hrano za večje število ljudi v primeru nesreče so v osnovni
šoli v Sveti Trojici. Nujna zdravstvena pomoč je zagotovljena v
Zdravstvenem domu Lenart. Logistični center občinske sile za zaščito,
reševanje in pomoč se locira na območje gasilskega doma oziroma sedeža
občine. |
(2) V občini ni posebnih požarno ogroženih območij, so pa požari
najpogostejše nesreče na območju občine. Prevladujejo požari na
stanovanjskih in gospodarskih poslopjih, medtem ko so požari v naravnem
okolju redki in manjših razsežnosti. Med njimi prevladujejo travniški
požari. V občini delujejo tri gasilska društva z običajno opremo za
interventno gašenje lokalnih požarov. V izvedbenem delu prostorskega
načrta se upošteva ukrepe varstva pred požarom, ki jih določajo predpisi
o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik
ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in
delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upošteva se tudi požarna tveganja. |
(3) V občini ni industrijskih območij, ki so potencialna območja
tveganj industrijskih nesreč. |
|
5.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
32. člen |
(osnovna in podrobnejša
namenska raba zemljišč) |
(1) Osnovna namenska raba zemljišč se povzame iz veljavnih
prostorskih sestavin planov občine in dopolni z novimi spremembami
namenske rabe. Deli se na stavna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna
zemljišča, vodna zemljišča in zemljišča prometne infrastrukture. |
(2) Podrobnejša namenska raba se določi na podlagi sedanje
pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Vsa
naselja, razen lokalnega središča, so podeželska naselja, pretežno
namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, zato
se jih s podrobno namensko rabo opredeli kot podeželska naselja s
stanovanjsko in kmetijsko funkcijo. V njih bo možno še naprej razvijati
kmetijsko in dopolnilno kmetijsko dejavnost. Območja za centralne
dejavnosti so v naseljih posamični objekti, to so vaško-gasilski domovi. |
(3) V
naselju Sv. Trojica se ohrani osnovna delitev namenske rabe. Osrednji
del se opredeli kot urbani center, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne,
storitvene, upravne, socialne, vzgojne, izobraževalne, kulturne in
verske dejavnosti ter bivanje. Ostali del naselja se opredeli kot
stanovanjsko območje, namenjeno bivanju in spremljajočim dejavnostim.
Območje ob jezeru se nameni za športno-rekreacijsko in turistično
dejavnost, na južnem delu je načrtovana tudi gospodarska cona. |
(4) V vseh površinah v odprti krajini je dopustno načrtovanje
prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij, ki
neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, ki so
namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska
javna infrastruktura), ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno
javno dobro), ki so namenjeni izvajanju ukrepov na področju varstva
okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanju
prepoznavnih značilnosti krajine, ki so namenjeni športu in rekreaciji,
za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ter
za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar
so te prostorske ureditve v pristojnosti občine. Naštete ureditve in
posegi na najboljših kmetijskih zemljiščih pod pogojem, če ni mogoče
uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. |
|
5.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
33. člen |
(usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in
pogoje za njihovo izvedbo po posameznih EUP glede na opredeljeno osnovno
ali podrobnejšo namensko rabo prostora. Enote urejanja prostora se
določijo glede na značilnosti prostora za celotno območje občine in se
prikažejo v izvedenem delu prostorskega načrta. Z prostorskimi
izvedenimi pogoji se določi merila in pogoje za gradnjo objektov ter
drugih posegov v prostor glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste
dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede
namen, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, varstvene pogoje, itd. |
(2) V vseh naselij se ohranja značilna morfologija obcestnih
naselij, to je obcestna pozidava z značilnim zaporedjem gradnje
stanovanjskih objektov ob cesti, v notranjosti parcele gospodarski
objekti. V naseljih se ohranja tudi zeleni rob naselja in ostale zelene
površine. |
(3) Pri gradnji individualnih stanovanjskih objektov v vseh
naseljih in delih naselij z ohranjenimi avtohtonimi značilnostmi, se pri
oblikovanju objektov upošteva značilnosti arhitekturne tipike območja,
predvsem pri oblikovanju in obdelavi streh in fasad. Pri parcelaciji
zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in
tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč. |
(4) V naselju Sv. Trojica se ohranja staro trško jedro z značilno
zazidavo ob ulični gradbeni liniji, z omejeno velikostjo objektov,
podolžno obliko objektov, dvokapnimi strehami z opečno kritino in
uporabo avtohtonih materialov (opeka, kamen, les). Dotrajane objekte se
nadomesti z novimi, pri čemer se upošteva ulično gradbeno linijo in
višinski gabarit, ki ne presega višine obstoječih objektov ob ulici.
|
|
6.
Razvoja občinskega središča |
|
34. člen |
(urbanistični načrt) |
(1) Urbano središče, za katera je treba izdelati urbanistični načrt, je
v občini Sv. Trojica v Slovenskih Goricah spoznano naselje Sv. Trojica v
Slovenskih goricah. |
(2) Za naselje
Sv. Trojica se izdela urbanistični načrt, ki je lokalno središče, v katerem se v zasnovi
prostorskega razvoja preveri obstoječa stavbna zemljišča in določi nova
razporeditev površin. Določi se površine za širitev ter vzpostavi
centralni del naselja. Območje urbanističnega načrta zajema stavbna
zemljišča, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje naselja in
zemljišča, ki so predvidena za širitev naselja. |
|
III.
Izvedbeni del prostorskega načrta
|
|
1.
Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor |
|
35. člen |
(enote urejanja
prostora - EUP) |
-
Izvedbeni del po posameznih
enotah urejanja prostora določa:
|
·
območja namenske rabe
prostora, |
·
prostorske izvedbene
pogoje, |
·
območja, za katera se
pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu:
OPPN). |
|
(2) Enote urejanja prostora (EUP) so določene na podlagi naravnih
in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote
urejanja prostora so posamezna območja v naselju Sv. Trojica, območja v
ostalih naseljih samostojni zaselki in deli nižinskih strnjenih
naselij, strnjena obcestna gričevnata naselja ter ostala območja
stavbnih zemljišč (družbeni objekti, pokopališča, rekreacijska območja,
posebne površine). Posebne enote urejanja prostora so območja krajine,
deljene po režimih. V vsaki prostorski enoti je določena podrobnejša
namenska raba prostora ter podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji. |
(3) Pregled enot urejanja prostora v občini: |
|
Oznaka enote /
podenote |
Ime
enote / podenote |
Podrobnejša namenska raba
enote / podenote
|
Režimi* v
enoti / podenoti |
Opombe |
Načini urejanja |
PIP
v
členu |
Naselje SV. TROJICA v Slovenskih goricah, ZGORNJI
PORČIČ in ZGORNJA SENARSKA
|
ST 1 |
Naselje
Sv.
Trojica –
sever naselja |
SS-stanovanjske
površine
PC-površine
cest |
-
varstvo KD
(EŠD: 3465, 24339)
-
erozija_zaht_ukr. |
-kapelica, domačije |
|
SS-38.
PC-55.
|
ST 1/1 |
|
SS-stanovanjske
površine |
-
varstvo KD
(EŠD: 3465, 24339)
-
erozija_zaht_ukr. |
-
stanovanjski objekt |
|
SS-38.
|
ST 2 |
Gospodarska cona "Agroremont" |
IG-gospodarske
cone |
-
erozija_zaht_ukr. |
|
|
51. |
S
3 |
Naselje
Sv.
Trojica – trško jedro |
SS-stanovanjske
površine
CU-osrednja
območja centralnih dejavnosti
CD-druga
območja centralnih dejavnosti
BT-površine
za turizem
BC-športni
centri
ZP-parki
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode |
-varstvo KD
(EŠD: 1040, 1082, 3464, 7091 7092, 7093, 7094, 7095, 7096, 7097,
7098, 7099, 7100, 7101, 7102, 13400, 24341)
-
redke in katastrofalne poplave (ARSO)
-HMO
-
erozija_zaht_ukr. |
-TRŠKO
jedro
-EKO-kamp, gostilna na Griču z teniškimi površinami in otroškimi
igrali,
-del
LN-jezero,
rekonstrukcija ceste in izgradnja krožišča,
cerkev in samostan, pošta, šola in vrtec, gasilski dom,
elektrika-TP |
OPPN |
63. |
ST 4 |
Naselje Sv. Trojica – center |
CU-osrednja
območja centralnih dejavnosti |
-
erozija_zaht_ukr. |
-predvidena vila, bloki ali nižja blokovska gradnja z osrednjim
poslovnim prostorom |
OPPN
|
63. |
ST 5 |
Naselje Sv. Trojica – kmetija |
SK-površine
podeželskega naselja |
-
erozija_zaht_ukr. |
-
obstoječa kmetija |
|
39
|
ST 6 |
Pokopališče Sv. Trojica |
CD-druga
območja centralnih dejavnosti
ZK-pokopališča
PO-ostale
prometne površine |
-
erozija_zaht_ukr. |
-pokopališče z vežicama in pripadajočim parkiriščem |
|
CU-47.
ZK-54.
PO-55.
|
ST 7 |
Naselje Sv. Trojica – osrednji stanovanj
ki
del |
SS-stanovanjske
površine
CU-osrednja
območja centralnih dejavnosti
PC-površine
cest |
-varstvo KD
(EŠD: 22056, 22057, 25526)
-varstvo narave (EPO, Natura)
-
erozija_zaht_ukr. |
-občina, trgovina
-del
turističnega območja izven KD (EKO kampa) |
|
SS-38.
CU-47.
PC-55.
|
ST 8 |
Naselje Sv. Trojica – Rajter |
SS-stanovanjske
površine
PC-površine
cest |
-
erozija_zaht_ukr. |
|
Strokovna podlaga- Zazidalna zasnova,
št.
projekta: 297 L/09 (Rajter) |
41.
|
ST 9 |
Sv.
Trojica – OPPN za južni del naselja |
SS-stanovanjske
površine
PC-površine
cest |
-
erozija_zaht_ukr. |
|
OPPN
(MUV, št. 3/10, 22/11, 28-29/2011) |
SS-62.
PC-55.
|
ST 9/1 |
Sv.
Trojica – OPPN za južni del naselja |
SSm-mešane
stanovanjske površine |
-
erozija_zaht_ukr. |
|
OPPN
(MUV, št. 3/10, 22/11, 28-29/2011) |
SSm-62. |
ST 10 |
Sv.
Trojica - del naselja Zgornja Senarska – izven območja OPPN |
SSm-mešane
stanovanjske površine
PC-površine
cest |
-varstvo narave (EPO)
-katastrofalne poplave (ARSO)
-
erozija_zaht_ukr. |
|
|
SSm-38.
PC-55.
|
ST 11 |
Del
podeželskega naselja Sv. Trojica |
SK-površine
podeželskega naselja
PC-površine
cest |
-
erozija_zaht_ukr. |
|
|
SK-39.
PC-55.
|
ST 12 |
Gospodarska cona
"Pod
jezerom" |
IG-gospodarske
cone |
-varstvo narave (EPO)
-HŠ
(Ps) |
-trgovina z ribiško opremo,
-predvideno parkirišče za tovornjake |
|
IG-51. |
ST 13 |
Gospodarska cona
"Petrol" |
IG-gospodarske
cone |
/ |
|
OPPN |
63. |
ST 14 |
Naselje Sv. Trojica –
Nad
jezerom |
SS-stanovanjske
površine
PC-površine
cest |
-
erozija_zaht_ukr. |
|
Strokovna podlaga- Zazidalna zasnova,
št. projekta: 491 L/09 (Nad jezerom) |
42.
|
ST 15 |
Rekreacijsko - turistično območje
"Pod
jezerom" |
ZS
- površine za oddih, rekreacijo in šport |
-varstvo narave (EPO),
-HŠ
(Ps) |
-izven ureditvenega območja za jezero |
OPPN |
63. |
ST 16 |
Rekreacijsko športni center Jezero |
BC-športni
center
ZS-površine
za oddih, rekreacijo in šport
ZD-druge
urejene zelene površine
PO-ostale
prometne površine
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode
VI-območja
vodne infrastrukture |
-varstvo KD
(EŠD: 7117, 1040)
-varstvo narave (EPO)
-pogoste in katastrofalne poplave (ARSO)
-HŠ
(Ps, Pv)
-
erozija_zaht_ukr. |
|
Ureditveni načrt
jezera Sveta Trojica (MUV, št. 12/05, 5/11) |
62. |
ST 17 |
Rekreacijsko športni center Jezero – stadion |
BC-športni
centri |
-varstvo narave (EPO)
-HŠ
(Ps, Pv)
-HMO |
|
OPPN
(SP
za področje poselitve, št. 0824/2009) |
63. |
ST 18 |
Naselje Sv. Trojica – "nestanovanjsko območje ob jezeru« |
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-
erozija_zaht_ukr. |
|
|
K2-58.
G-59. |
ST 19 |
Naselje Sv. Trojica – "kmetijsko območje znotraj UN" |
K2-druga
kmetijska zemljišča |
-
erozija_zaht_ukr. |
|
|
K2-58.
|
ST
0 |
Naselje Sv. Trojica – Maguša |
SS-stanovanjske
površine
PC-površine
cest |
-varstvo narave (EPO, Natura)
-
erozija_zaht_ukr. |
|
Strokovna podlaga- Zazidalna zasnova,
št.
projekta: 13 L/08 (Maguša) |
43.
|
ST 21 |
Naselje Sv. Trojica – Hauptman in
Raiffeisen |
SS-stanovanjske
površine
PC-površine
cest |
-
erozija_zaht_ukr. |
|
Strokovna podlaga- Zazidalna zasnova,
št. projekta: 162 L/09 in 193 L/09 (Hauptman in
Raiffeisen) |
45. |
ST 22 |
Naselje Sv. Trojica –
Pot
v Dobravo |
SS-stanovanjske
površine
PC-površine
cest |
-varstvo narave (EPO)
-
erozija_zaht_ukr. |
|
Strokovna podlaga- Zazidalna zasnova,
št. projekta: 587 L/10 (Pot v Dobravo) |
46. |
Naselje
ZGORNJI PORČIČ
|
ZP 1 |
Porčki Vrh – severni in osrednji del |
SK-površine
podeželskega naselja
O-območja
okoljske infrastrukture
PC-p
vršine cest |
-
erozija_zaht_ukr. |
|
|
SK-39.
O-56. |
ZP 2 |
Porčki Vrh – južni del |
SK-površine
podeželskega naselja
PC-površine
cest |
-
erozija_zaht_ukr. |
|
|
SK-39.
PC-55.
|
ZP 3 |
Naselje
Zgornji Porčič (Stari Porčič) |
SK-površine
podeželskega naselja
PC-površine
est |
-varstvo KD
(EŠD: 22062)
-
katastrofalne poplave (ARSO)
-
erozija_zaht_ukr. |
|
|
SK-39.
PC-55.
|
ZP 4 |
Zgornji Porčič - razpršena poselitev in rekreacija |
A-površine
razpršene poselitve
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča VC-celinske vode |
-
erozija_zaht_ukr. |
-balinišče, nogometno igrišče, igrišče za odbojko, ribnik, ipd. |
|
A-53.
K1-58.
G-59.
VC-60. |
Naselje
GOČOVA
|
GO 1 |
Naselje Gočova |
SK-površine
podeželskega naselja
CD-druga
območja centralnih dejavnosti
IG-gospodarske
cone
ZS-površine
za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine
cest
VC-celinske
vode |
-varstvo KD
(EŠD: 2908, 25516, 25517)
-
erozija_zaht_ukr.
-
erozija_obič_ukr. |
-gasilsko društvo,
kamnoseštvo, lokali, manjši podjetniki,
-travnato igrišče |
|
SK-39.
CD-47.
IG-51.
ZS-48.
PC-55.
V
-60. |
GO 2 |
Gočovski Vrh – severni del |
SK-površine
podeželskega naselja
O-območja
okoljske infrastrukture
PC-površine
cest |
-
erozija_obič_ukr. |
|
|
SK-39.
O-56.
PC-55.
|
GO 3 |
Gočovski Vrh – osrednji in južni del |
SK-površine
podeželskega naselja PC-površine ce
t |
-HMO
-
erozija_zaht_ukr.
-
erozija_obič_ukr. |
|
|
SK-39. |
GO 4 |
Naselje Gočova -
Štebih |
SS-stanovanjske
površine |
-
erozija_zaht_ukr.
-
erozija_obič_ukr. |
|
Strokovna podlaga- Zazidalna zasnova,
št.
projekta:
228L/08 (Štebih) |
44. |
Naselje
ZGORNJA SENARSKA
|
Z
1 |
Naselje Zgornja Senarska |
SK-površine
podeželskega naselja PC-površine cest |
-varstvo narave (EPO, Natura)
-HMO
-erozija_zaht_ukr. |
|
|
SK-39.
PC-55.
|
Naselje
SPODNJA SENARSKA
|
SS 1 |
Naselje Spodnja Senarska |
SK-površine
podeželskega naselja
PC-površine
ce
t |
-varstvo KD
(EŠD: 1092, 1093, 22047, 28782)
-HMO |
-gostišče |
|
SK-39.
PC-55.
|
SS 1/1 |
Naselje Spodnja Senarska |
SK-površine
podeželskega naselja |
/ |
|
|
SK-39.
|
SS 1/2 |
Naselje Spodnja Senarska |
SK-površine
podeželskega naselja |
/ |
|
|
SK-39.
|
SS 2 |
Rekreacijsko turistični center Dobrava |
BT-površine
za turizem
ZS-
površine za oddih, rekreacijo in šport |
-varstvo narave (EPO, Natura)
-
erozija_zaht_ukr. |
-lovski dom |
OPPN
(sanacija RG – kot posebno zaključeno območje poselitve)
(SP
za področje poselitev, št. 0927/2010
|
63. |
Naselje
OSEK
|
OS 1 |
Naselje Osek |
SK-površine
podeželskega naselja
CD-druga
območja centralnih dejavnosti
PC-površine
cest |
-varstvo narave (EPO, Natura)
-
erozija_zaht_ukr.
-
erozija_obič_ukr. |
-gasilski dom |
|
SK-39
CD-47.
PC-55.
|
OS 2 |
Rekreacijsko š
ortni center Osek |
BC-športni
center
ZD-druge
urejene zelene površine
VC-celinske
vode |
-varstvo narave (EPO, Natura)
-
erozija_obič_ukr. |
-obstoječe športno rekreacijsko območje |
|
BC-50.
ZD-48.
VC-60. |
OS 3 |
Zaselek Osek |
SK-površine
podeželskega naselja
PC-p
vršine cest |
-
erozija_zaht_ukr.
-
erozija_obič_ukr. |
|
|
SK-39.
PC-55.
|
OS 4 |
Rekreacijsko športni center Osek |
BC
-športni center |
-
erozija_obič_ukr. |
|
OPPN |
63. |
Naselje
SPODNJE VERJANE
|
SV 1 |
Naselje Spodnje Verjane |
SK-površine
podeželskega naselja
PC-površ
ne
cest |
-varstvo KD
(EŠD: 24613)
-katastrofalne poplave (ARSO) |
|
|
SK-39.
PC-55.
|
SV 2 |
Kmetijski "center" |
IK-površine
z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
-
erozija_zaht_ukr. |
-hlevi za govedo, bioplinarna |
|
IK-52. |
ODPRTA KRAJINA
|
EU 1 -DPA |
DLN
za
DV 2
x110 kV Lenart -Radenci |
A-površine
razpršene poselitve
IG-gospodarske
cone
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode |
-varstvo KD
(EŠD: 1027)
-varstvo narave (EPO,
Natura)
-
redke in katastrofalne poplave (ARSO)
-HMO
-
erozija_zaht_ukr.
-
erozija_obič_ukr.
-DPA |
|
DPA
(URL
RS, 20/09-758) |
61. |
EU 2 -DPA |
DLN
za
DV 2
x110 kV Lenart -Radenci |
PC-površine
cest |
-
erozija_zaht_ukr.
-DPA |
|
DPA
(URL
RS, 20/09-758) |
61. |
EU 3 -DPA |
DLN
za AC na odseku Spodnja Senarska – Cogetinci |
A-površine
razpršene poselitve
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode |
-varstvo KD
(EŠD: 1022, 9911)
-varstvo narave (EPO)
-
katastrofalne poplave (ARSO)
-HMO
-
erozija_zaht_ukr.
-DPA |
|
DPA
(URL
RS, 37/05-1282, 33/07-1761-ZPNačrt) |
61. |
EU 4 -DPA |
DLN
za AC na odseku Lenart -Spodnja Senarska
|
PC-površine
cest |
-katastrofalne poplave (ARSO)
-HŠ
(Ps, Pv)
-HMO
-DPA |
|
DPA
(URL
RS, 109/04-4545, 33/07-1761-ZPNačrt) |
61. |
EU 5 |
Območje odprte krajine |
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave (EPO,
Natura)
-
erozija_obič_ukr. |
|
|
K2-58.
G-59. |
EU 6 |
Območje odprte krajine |
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave (EPO,
Natura)
-
erozija_zaht_ukr. |
|
|
K1-58.
G-59. |
EU 7 |
Območje odprte krajine |
A-površine
razpršene poselitve
BT-površine
za turizem
ZD-druge
urejene zelene površine
PC-površine
cest
O-območja
okoljske infrastrukture
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode |
-varstvo KD
(EŠD: 1027, 1090, 24690, 25538) -varstvo narave (NV-točke, EPO,
Natura)
-
redke in katastrofalne poplave (ARSO)
-HMO
-
erozija_zaht_ukr.
-
erozija_obič_ukr.
-
požarno ogroženi gozdovi |
|
|
A-53.
BT-49.
ZD-48.
PC-55.
O-56.
K1-58.
K2-58.
G-59.
VC-60. |
EU 7/1 |
Območje odprte krajine |
VC-celinske
vode |
-varstvo narave (EPO,
Natura)
-
erozija_zaht_ukr.
|
|
|
VC-60. |
EU 7/2 |
Območje odprte krajine |
VC-celinske
vode |
-varstvo narave (EPO,
Natura)
-
erozija_obič_ukr. |
|
|
VC-60. |
EU 8 |
Območje odprte krajine |
A-površine
razpršene poselitve
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča |
-varstvo narave (EPO,
Natura)
-
erozija_zaht_ukr.
-
erozija_obič_ukr.
|
|
|
A-53.
PC-55.
K1-58.
K2-58.
G-59.
|
EU 9 |
Območje odprte krajine |
PC-površine
cest
K2-druga
kmetijska zemljišča |
-varstvo narave (EPO,
Natura)
-
erozija_obič_ukr.
|
|
|
PC-55.
K2-58. |
EU 10 |
Območje odprte krajine |
A-površine
razpršene poselitve
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode |
-varstvo KD
(EŠD: 1022, 1023, 1029, 1057, 1064, 1102, 3465, 3467, 25537,
25539, 25657)
-varstvo narave (NV-točke, EPO, Natura)
-
redke in katastrofalne poplave (ARSO)
-HMO
-
erozija_zaht_ukr.
-
erozija_obič_ukr. |
|
|
A-53.
PC-55.
K1-58.
K2-58.
G-59.
VC-60. |
EU 10/1 |
Območje odprte krajine |
ZD-druge
urejene zelene površine
VC-celinske
vode |
-
erozija_zaht_ukr.
|
|
|
ZD-48.
VC-60. |
EU 11 |
Območje odprte krajine |
A-površine
razpršene poselitve
PC-površine
cest
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode |
-varstvo narave (EPO)
-
pogoste in katastrofalne poplave (ARSO)
-HŠ
(Ps, Pv)
-HMO
-
erozija_zaht_ukr.
|
|
|
A-53.
PC-55.
K1-58.
G-59.
VC-60. |
EU 12 |
Območje odprte krajine |
K1-najboljša
kmetijska zemljišča |
-katastrofalne poplave (ARSO)
-HMO
-
erozija_zaht_ukr. |
|
|
K1-58.
|
EU 13 |
Območje odprte krajine |
K1-najboljša
kmetijska zemljišča |
-katastrofalne poplave (ARSO)
-HMO |
|
|
K1-58.
|
EU 14 |
Območje odprte krajine |
A-površine
razpršene poselitve
ZD-druge
urejene zelene površine
PC-površine
cest
O-območja
okoljske infrastrukture
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga
kmetijska zemljišča
G-gozdna
zemljišča
VC-celinske
vode |
-varstvo KD
(EŠD: 1016, 1028, 1050, 1051, 1054, 9911, 24329, 28783)
-katastrofalne poplave (ARSO)
-HŠ
(Ps, Pv)
-HMO
-
erozija_zaht_ukr.
-
erozija_obič_ukr. |
|
|
A-53.
ZD-48.
PC-55.
O-56.
K1-58.
K2-58.
G-59.
VC-60. |
EU 14/1 |
Območje razpršene poselitve |
A-površine
razpršene poselitve |
/ |
|
|
A-53.
|
EU 14/2 |
Območje razpršene poselitve |
A-površine
razpršene poselitve |
-HMO |
|
|
A-53.
|
EU 15 |
Območje odprte krajine |
VC-celinske
vode |
-katastrofalne poplave (ARSO)
-
erozija_zaht_ukr. |
|
|
VC-60. |
EU 16 |
Območje odprte krajine |
VC-celinske
vode |
-katastrofalne poplave (ARSO)
-
erozija_zaht_ukr. |
|
|
VC-60. |
EU 17 |
Območje odprte krajine |
K1-najboljša
kmetijska zemljišča |
-katastrofalne poplave (ARSO) |
|
|
K1-58.
|
EU 18 |
Območje odprte krajine |
PC-površine
cest |
-katastrofalne poplave (ARSO) |
|
|
PC-55.
|
EU 19 |
Nova
čistilna naprava Sv. Trojica |
O-območja
okoljske infrastrukture |
-HŠ
(Ps)
-HMO
|
|
|
O-56.
|
EU 20 |
Čistilna naprava Zgornje Verjane |
O-območja
okoljske infrastrukture |
-katastrofalne poplave (ARSO)
-
erozija_zaht_ukr |
|
|
O-56.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
* Pomen uporabljenih izrazov in kratic: KD – objekti in
območja nepremične kulturne dediščine, (EŠD – evidenčna številka
objektov in območij nepremične kulturne dediščine) evidentiranih v
Registru nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo
(september 2013); erozija_zaht_ukr. – erozijska območja - območja
zahtevnih zaščitnih ukrepov, erozija_obič_ukr. - erozijska
območja - območja običajnih zaščitnih ukrepov; redke, pogoste in
katastrofalne poplave – poplavna območja, določena na podlagi
opozorilne karte poplav, ki jo vodi Agencije Republike Slovenije za
okolje (januar 2011); HMO – območja hidromelioracij, iz evidence
Ministrstva za kmetijstvo in okolje (oktober 2013); EPO –
ekološko pomembna območja, so posebna varstvena območja narave, določena
na podlagi Uredbe URL RS, št. 48/04, 33/13, 99/13); Natura -
posebna varstvena območja narave, določena na podlagi Uredbe URL RS št.,
49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 (popr.) 39/13 (Odl.Us.);
HŠ – hidrološka študija – Hidravlične presoje vpliva
načrtovane ČN v občini Sv. Trojica v Slov. goricah na vodni režim (VGB
Maribor, št. proj. 3293/11, april 2011) in Hidravlična presoja vpliva
načrtovane gradnje v okviru OPN Občine Sveta Trojica na vodni režim, ki
jo je izdelav VGB Maribor, št. 3320/11, septembra 2011, dopolnitev julij
2013, dopolnitev februar 2013 v kateri so bili določeni razredi poplavne
nevarnosti (Ps – območje srednje nevarnosti, Pv – območje
velike nevarnosti); DPN – območje veljavnih državnih prostorskih
aktov, iz evidence Ministrstva za infrastrukturo in prostor (oktober
2013); požarno ogroženi gozd - območja požarno ogroženih gozdov,
iz evidence Zavoda za gozdove Slovenije. |
36. člen |
(namenska raba
prostora) |
(1) Osnovna namenska raba prostora se deli na: |
·
območja stavbnih zemljišč, |
·
območja kmetijskih zemljišč, |
·
območja gozdnih zemljišč, |
·
območja vodnih zemljišč, |
·
območja drugih zemljišč. |
(2) Za celotno območje občine je za posamezno enoto urejanja
prostora glede na pretežno rabo določena podrobnejša namenska raba
prostora v skladu s Prilogo 1 k Pravilniku o vsebini, obliki in načinu
priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij
sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur.
l. RS, št. 99/07). |
(3) Namembnost posameznih območij podrobne namenske rabe je
podrobneje opisana v navedem pravilniku iz drugega odstavka tega člena.
Podrobna namenska raba površin je razvidna tudi iz legende, ki je
priloga grafičnih prilog občinskega prostorskega načrta: Prikaz
namenske rabe zemljišč in enot urejanja prostora. |
(4) Izrazi v odloku: |
·
OPN – občinski prostorski načrt, |
·
OPPN – občinski podrobnejši prostorski načrt, |
·
EUP – enota urejanja prostora, |
·
PIP – prostorsko izvedbeni pogoji, |
·
PNRP - podrobna namenska raba prostora, |
·
K- kletna etaža objekta, |
·
P- pritličje objekta, |
·
1,2,3 - število etaž nad pritličjem objekta, |
·
M - mansarda objekta (je etaža pod poševno streho objekta s kolenčnim
zidom). |
37. člen |
(prostorski izvedbeni
pogoji za načrtovanje posegov v prostor) |
(1) Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor
na stavbnih zemljiščih in na območju občine Sveta Trojica v Slovenskih
Goricah, določajo: |
·
namembnost in vrsto objektov po območjih podrobne namenske rabe, |
·
tipologijo in oblikovanje območij, |
·
lego objektov, |
·
velikost in zmogljivost objektov, |
·
tipologijo in oblikovanje objektov, |
·
parcelacijo stavbnih zemljišč, |
·
ureditev zelenih in drugih javnih površin, |
·
priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
·
celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih |
·
dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih
potreb, |
·
varovanje zdravja ljudi, |
·
druge pogoje. |
(2) V vseh EUP na območjih stavbnih zemljišč, kjer je dopustna
gradnja razen, če za posamezno enoto urejanja ni določeno drugače, so
dopustni naslednji posegi: |
·
izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
dozidavo, nadzidavo, |
·
rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega dela, |
·
sprememba namembnosti objekta,
|
·
pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,
|
·
vzdrževanje objektov in naprav, |
·
dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča. |
(3) Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti:
zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Pri gradnji in
določanju velikosti in oblik pomožnih objektov, nezahtevnih in
enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje
za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih
in enostavnih objektov iz tega odloka. Pri oblikovanju tovrstnih
objektov se upošteva tipologija zazidave na območju občine Sveta Trojica
v Slovenskih Goricah. |
(4) V EUP so na posameznih površinah PNR dopustni posegi iz (2)
odstavka tega člena za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o
vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR
določena v Prilogi 1 (Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in
začasnimi objekti), če ni v posameznih členih odloka določeno drugače.
|
(5) Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta
se štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske
javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se
na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini,
obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za
določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in
širitev naselij lahko izvajajo posegi iz drugega odstavka 37. člena tega
odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za
posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku. |
(6) Kot prometne površine se smatrajo vse površine, ki v
grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno namensko rabo prometne
infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del
druge podrobnejše namenske rabe zemljišč ter so razvidne iz grafičnih
prikazov stanja prostora (v Prikazih gospodarske javne infrastrukture)
ali iz grafičnih prikazov izvedbenega dela (v Prikazu območij enot
urejanja in gospodarske javne infrastrukture (obstoječe ali predvidene),
ali so kategorizirane občinske ceste ali evidentne v zemljiško
katastrskem prikazu ali razvidne iz digitalne topografske karte ali
evidentne v prostoru (so po dejanski rabi prometne površine, poti). |
(7) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno enoto
urejanja je podlaga podrobne
opredelitve objektov predpis o
klasifikacije vrst objektov. |
(8) Poleg prostorsko izvedbenih pogojev za posamezno enoto
urejanja prostora ali podrobnejšo namensko rabo se pri posegih v prostor
upoštevajo tudi skupni prostorsko izvedbeni pogoji, če v posameznih
členih tega odloka ni določeno drugače. |
(9) Občinski prostorski načrt je podlaga za pripravo projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. |
|
1.1.
Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v
prostor, velikosti in oblikovanja po posameznih EUP |
|
1.1.1. Prostorski izvedbeni pogoji za območja
stanovanjske gradnje |
|
38. člen
|
(območja individualne
stanovanjske gradnje - SS) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
ST 1, ST 1/1,
ST 7, ST 10
je na območju stavbnih
zemljišč s podrobno namensko rabo SS in SSm, ki so
namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, dopustna gradnja v
skladu 37. členom za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske stavbe s
pomožnimi objekti: |
o
eno in dvostanovanjske stavbe (samostojne hiše) s pomožnimi objekti,
|
o
večstanovanjske stavbe le znotraj EUP g in ST 7 (dvostanovanjske
samostojne hiše, stanovanjske hiše s tremi ali več stanovanji, bloki), |
o
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, |
o
v ST 1/1 dovoljena le gradnja eno ali dvostanovanjskih objektov s
pomožnimi objekti, |
·
nestanovanjske stavbe s
pomožnimi objekti (razen v ST 1/1): |
o
gostinske stavbe (gostilne, restavracije, točilnice, nastanitveni
prostori), |
o
druge poslovne in upravne stavbe (stavbe s pisarnami in poslovnimi
prostorih namenjeni lastnemu poslovanju podjetij), |
o
družbene stavbe (zasebne ambulante, lekarne, ipd.), |
o
trgovske (od trgovskih stavb samo samostojne prodajalne in butiki,
lekarne in prodajalne očal) in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
o
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
o
druge nestanovanjske stavbe; obredne stavbe (kapele), kulturna
dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, druge nestanovanjske
stavbe, ki niso uvrščene nikjer, |
o
razne delavnice, iz skupine industrijskih stavb, ki ne smejo presegati
mejne vrednosti hrupa, ki je določeno za to območje in niso objekti,
za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, |
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč
odpadkov. |
|
b) Pogoji
glede velikosti |
(1) Etažnost eno in dvostanovanjskih objektov na območju SS, SSm je
lahko največ K+P+1 ali največ K+P+M. Etažnost večstanovanjskih objektov
je lahko največ K+P+2 ali največ K+P+1+M. V primeru gradnje K+P+M ali
K+P+1+M so poleg strešnih oken možne strešne klasične frčade in pultna
okna.
Frčade ali pultna okna ne smejo biti višje od višine slemena
strehe. Sleme frčade ne sme imeti naklona usmerjenega proti glavni
strešini. |
(2) V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 ter do K+P+2 ni kolenčnega
zidu, strešna lega mora ležati na stropni plošči. Prostor pod streho je
lahko izkoriščen s strešnimi okni, strešne frčade ali pultna okna na teh
objektih niso dovoljene. |
(3) Višje obstoječe objekte od predpisanih se lahko obnavlja v
obstoječih višinskih gabaritih. Pri določanju kote kleti se upošteva
višina talne vode. Kletni del zgradbe naj bo čim bolj vkopan v zemljo. |
(4) Sosednjim objektom se je potrebno prilagoditi po višinskih gabaritih
in gradbeni črti, naklonu streh in smeri slemena, razmerju fasad in
njihovi orientaciji, merilu in razporeditvi fasadnih elementov ter barvi
in teksturi streh in fasad. |
(5)
Višina objektov se lahko poveča od predpisane, če je vertikalni gabarit
prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine objekta
mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Sakralni objekti in
stolpi ob gasilskih domovih so lahko višji, oblika se prilagodi
namenu. |
(6) Zaradi ohranjanja vedute naselja oz. zavarovanega območja trškega
jedra v Sveti Trojici se upoštevajo naslednji pogoji. Pri
rekonstrukcijah je potrebno ohranjati merilo, oblikovanje in velikost
objektov. Nove večje programe je potrebno razporediti v večje število
manjših objektov, ki morajo biti kompozicijsko uglašene s podobo naselja
v krajini. Pomembno je, da se nova območja vizualno podrejajo trškemu
delu naselja. |
|
c) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata ali lomljena z
dodajanjem in odvzemanjem volumnov. Na območjih novejše zazidave so
objekti lahko tudi kvadratnih tlorisov. Objekti so lahko zgrajeni v
okviru zaznanih gradbenih linij, dovoljeni so prizidki in širitve
objekta, kjer to dopušča velikost, faktor zazidanosti in oblika gradbene
parcele ter so upoštevani predpisani odmiki in varstveni pogoji. |
(2) Strehe so enakostranične dvokapnice, s slemenom vzporednim z
daljšo stranico objekta. Naklon strehe je od 35 do 45°. Štirikapne
strehe so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih
zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije pozidave, kar
mora biti prikazano in utemeljeno v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. Kritina mora biti opečna in opečne barve. Kritine ne smejo
biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na objektih, je izjemoma
dovoljena drugačna izvedba strehe, če to narekuje funkcija objekta. V
tem primeru je investitor v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja, drugačno izvedbo strehe dolžan strokovno utemeljiti. Občina
utemeljitev lahko preveri pri strokovni službi. |
(3) Gradnja balkonov na čelnih, ožjih fasadah ni dovoljena.
|
(4) Fasade morajo biti skladne z lokalno kvalitetno arhitekturo območja
in svetlih, pastelnih barv. Lahko se jih kombinira z lesom ali
naravnim kamnom, uporaba signalnih barv ni dovoljena. |
|
d)
Ostali pogoji - omilitveni ukrepi |
(1) Na območju EUP ST 1/1, v času izvajanja gradbenih del, je potrebno
posebno pozornost namenit zaščiti objekta KD Sveta trojica v Slovenskih
goricah – Poličeva kapela (EŠD 24339). Pred začetkom del je potrebno
zagotoviti dokumentiranje stanja objekta KD in prostora na širšem
območju posega (foto in video posnetek) po navodilih pristojne službe. |
|
39. člen
|
(območja podeželskih
naselij - SK) |
a)
Pogoji glede namembnosti območja |
(1) V EUP ST 5, ST 11, ZP 1, ZP 2, ZP 3, ZS 1, GO 1, GO 2, GO
3, SS 1, SS 1/1, SS 1/2, OS 1, OS 3 in SV 1 so na območjih stavbnih
zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi in namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi, z oznako podrobne namenske rabe SK, dopustni posegi
iz 37. člena tega odloka za objekte: |
·
stanovanjske stavbe: |
o
eno in dvostanovanjske stavbe (razen vil, počitniških in vrstnih hiš ter
novogradnje stanovanjskih stavb na EUP SS 1/1 in SS 1/2) s pomožnimi
objekti, |
·
nestanovanjske stavbe: |
o
gostinske stavbe,
|
o
trgovske (do 100 m2 prodajne površine) in druge stavbe za
storitvene dejavnosti, vključno delavnicami iz skupine industrijskih
stavb pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to
območje in niso objekti, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov
na okolje, |
o
stavbe splošnega družbenega pomena, |
o
stavbe za promet in za izvajanje komunikacij, |
o
druge nestanovanjske stavbe; vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima
investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd v velikosti 3000 m2,
|
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč
odpadkov. |
|
b) Tipologija in oblikovanje območij |
(1) Potrebno je ohranjati zasnovo razvejanih komunikacij, ki predstavlja
prostorsko ogrodje posameznega naselja. V središču naselja je dovoljena
dopolnilna gradnja objektov z javnim programom, ki pa se mora oblikovno
in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim linijam in urbanistični
kompoziciji obstoječih dominantnih objektov. Jedra je potrebno opremiti
tudi z mikrourbano opremo (poenotena urbana oprema; avtobusna postaja,
razsvetljava, turistične oznake, klopi, smetnjaki, izveski,...).
|
(2) Pri funkcionalnih rekonstrukcijah je potrebno ohranjati grupiranje
objektov v funkcionalno zaokrožene gruče okoli kmečkih dvorišč ter
ohranjati merilo in velikost objektov. Nove večje programe je potrebno
razporediti v večje število manjših objektov ali pa izoblikovati na robu
naselja novo območje za novogradnje večjih dimenzij, ki morajo biti
kompozicijsko uglašene s podobo naselja v krajini. Pomembno je, da se
nova območja vizualno podrejajo staremu delu naselja. Posebej je
potrebno ta pogoj upoštevati na območju EUP ZP 2 zaradi ohranjanja
pogleda na zavarovano območje trškega jedra v Sveti Trojici.
|
(3) Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata ali lomljena,
dodajanjem in odvzemanjem volumnov. Objekti so lahko zgrajeni v okviru
zaznanih gradbenih linij, dovoljeni so prizidki in širitve objekta,
kjer to dopušča velikost, faktor zazidanosti in oblika gradbene parcele
ter so upoštevani predpisani odmiki in varstveni pogoji. |
|
c) Pogoji
glede velikosti |
(1) Etažnost stanovanjskih objektov na območju SK je lahko največ K+P+1
ali največ K+P+M. V primeru gradnje K+P+M so poleg strešnih oken možne
strešne klasične frčade in pultna okna.
Frčade ali pultna okna ne smejo biti višje od višine slemena
strehe. Sleme frčade ne sme imeti naklona usmerjenega proti glavni
strešini. |
(2) V primeru gradnje objekta višine K+P+1 ni kolenčnega zidu, strešna
lega mora ležati na stropni plošči. Prostor pod streho je lahko
izkoriščen s strešnimi okni, strešne frčade na teh objektih niso
dovoljene. |
(3) Višje obstoječe objekte od predpisanih se lahko obnavlja v
obstoječih višinskih gabaritih. Pri določanju kote kleti se upošteva
višina talne vode. Kletni del zgradbe naj bo čim bolj vkopan v zemljo. |
(4) Sosednjim objektom se je potrebno prilagoditi po obstoječih
višinskih gabaritih in gradbeni liniji, naklonu streh in smeri slemena,
razmerju fasad in njihovi orientaciji, merilu in razporeditvi fasadnih
elementov ter barvi in teksturi streh in fasad. |
(5)
Višina stanovanjskih objektov se lahko poviša od predpisane, če je
vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba
višine mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov. Sakralni
objekti, stolpi ob gasilskih domovih so lahko višji, oblika se prilagodi
namenu. Višji so lahko tudi kmetijski objekti, ki se s svojo obliko in
višino prilagajajo funkciji pod pogojem, da negativno ne vplivajo na
silhueto naselja ali krajino, kar mora biti prav tako utemeljeno v
projekti dokumentaciji s prikazom umestitve v strukturo naselja in
krajine. |
|
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe so simetrične in enakostranične dvokapnice s
slemenom vzporednim z daljšo stranico objekta. Za vse vrste objektov
je dopusten naklon strehe 35 - 450. Na čelnih straneh je
dopusten čop, ki ne sme preseči 1/3 stranice
strehe. Kritina na objektih morajo biti opečne in opečne
barve. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče.
Štirikapne strehe so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v
primerih zapolnitve vrzeli oz. kontinuitete obstoječe tipologije
pozidave, kar mora biti prikazano in utemeljeno v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Kritine na kmetijskih, obrtnih, servisnih,
skladiščnih objektih so lahko tudi v sivih in rjavih barvah.
|
(2) Na nestanovanjskih objektih, ki so namenjeni poslovni
dejavnosti, je izjemoma dovoljena drugačna izvedba strehe, če to
narekuje funkcija poslovnega objekta. V tem primeru se v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja, drugačno izvedbo strehe strokovno
utemelji. Na kmetijskih, skladiščnih, trgovskih in drugih stavbah za
storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi, obrtnimi in podobnimi
delavnicami so strehe dvokapne manjšim naklonom ali z ravno/enokapno
streho. |
(3) Gradnja balkonov na čelnih, ožjih fasadah ni dovoljena.
|
(4) Fasade morajo biti skladne z lokalno kvalitetno arhitekturo območja
in svetlih, pastelnih barv. Lahko se jih kombinira z lesom ali
naravnim kamnom, uporaba signalnih barv ni dovoljena. |
(5) Zaradi ohranjanja vedute naselja oz. zavarovanega območja trškega
jedra v Sveti Trojici se v ST 11 upoštevajo naslednji pogoji. Pri
rekonstrukcijah je potrebno ohranjati merilo, oblikovanje in velikost
objektov. Nove večje programe je potrebno razporediti v večje število
manjših objektov, ki morajo biti kompozicijsko uglašene s podobo naselja
v krajini. Pomembno je, da se nova območja vizualno podrejajo trškemu
delu naselja. |
|
1.1.2. Prostorsko izvedbeni pogoji na območju strokovnih podlag za enote
urejanja prostora ST 8, ST 14, ST 20, ST 21, ST 22 in GO 4 z oznako
podrobne namenske rabe SS |
|
40. člen
|
(1) Za EUP ST 8, ST 14, ST 20, ST 21, ST 22
in GO 4 so bile izdelane
strokovne podlage in so za vsako posamezno enoto urejanja priloga tega
prostorskega akta. Iz tekstualnega dela strokovnih podlag so v
predmetni odlok povzeti prostorsko izvedbeni pogoji, ki so poleg
grafičnih delov strokovnih podlag, po katerih se urejajo enote iz prvega
stavka tega odstavka, priloga akta in se nahajajo v mapi;
03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod. |
(2) Tudi za ta območja veljajo splošno izvedbeni pogoji razen, če v
členu za posamezno enoto ni določeno drugače. |
|
41. člen |
(podrobno izvedbeni pogoji na območju enote urejanja prostora ST 8 -
Rajter) |
|
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP ST 8
je
na območju stavbnih zemljišč s podrobno namensko rabo SS, ki so
namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, je dopustna gradnja v
skladu 37. členom za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske stavbe: |
o
enostanovanjske stavbe (samostojne hiše). |
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč
odpadkov. |
(2)
Območje EUP ST 8, zajema parcele s številkami 5291/2, 291/3, 291/4,
291/5, 291/6 in 291/7 vse k.o. Gradišče v Slovenskih goricah. Za območje
je bila izdelana strokovna podlaga, kjer so podani pogoji za pozidavo
predmetnega območja iz katerih je razvidna urbanistična in prometna
ureditev območja in navezava le tega na obstoječo prometno in komunalno
ureditev območja. Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 8 je priloga
prostorskega akta (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod,
01_SP_Rajter_ST 8) v kateri so grafične priloge ureditve z
oblikovalskimi pogoji in komunalno ureditvijo prikazane na geodetskih
podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja treh individualnih
zgradb. Pozidavo stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, se lahko
vrši fazno. |
|
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz priložene grafične
priloge v »Strokovni podlagi za ST 8«. Objekti so odmaknjeni od
parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest, da je možno
vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. |
(2)
Etažnost objektov je maksimalno K+P+M in se mora prilagajati
konfiguraciji terena. |
(3)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz tipologije širšega območja.
Novogradnje naj v prostoru ohranjajo vzpostavljeno oblikovno identiteto
in homogenost območja. Zato se prilagajajo okoliškim objektom in
ureditvam po: |
·
zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča, |
·
odmiku od sosednjih objektov, |
·
višini in gradbeni črti, |
·
naklonu streh in smereh slemena, |
·
barvi streh in fasad, |
·
načinu izvedbe ograj in ostalih posegov v prostor. |
(4) Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od
parcelne meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v
skladu s sanitarno tehničnimi, požarnovarstvenimi predpisi ob
upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije
naselja, v vsakem primeru pa mora omogočati vzdrževanje objekta z lastne
gradbene parcele. Dovoljene so dozidave in širitve objekta v skladu s
tehničnimi predpisi. |
(5) Vhod, je označena smer glavnega dostopa do objekta. |
(6) Stavbe so tlorisne zasnove v razmerju od 1:1,25 do 1:2,0 –
objekti so lahko zgrajeni v okviru gradbenih linij in gradbenih mej,
dovoljeni so prizidki in širitve objekta, kjer to dopušča velikost in
oblika gradbene parcele ter so upoštevani predpisani odmiki in varstveni
pogoji. |
(7) Streha je dvokapna v naklonu strešine od 30º do 45º, ravne
strehe niso dovoljene. Kritina mora biti praviloma iz žgane opeke,
izjemoma je možna druga temna kritina. |
(8) Fasade so
obdelane z naravnimi materiali (les, omet, kamen, opeka) in naj bodo
barvno usklajene z obstoječimi barvami v naselju. |
(9) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena
sosednjemu zemljišču - podporni zidovi na parceli morajo biti obdelani
z naravnimi materiali. |
(10) Vse
ograje in mikrourbana oprema mora biti iz naravnih materialov. Ograje
lahko potekajo po parcelnih mejah in naj imajo vgrajeno mesto za
zbiranje odpadkov. |
(11) Parkirne površine morajo biti utrjene in izvedene tako, da
je preprečeno pronicanje onesnaženih meteornih voda v podtalje. Število
parkirni mest je predpisano v skupnih pogojih. |
|
c) Pogoji in merila za parcelacijo |
Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in funkcionalnega
zemljišča, je razvidna iz priložene grafične priloge »Strokovne podlage
za enoto urejanja ST 8 «, (mapa: 03_priloge, 33_str_pod,
02_druge_str_pod, 01_SP_Rajter_ST 8). |
|
d)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Prometna ureditev: Območje EUP ST 8 je prometno
dostopno, po dokončni ureditvi-izgradnji predvidene dovozne ulice, ki se
bo na severnem delu navezovala na Slovensko cesto. Dovozna ulica bo
dvosmerna in bo potekala ob severnem in vzhodnem delu pozidave. Dovoz in
dostop do objektov, bo možno, zagotoviti direktno iz dovozne ulice, ki
poteka ob severnem delu predmetnih parcel. Širina vozišča in pločnika,
je izbrana tako, da omogoča tudi intervencijske dovoze. Niveletni potek
dovozne ceste je treba prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za
projektiranje nizkoprometnih cest. V projektni dokumentaciji se naj
natančneje definira tudi odvajanje in ostali tehnični elementi.
|
(2) Komunalna
ureditev:
Območje obdelave ni komunalno in energetsko opremljeno, zato bo
potrebno urediti ustrezno manjkajočo komunalno in energetsko
infrastrukturo, ki se nahaja v bližini predvidenih gradenj, ob
upoštevanju pogojev, ki jih bodo predpisali upravljavci v posameznih
soglasjih. |
(3) Elektrika:
Priključitev novih objektov na nizkonapetostno omrežje, ki že poteka na
severnem delu ob Slovenski cesti, bo možno izvesti v skladu s pogoji
upravljavca nizkonapetostnega omrežja (El. Maribor - O.E. Maribor z
Okolico). Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naselij
morajo biti zemeljski. |
(4) Javna razsvetljava:
Javna razsvetljava k
predvidenim objektom bo izvedena s svetilkami na kandelabrih. Napajanje
bo izvedeno preko nizko napetostnega električnega voda, v skladu s
pogoji upravljavca. Omrežje javne razsvetljave bo potekalo po skupni
trasi z nizkonapetostnim omrežjem. |
(5)
Vodovod:
Za oskrbo predvidenih objektov z vodo, bo potrebno zgraditi novi
sekundarni vodovodni cevovod ustreznega premera, ki se bo navezoval na
obstoječe vodovodno omrežje PEHD DN 110, ki poteka po Slovenski cesti na
severnem delu. Priključitev posameznih objektov bo možna na osnovi
pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju določila Pravilnika
o pogojih in načinu dobave in odjema pitne vode na območju občine
Maribor in drugih občin, ki jih oskrbuje mariborski vodovod in določila
o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav. |
(6)
Kanalizacija:
Odvajanje fekalnih in meteornih vod iz posameznih objektov,se
uredi z izgradnjo ustrezno dimenzioniranih vodonepropustnih greznic brez
odtoka tako, da bo možno izčrpavanje, oziroma kasneje izvedba
priključka, po izgradnji ulične kanalizacijo s čistilno napravo ob
upoštevanju pogojev upravljavca kanalizacije. |
(7)
Ogrevanje:
Ogrevanje objektov bo izvedeno individualno na lahko kurilno
olje, tekoči naftni plin ali biomaso ter mora biti v skladu s
pravilniki, ki določajo njihovo shranjevanje. |
(8)
Telekomunikacijska infrastruktura:
Novogradnje in priključki telekomunikacijskega in kabelsko
razdelilnega sistema morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne
infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. |
(9)
Odpadki:
Odpadke za posamezna gospodinjstva bo potrebno zbirati in
odvajati v skladu z Odlokom o načinu opravljanja obvezne gospodarske
javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju
občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Prostor za odpadke naj bo
urejen ob robu parcele z dovozno cesto. |
|
42. člen |
(podrobno izvedbeni pogoji na območju enote urejanja prostora ST 14 –
Nad jezerom) |
|
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP ST 14
je
na območju stavbnih zemljišč s podrobno namensko rabo SS, ki so
namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, dopustna gradnja v
skladu 37. členom za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske stavbe: |
o
enostanovanjske stavbe (samostojne hiše). |
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč
odpadkov. |
(2)
Območje EUP ST 14, zajema parcele s številkami 5/4, 5/5, 5/6, 5/7, 5/8,
5/9, 190 del in *47 vse k.o. Gradišče v Slovenskih goricah. Za območje
je bila izdelana strokovna podlaga, kjer so podani pogoji za pozidavo
predmetnega območja iz katerih je razvidna urbanistična in prometna
ureditev območja in navezava le tega na obstoječo prometno in komunalno
ureditev območja. Strokovna podlaga enoto urejanja ST 14 je priloga
prostorskega akta (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod,
02_SP_Nad _jezerom_ST 14) v kateri so grafične priloge ureditve z
oblikovalskimi pogoji in komunalno ureditvijo prikazane na geodetskih
podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja petih individualnih
zgradb. Pozidavo stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, se lahko
vrši fazno.
|
|
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz priložene grafične
priloge v »Strokovni podlagi za ST 14« v mapi: 03_priloge, 33_str_pod,
02_druge_str_pod, 02_SP_Nad _jezerom_ST 14. Objekti so odmaknjeni od
parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest, da je možno
vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. |
(2) Etažnost
objektov je
maksimalno K+P+M in se mora prilagajati konfiguraciji terena, kletni del
zgradbe naj bo čim bolj vkopan v zemljo. |
(3) Pri
gradnji vseh predvidenih stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati
arhitekturne in stavbne značilnosti krajine. Posegi v prostor morajo
upoštevati regulacijske elemente prikazane v grafični prilogi Strokovne
podlage za enoto urejanja ST 14. Mikrolokacija in oblikovanje novih
objektov, naj se smiselno prilagaja obstoječim razmeram v prostoru, ki
je že pozidan z individualnimi tovrstnimi zgradbami. |
(4)
Gradbena linija, je linija, na katero morajo biti z enim robom
postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov
fasad kot so – nadstreški, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno. |
|
(5) Vhod, je
označena smer glavnega dostopa do objekta. Vsi glavni vhodi v
stanovanjske objekte in uvozi v garaže ali stojna mesta bodo izvedeni iz
cestne-dovozne strani. |
(6) Tlorisne
zasnove so v razmerju od 1: 1,25 do 1: 2,0 - objekti so lahko zgrajeni v
okviru gradbenih linij in gradbenih mej, dovoljeni so prizidki in
širitve objekta. Možna je varianta tlorisa L – na južnem delu, kjer to
dopušča velikost in oblika gradbene parcele. |
(7) Strehe so
dvokapne v
naklonu od 30º do 45º. Ravne strehe niso dovoljene. Kritina mora biti
praviloma iz žgane opeke, izjemoma je možna druga temna kritina.
Drugačno izvedbo strehe je treba arhitekturno strokovno utemeljiti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(8) Fasade naj bodo obdelane z naravnimi materiali (les, omet, kamen,
opeka) in naj bodo barvno usklajene z obstoječimi fasadami v naselju. |
(9) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu
zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna
drugačna zavarovanja brežin in morajo biti obdelani z naravnimi
materiali, ki se ozelenijo z avtohtonimi grmovnicami. |
(10) Ograje so lahko
iz avtohtonih grmovnic ali grajene v kombinaciji iz lesa, betona, kamna.
|
|
c) Pogoji in merila za parcelacijo |
Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in funkcionalnega
zemljišča, je razvidna iz priložene grafične priloge »Strokovne podlage
za enoto urejanja ST 14«, ki je priloga prostorskega akta (mapa:
03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 02_SP_Nad _jezerom_ST 14). |
|
d)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Prometna ureditev:
|
·
Območje za pozidavo bo
prometno dostopno za 4. objekte po razširitvi in ureditvi predvidene
dovozne ceste » A «, ki poteka ob zahodni strani pozidave in jo je preko
parcele štev. *47, na vzhodnem delu te parcele, navezati na lokalno
cesto Senarska – Sv. Trojica (LC 203 111). |
·
Dovoz in dostop do
predvidenih objektov bo možno zagotoviti direktno iz omenjene ceste
»A«, ki jo je predhodno ustrezno razširiti in protiprašno obdelati.
Dovoz – dostop do parcele – objekta s parcelno štev. 5/4 bo možen po
izvedbi novega priključka preko parcele štev. 190 del in 188/4 del v
k.o. Zg. Senarska, ob južni parcelni meji s parcelo štev. 5/4 na lokalno
cesto LC 203 111. Nov priključek je urediti v skladu s predhodnim
soglasjem upravljavca lokalne ceste ter tehničnimi predpisi za tovrstne
gradnje. |
·
Dovozna cesta » A « s
predvidenim priključkom bo izvedena kot dvosmerna in enopasovna v skupni
širini 6 m - širina vozišča bo 5 m in bankine-pločnika 1m. Ustrezna
širina je izbrana tako, da omogoča tudi intervencijske dovoze.
|
·
Niveletni potek dovozne
ceste je potrebno prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za
projektiranje nizkoprometnih cest. V projektni dokumentaciji se naj
natančneje definira tudi odvajanje in ostali tehnični elementi. |
(2) Elektrika:
Priključitev novih objektov na nizkonapetostno omrežje, ki poteka v
neposredni bližini – ob lokalni cesti, bo možno izvesti v skladu s
pogoji upravljavca nizkonapetostnega omrežja ( Elektro Maribor – O.E.
Maribor z okolico). Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih
naselij morajo biti zemeljski. Zgraditi bo potrebno novo nizkonapetostno
električno omrežje (kabel) z javno razsvetljavo. |
|
(3)
Vodovod:
Za oskrbo predvidenih objektov z vodo, bo potrebno v cesti »A«
izvesti krajši odcep- vodovodni cevovod PEHD DN 63 s krožno navezavo na
vodovodni cevovod PEHD 125, ki poteka po cesti Senarska – Trojica LC 203
111, na vzhodnem delu. Priključitev posameznih objektov bo možna na
osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju določil
Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, Tehničnega pravilnika, ter katastra
vodovodnih naprav in objektov, ki so v upravljanju Mariborskega
vodovoda. |
(4)
Kanalizacija: |
·
Na obravnavanem območju, še ni izgrajenega sistema za odvajanje odpadnih
voda. Odvajanje fekalnih vod iz posameznih objektov je do izgradnje
predvidene kanalizacije, predvideti z izgradnjo ustrezno dimenzioniranih
vodonepropustnih greznic brez odtoka tako, da bo možno izčrpavanje,
oziroma kasneje izvedba priključka na zgrajeno ulično kanalizacijo s
čistilno napravo, ob upoštevanju pogojev upravljavca kanalizacije. |
·
Meteorne vode iz objektov in povoznih površin teh objektov, je preko
ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj, speljati v
ponikovalnico oz. kasneje v izvedeno meteorno kanalizacijo. |
·
Zgraditi bo potrebno kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda v
ločenem-mešanem sistemu s priključitvijo na čistilno napravo po
izgradnji le te. |
(5)
Javna razsvetljava:
Javna razsvetljava k predvidenim objektom bo izvedena s
svetilkami na kandelabrih. Napajanje bo urejeno preko nizko-napetostnega
električnega voda v skladu s pogoji, ki ga bo podal upravljavec. Omrežje
javne razsvetljave bo potekalo po skupni trasi z nizkonapetostnim
omrežjem v območju pločnika. |
(6) Ogrevanje:
Ogrevanje objektov se naj izvede individualno, na lahko kurilno
olje, tekoči naftni plin ali biomaso, ter mora biti v skladu s
pravilniki, ki določajo njihovo shranjevanje. |
(7) Telekomunikacijska infrastruktura:
Za priklop objektov na tovrstno infrastrukturo bo treba zgraditi
primarno telekomunikacijsko omrežje s priključitvijo na obstoječe TK
omrežje. Novogradnje in priključki telekomunikacijskega in kabelsko
razdelilnega sistema morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne
infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. |
(8) Odpadki:
Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu parcele z dovozno cesto na
vizualno neizpostavljenih mestih. Pri odlaganju odpadkov se dosledno
upošteva določila veljavnih zakonov in odlokov o ravnanju s komunalnimi
odpadki in veljavnih zakonov in odlokov o ravnanju s posebnimi odpadki v
Občini Sv. Trojica. |
Za posamezna gospodinjstva je obvezna vključitev v organiziran
odvoz odpadkov v skladu z Odlokom o načinu opravljanja obvezne
gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na
območju občine. |
|
e)
Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
|
Poleg skupnih prostorsko izvedbenih pogojev iz tega odloka glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb se za to enoto urejanja pred izdajo
gradbenih dovoljenj za gradnjo posameznih stanovanjskih objektov na
predmetnih parcelah, si mora investitor pridobiti ustrezno geotehnično
mnenje za posamezno gradnjo
oz. izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki
zagotavljajo stabilnost objektov, ki je podlaga za izdelavo projektne
dokumentacije,
katere pogoje se v celoti upoštevati. |
|
43. člen |
(podrobno izvedbeni pogoji na območju enote urejanja prostora ST 20 - Maguša) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP
ST 20
je na
območju stavbnih zemljišč s podrobno namensko rabo SS, ki so
namenjena bivanju in spremljajočimi dejavnostmi je dopustna gradnja v
skladu 37. členom za naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske stavbe: |
o
enostanovanjske stavbe (samostojne hiše). |
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč
odpadkov. |
(2)
Območje EUP ST 20, zajema parcelo s številko 228/2 v k.o. Zg. Senarska.
Za območje je bila izdelana strokovna podlaga, kjer so podani pogoji za
pozidavo predmetnega območja iz katerih je razvidna urbanistična in
prometna ureditev območja in navezava le tega na obstoječo prometno in
komunalno ureditev območja. Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 20
(mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 03_SP_Magusa_ST 20) je
priloga prostorskega akta v kateri so grafične priloge ureditve z
oblikovalskimi pogoji in komunalno ureditvijo prikazane na geodetskih
podlagah. Za območje obdelave se predvideva gradnja šest (6)
individualnih zgradb. Pozidavo stanovanjskih objektov na predmetnih
parcelah, se lahko vrši fazno.
|
|
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz priložene
grafične priloge v »Strokovni podlagi za enoto urejanja ST 20« v mapi:
03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 03_SP_Magusa_ST 20. |
(2) Stavbe
naj imajo tlorisne zasnove v razmerju od 1 : 1,25 do 1 : 2,0. Biti
morajo pritlične, dopustna je izraba podstrešja v stanovanjske namene.
Kletni del zgradbe naj bo vkopan v zemljo. |
(3)
Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne
meje se določi glede na določila Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS,
št. 110/02), glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s
sanitarno tehničnimi in požarnovarstvenimi predpisi ob upoštevanju
funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja, v
vsakem primeru pa mora omogočati vzdrževanje objekta z lastne gradbene
parcele. |
(4) Streha dvokapnica, naklon strešin med 35º in 50º.
Priporočljivo je, da so strehe krite s kritino temno rdeče barve
(bobrovec, zareznik, itd.). Objekti imajo sleme strehe in lego z daljšo
stranico tlorisa na severnem delu pozidave v smeri sever-jug, na južnem
delu pa v smeri vzhod-zahod. Drugačno izvedbo strehe je treba
arhitekturno strokovno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
(5) Dovoljeni so dozidave in širitve objekta v skladu s
tehničnimi predpisi. |
(6) Parkirne površine morajo biti utrjene in izvedene tako, da je
preprečeno pronicanje onesnaženih meteornih vod v podtalje. Število
parkirnih mest je določeno v kupnih pogojih tega odloka. |
(7)
Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu
zemljišču. Podporni zidovi na parceli morajo biti obdelani z naravnimi
materiali. |
(8) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec
gradbenih del med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po
končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material
ter urediti okolico. |
(9)
Ograjevanje zemljišč je dovoljeno le, kadar je to nujno potrebno iz
tehnoloških razlogov, zaradi varstva voda, varstva naravne ali kulturne
dediščine ter varstva gozdnega mladja in primerih, ki jih dopušča zakon
o gozdovih. Vse ograje in mikrourbana oprema mora biti iz naravnih
materialov. Ograje lahko potekajo po parcelnih mejah in naj imajo
vgrajeno mesto za zbiranje odpadkov. |
|
c) Pogoji in merila za parcelacijo |
Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in funkcionalnega
zemljišča, je razvidna iz priložene grafične priloge »Strokovne podlage
za enoto urejanja ST 20« (mapa: 03_priloge, 33_str_pod,
02_druge_str_pod, 03_SP_Magusa_ST 20). |
|
d)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Prometna infrastruktura: Območje bo prometno dostopno, po
izgradnji predvidene dovozne ulice, ki poteka po sredini obravnavane
pozidave in se bo na južnem delu preko parcele štev. 228/2 navezovala na
obstoječo krajevno cesto s parcelno štev. 231/18 in 231/4 obe k.o. Zg.
Senarska. Krajevna cesta je dvosmerna in poteka po sredini obstoječega
naselja tako, da bo možna ustrezna navezava predvidene pozidave. Dovoz
in dostop do objektov, bo možno zagotoviti direktno iz predvidene
dovozne ceste. Dovozna cesta bo urejena kot dvosmerna in enopasovna.
Širina vozišča in bankin je izbrana tako, da omogoča tudi intervencijske
dovoze. Niveletni potek dovozne ceste je treba prilagoditi obstoječemu
terenu in normativom za projektiranje nizkoprometnih cest. V projektni
dokumentaciji se naj natančneje definira tudi odvajanje in ostali
tehnični elementi. |
(2) Komunalna infrastruktura:
Območje obdelave ni komunalno in energetsko opremljeno, vendar je
večina komunalnih in energetskih vodov v neposredni bližini, kar
zagotavlja enostavno priključitev novih objektov ob upoštevanju pogojev,
ki jih bodo predpisali upravljavci v posameznih soglasjih. |
(3)
Elektrika: Priključitev novih objektov na nizkonapetostno omrežje,
ki že poteka na južnem delu predvidene pozidave v krajevni cesti, bo
možno izvesti ob ustreznem povečanju kapacitet, v skladu s pogoji
upravljavca nizkonapetostnega omrežja (El. Maribor-O.E.Maribor z
Okolico). Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naselij
morajo biti zemeljski. |
(4) Javna razsvetljava:
Javna razsvetljava k predvidenim objektom bo izvedena s
svetilkami na kandelabrih. Napajanje bo izvedeno preko nizko
napetostnega električnega voda, v skladu s pogoji upravljavca. Omrežje
javne razsvetljave bo potekalo po skupni trasi z nizkonapetostnim
omrežjem. |
(5) Vodovod:
Vodovoda
znotraj obdelave še ni. Za oskrbo območja z vodo, bo potrebno zgraditi
novi sekundarni vodovodni cevovod ustreznega premera, ki se bo navezoval
na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka vzdolž krajevne ceste s štev.
231/18. Priključitev posameznih objektov bo možna na osnovi pogojev, ki
bodo razvidni iz soglasja ob upoštevanju določila Pravilnika o pogojih
in načinu dobave in odjema pitne vode na območju občine Maribor in
drugih občin, ki jih oskrbuje Mariborski vodovod in določila o tehnični
izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav. |
(6) Kanalizacija:
|
·
Odvajanje fekalnih vod je predvideti z izgradnjo ustrezno
dimenzioniranih vodonepropustnih greznic brez odtoka tako, da bo možno
izčrpavanje, oziroma kasneje izvedba priključka na zgrajeno ulično
kanalizacijo s čistilno napravo ob upoštevanju pogojev upravljavca
kanalizacije. |
·
Meteorne vode iz predvidenih objektov in povoznih površin, je preko
ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj speljati v
ponikovalnico. |
(7) Ogrevanje:
Ogrevanje objektov bo izvedeno individualno na lahko kurilno
olje, tekoči naftni plin ali biomaso ter mora biti v skladu s
pravilniki, ki določajo njihovo shranjevanje. |
(8) Odpadki:
Odpadke za posamezna gospodinjstva bo potrebno zbirati in
odvajati v skladu z lokalnim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki,
ki velja za območje občine. Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu
parcele z dovozno cesto. |
|
44. člen |
(podrobno izvedbeni pogoji na območju enote urejanja prostora GO 4 -
Štebih) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP GO 4 je na območju stavbnih zemljišč s
podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi, dopustna gradnja v skladu 37. členom za
naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske stavbe: |
o
enostanovanjske stavbe (samostojne hiše). |
·
gradbeni inženirski objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč
odpadkov. |
(2)
Območje EUP GO 4, zajema parceli s parcelnima številkama 512/1-del in
513/1-del obe k.o. Gočova vse k.o. Gočova. Za območje je bila izdelana
strokovna podlaga, kjer so podani pogoji za pozidavo predmetnega območja
iz katerih je razvidna urbanistična in prometna ureditev območja in
navezava le tega na obstoječo prometno in komunalno ureditev območja.
Strokovna podlaga enoto urejanja GO 4 je priloga prostorskega akta
(mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 04_SP_Štebih_GO 4) v
kateri so grafične priloge ureditve z oblikovalskimi pogoji in komunalno
ureditvijo prikazane na geodetskih podlagah. Za območje obdelave se
predvideva gradnja osem (8.) individualnih zgradb. Pozidavo
stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, se lahko vrši fazno.
|
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz priložene
grafične priloge v »Strokovni podlagi za GO 4 « v mapi: 03_priloge,
33_str_pod, 02_druge_str_pod, 04_SP_Štebih_GO 4. Objekti so odmaknjeni
od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest, da je možno
vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. |
(2) Stavbe naj imajo tlorisne zasnove v razmerju od 1 : 1,25 do 1
: 2,0, možna je tudi izvedba na L. Biti morajo pritlične, dopustna je
izraba podstrešja v stanovanjske namene. |
(3) Streha dvokapnica, naklon strešin med 30º in 45º.
Priporočljivo je, da so strehe krite s kritino temno rdeče barve
(bobrovec, zareznik, itd.). Drugačno izvedbo strehe je treba
arhitekturno strokovno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
(4) Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik
od parcelne meje se določi glede na določil iz predpisov o graditvi
objektov, glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s
sanitarno tehničnimi in požarnovarstvenimi predpisi ob upoštevanju
funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja, v
vsakem primeru pa mora omogočati vzdrževanje objekta z lastne gradbene
parcele. Dovoljene so dozidave in širitve objekta v skladu s tehničnimi
predpisi. |
(5) Parkirne površine morajo biti utrjene in izvedene v
protiprašni obliki tako, da je preprečeno pronicanje onesnaženih
meteornih vod v podtalje. |
(6) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena
sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi na parceli morajo biti obdelani z
naravnimi materiali |
(7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora
izvajalec gradbenih del med |
gradnjo
zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti
provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
|
(8) Ograjevanje zemljišč je dovoljeno le, kadar je to nujno
potrebno iz tehnoloških razlogov, zaradi varstva voda, varstva naravne
ali kulturne dediščine ter varstva gozdnega mladja. Vse ograje in
mikrourbana oprema mora biti iz naravnih materialov. Ograje lahko
potekajo po parcelnih mejah in naj imajo vgrajeno mesto za zbiranje
odpadkov ob dovoznih poteh. |
|
c) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Ureditev izhaja iz oblike, velikosti in dostopnosti območja,
funkcionalne opredelitve ter navezovanja območja na neposredno okolje.
Taka mikrolokacija in oblikovanje novih objektov, naj se smiselno
prilagaja obstoječim razmeram v prostoru. |
(2) Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in
funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene grafične priloge
»Strokovne podlage za enoto urejanja GO 4«, (mapa: 03_priloge,
33_str_pod, 02_druge_str_pod, 04_SP_Štebih_GO 4) |
|
d)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Komunalna infrastruktura:
|
Območje obdelave ni komunalno in energetsko opremljeno, vendar je
energetski in komunalni vod v neposredni bližini, kar zagotavlja
enostavno priključitev novih objektov ob upoštevanju pogojev, ki jih bo
predpisal upravljavec v posameznih soglasjih. Vsa grajena kanalizacija
mora biti vodotesna. |
(2) Prometna infrastruktura:
|
Območje bo prometno dostopno, po izgradnji predvidene dovozne
ulice » A «, ki se bo na vzhodnem delu preko parcele štev. 512/1,
navezovala na obstoječo regionalno cesto RI št. 229 odsek 1286 v naselju
Gočova. Dovoz in dostop do objektov, bo možno, zagotoviti direktno iz
predvidene dovozne ceste » A «, ki bo potekala po sredini pozidave v
zahodno smer in jo je protiprašno obdelati. Dovozna cesta bo urejena kot
dvosmerna in enopasovna. Širina vozišča in bankin je izbrana tako, da
omogoča tudi intervencijske dovoze. Niveletni potek dovozne ceste je
treba prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za projektiranje
nizkoprometnih cest. V projektni dokumentaciji se naj natančneje
definira tudi odvajanje in ostali tehnični elementi. |
(3) Elektrika:
|
Priključitev novih objektov na nizkonapetostno omrežje, ki delno
že poteka na vzhodnem delu predvidene pozidave, bo možno izvesti v
skladu s pogoji upravljavca nizkonapetostnega omrežja (El. Maribor -
O.E.Maribor z Okolico). Nizkonapetostni priključki v ureditvenih
območjih naselij morajo biti zemeljski. |
(4)
Javna razsvetljava: |
Javna razsvetljava k predvidenim objektom bo izvedena s
svetilkami na kandelabrih. Napajanje bo urejeno preko nizko-napetostnega
električnega voda, v skladu s pogoji upravljavca. Omrežje javne
razsvetljave bo potekalo po skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem. |
(5) Vodovod:
|
Za oskrbo območja z vodo, bo potrebno v ulici zgraditi novi
sekundarni vodovodni cevovod ustreznega premera, ki se bo navezoval na
obstoječo vodovodnega omrežje, ki poteka vzdolž regionalne ceste RI.
št. 229 preko parc. s štev. 512/1 k.o. Gočova, in ga bo po potrebi
prestaviti v skladu s pogoji upravljavca. Priključitev posameznih
objektov bo možna na osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob
upoštevanju določila Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema
pitne vode in določila o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov
in naprav, ki so v upravljanju Ptujskega vodovoda. |
(6) Kanalizacija:
|
·
Odvajanje fekalnih vod iz objektov je predvideti z izgradnjo ustrezno
dimenzioniranih vodonepropustnih greznic brez odtoka tako, da bo možno
izčrpavanje, oziroma kasneje izvedba priključka na zgrajeno ulično
kanalizacijo s čistilno napravo ob upoštevanju pogojev upravljavca
kanalizacije. Možna je izvedba manjše zasebne čistilne naprave v skladu
z obstoječo zakonodajo. |
·
Meteorne vode iz novih objektov in povoznih površin teh objektov, je
preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj speljati v
ponikovalnico ali izvedeno ulično meteorno kanalizacijo. |
(7) Ogrevanje:
Ogrevanje objektov bo izvedeno individualno na lahko kurilno olje,
tekoči naftni plin ali biomaso ter mora biti v skladu s pravilniki, ki
določajo njihovo shranjevanje. |
(8) Telekomunikacijska infrastruktura:
Novogradnje in priključki telekomunikacijskega in
kabelsko-razdelilnega sistema morajo biti zemeljski. Pri prečkanju
prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. |
(9) Odpadki:
Za posamezna gospodinjstva je obvezna vključitev v organiziran odvoz
odpadkov v skladu z občinskimi predpisi o ravnanja s komunalnimi
odpadki. Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu parcele z dovozno
cesto. |
|
e)
Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
|
Poleg skupnih prostorsko izvedbenih pogojev iz tega odloka za področje
iz točke e) se za to enoto urejanja za vsako umestitev objekta v
prostor pridobiti ustrezno geotehnično mnenje. |
|
45. člen |
(podrobno izvedbeni pogoji na območju enote urejanja prostora ST 21 -
Hauptman in
–
Raiffeisen) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP ST 21 je na območju stavbnih zemljišč s
podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi, dopustna gradnja v skladu 37. členom za
naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske stavbe: |
o
enostanovanjske stavbe (samostojne hiše). |
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč
odpadkov. |
|
(2)
Območje EUP ST 21, zajema dve strokovni podlagi in sicer
Hauptman s
parcelnimi številkami 184/5, 184/6, 184/7, 184/8 184/9, 184/10, 184/11
in 184/12 vse k.o. Gradišče v Slovenskih goricah
(v nadaljevanju; Hauptman)
in za območje
Raiffeisen, ki zajema parcele s številkami 190/3, 190/4, 190/5, 190/6, 190/7,
190/8 190/9, 190/10 in 188/6 vse k.o. Gradišče v Slovenskih goricah
(v nadaljevanju; Raiffeisen).
Za območji sta bili izdelani strokovni podlagi, kjer so podani pogoji za
pozidavo predmetnega območja iz katerih je razvidna urbanistična in
prometna ureditev območja in navezava le tega na obstoječo prometno in
komunalno ureditev območja. Strokovna podlaga enoto urejanja ST 21 –
Hauptman in
Raiffeisen
je priloga prostorskega akta (mapa: 03_priloge, 33_str_pod,
02_druge_str_pod, 05a_SP_Hauptman_ST
210 in 5b_SP_
Raiffeisen_ST
21) v kateri so grafične priloge ureditve z oblikovalskimi pogoji
in komunalno ureditvijo prikazane na geodetskih podlagah. Za območje
obdelave se predvideva gradnja osem (13.) individualnih zgradb in sicer
gradnja šestih (6.) individualnih zgradb za območje
Hauptman in
gradnja sedmih (7.) individualnih zgradb za območje
Raiffeisen. Pozidavo
stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, se lahko vrši fazno.
|
|
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Ureditev izhaja iz oblike, velikosti in dostopnosti območja,
funkcionalne opredelitve ter navezovanja območja na neposredno okolje,
ki je že ali še bo pozidano s tovrstnimi objekti. Mikrolokacija in
oblikovanje novih objektov, naj se smiselno prilagaja obstoječim
razmeram v prostoru. Pri gradnji vseh predvidenih stanovanjskih
objektov je potrebno upoštevati arhitekturne in stavbne
značilnosti krajine. |
(2) Gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom
postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov
fasad kot so – nadstreški, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno.
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane v
grafični prilogi »Strokovni podlagi za enoto urejanja ST 21 – Hauptman
in
Raiffeisen
«. |
(3) Lega objektov ter njihova velikost je razvidna iz priložene
grafične priloge v »Strokovni podlagi za enoto urejanja ST 21 – Hauptman
in
Raiffeisen« v mapi:
03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 05a_05b_SP_
Hauptman_
Raiffeisen
- ST 21. Objekti so odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena
sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani
varstveni pogoji. |
(4) Etažnost: Objekti, ki so v bližini obravnavane lokacije, so
locirani ob dovozni krajevni cesti in so pretežno v etažnosti do
K+P+M, kletni del zgradbe naj bo čim bolj vkopan v zemljo. |
Večina objektov ima podolgovato tlorisno zasnovo in se prilagaja
konfiguraciji terena. |
(5) Stavbe naj imajo tlorisne zasnove v razmerju od 1: 1,25 do 1:
2,0 - objekti so lahko zgrajeni v okviru gradbenih linij in gradbenih
mej, dovoljeni so prizidki in širitve objekta, |
kjer to dopušča velikost in oblika gradbene parcele. Na območju
parcel
Raiffeisen
možna je varianta tlorisa L, kjer to dopušča velikost in oblika
gradbene parcele. |
(6) Strehe so dvokapne v naklonu od 30º do 45º. Ravne strehe
niso dovoljene. Kritina mora biti praviloma iz žgane opeke, izjemoma je
možna druga temna kritina. Drugačno izvedbo strehe je treba arhitekturno
strokovno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(7) Fasade naj bodo obdelane z naravnimi materiali (les, omet, kamen,
opeka) in naj bodo barvno usklajene z obstoječimi fasadami v naselju. |
|
(8) Vhod, je označena smer glavnega dostopa do objekta. Vsi
glavni vhodi v stanovanjske objekte in uvozi v garaže ali stojna mesta
bodo izvedeni iz cestne-dovozne strani. |
(9) Ograje so lahko iz avtohtonih grmovnic ali grajene v
kombinaciji iz lesa, betona, kamna. Ograje ne smejo biti višje od 160 cm
in lahko potekajo po parcelnih mejah. |
(10) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena
sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko
niso možna drugačna zavarovanja brežin in morajo biti obdelani z
naravnimi materiali in naj se ozelenijo z avtohtonimi grmovnicami. |
|
c) Pogoji in merila za parcelacijo |
Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in funkcionalnega
zemljišča, je razvidna iz priložene grafične priloge »Strokovne podlage
za enoto urejanja ST 21« mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod,
05a_SP_Hauptman_ST 210 in
5b_SP_
Raiffeisen_ST
21). |
|
d)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Območje obdelave ni komunalno in energetsko opremljeno, zato
je ustrezno uredi tudi manjkajočo komunalno in energetsko
infrastrukturo, ki se nahaja v neposredni bližini gradnje, ob
upoštevanju pogojev, ki jih bodo predpisali posamezni upravljavci. |
Na območju Hauptman bo potrebno zgraditi: |
·
novo nizkonapetostno električno omrežje (kabel) z javno razsvetljavo;
|
·
manjše sekundarno vodovodno omrežje v cesti »B« s priključitvijo na
vodovodni cevovod, ki bo potekal v cesti »A« in se navezoval na
vodovodno omrežje v Slovenski ulici-PEHD 110. |
·
kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda v ločenem-mešanem sistemu s
priključitvijo na čistilno napravo po izgradnji le te. |
·
primarno telekomunikacijsko omrežje s priključitvijo na obstoječe TK
omrežje. |
Na območju
Raiffeisen bo potrebno zgraditi: |
·
novo nizkonapetostno električno omrežje (kabel) z javno razsvetljavo;
obstoječe prostozračno visokonapetostno omrežje, ki poteka preko parcel
štev. 190/8, 190/9 in 190/4 je po potrebi prestaviti ali kablirati. |
·
manjše sekundarno vodovodno omrežje v cesti »B« in »C« s priključitvijo
na vodovodni cevovod, ki bo zgrajen in potekal v cesti »A« in se bo
navezoval na vodovodni cevovod v Slovenski ulici-PEHD 110. |
·
kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda v ločenem-mešanem sistemu s
priključitvijo na čistilno napravo po izgradnji le te. |
·
primarno telekomunikacijsko omrežje s priključitvijo na obstoječe TK
omrežje. |
(2)
Prometna infrastruktura: |
·
Na območju Hauptman: Območje bo prometno dostopno po dokončni ureditvi
predvidene dovozne ceste » A «, ki poteka ob južni strani pozidave.
Dovozna cesta » B «, se na vzhodnem in južnem delu predvidene pozidave,
navezuje na obstoječo krajevno dovozno cesto »A« s parc. štev. 188/6 in
184/14 obe k.o. Gradišče v Slovenskih goricah, ki jo je potrebno
predhodno ustrezno tehnično urediti. Dovoz in dostop do predvidenih
objektov, bo možno zagotoviti direktno iz omenjenih cest »A« in »B«, ki
jih je protiprašno obdelati. |
a.
Na območju Raiffeisen:
Območje bo prometno dostopno po ureditvi predvidene dovozne ceste » A «
in » B «, ki potekata ob zahodni strani pozidave in po izgradnji
predvidene interne dostopne ulice »C«. Dovozna cesta » A «, se na južnem
delu navezuje na obstoječo krajevno cesto – Slovensko ulico s parc.
štev. 302 k.o. Gradišče v Slovenskih goricah. Dovoz in dostop do
predvidenih objektov bo možno zagotoviti direktno iz omenjenih cest »A«
in »B«, ki jih je protiprašno obdelati. |
b.
Dovozne ceste bodo
urejene kot dvosmerne in enopasovne. Širina vozišča in bankin je izbrana
tako, da omogoča tudi intervencijske dovoze. Niveletni potek dovoznih
cest je potrebno prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za
projektiranje nizkoprometnih cest. V projektni dokumentaciji se naj
natančneje definira tudi odvajanje in ostali tehnični elementi. |
(3) Elektrika:
Priključitev novih objektov na nizkonapetostno omrežje, ki poteka v
neposredni bližini – na jugozahodnem delu pozidave ob krajevni dovozni
cesti »A«, bo možno izvesti v skladu s pogoji upravljavca
nizkonapetostnega omrežja (Elektro Maribor – O.E. Maribor z okolico).
Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naselij morajo biti
zemeljski. |
(4) Javna razsvetljava: Javna razsvetljava k predvidenim
objektom bo izvedena s svetilkami na kandelabrih. Napajanje bo urejeno
preko nizko-napetostnega električnega voda v skladu s pogoji, ki ga bo
podal upravljavec. Omrežje javne razsvetljave bo potekalo po skupni
trasi z nizkonapetostnim omrežjem v območju pločnika. |
(5)
Vodovod: |
·
Na območju Hauptman: Za oskrbo območja z vodo, bo potrebno v cesti »B«
izvesti krajši odcep-vodovodni cevovod z navezavo na vodovodni cevovod,
ki bo zgrajen v cesti »A«, na južnem delu, in bo priključen na obstoječi
vodovodni cevovod v Slovenski ulici-PEHD DN 110. Priključitev posameznih
objektov bo možna na osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob
upoštevanju določil Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, Tehničnega
pravilnika, ter katastra vodovodnih naprav in objektov, ki so v
upravljanju mariborskega vodovoda. |
·
Na območju Raiffeisen:
Za oskrbo območja z vodo, bo potrebno v cesti »A« »B« in »C« izvesti
krajši odcep-vodovodni cevovod z navezavo na vodovodni cevovod PEHD 110,
ki poteka po Slovenski ulici, na južnem delu. Priključitev posameznih
objektov bo možna na osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob
upoštevanju določil Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, Tehničnega
pravilnika, ter katastra vodovodnih naprav in objektov, ki so v
upravljanju mariborskega vodovoda. |
(6) Kanalizacija: Na obravnavanem območju, še ni
izgrajenega sistema za odvajanje odpadnih voda. Odvajanje fekalnih vod
iz posameznih objektov je do izgradnje predvidene kanalizacije
predvideti z izgradnjo ustrezno dimenzioniranih vodonepropustnih greznic
brez odtoka tako, da bo možno izčrpavanje, oziroma kasneje izvedba
priključka na zgrajeno ulično kanalizacijo s čistilno napravo ob
upoštevanju pogojev upravljavca kanalizacije. Meteorne vode iz objektov
in povoznih površin teh objektov, je preko ustrezno dimenzioniranih
peskolovov in lovilcev olj, speljati v ponikovalnico oz. kasneje v
izvedeno meteorno kanalizacijo. |
(7) Ogrevanje objektov: Ogrevanje objektov se naj izvede
individualno, na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin ali biomaso, ter
mora biti v skladu s pravilniki, ki določajo njihovo shranjevanje. |
(8) Telekomunikacijska infrastruktura:
Novogradnje in priključki telekomunikacijskega in kabelsko razdelilnega
sistema morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je
potrebno predvideti cevne propuste. |
(9) Odpadki: Prostor za odpadke naj bo urejen ob robu
parcele z dovozno cesto na vizualno neizpostavljenih mestih. Pri
odlaganju odpadkov je dosledno potrebno spoštovati določila veljavnih
zakonov in odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnih zakonov
in odlokov o ravnanju s posebnimi odpadki na območju občine. Za
posamezna gospodinjstva je obvezna vključitev v organiziran odvoz
odpadkov v skladu z občinskim predpisom o načinu opravljanja obvezne
gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
|
46. člen |
(podrobno izvedbeni pogoji na območju enote urejanja prostora ST 22 -
Pot v dobravo) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP ST 22 je na območju stavbnih zemljišč s
podrobno namensko rabo SS, ki so namenjena bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi, dopustna gradnja v skladu 37. členom za
naslednje vrste objektov: |
·
stanovanjske stavbe: |
o
enostanovanjske stavbe (samostojne hiše). |
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč
odpadkov. |
(2)
Območje EUP ST 22, zajema parcele s številkami 248/10, 248/11, 247/2 in
*28/4 vse k.o. Zg. Senarska. Za območje je bila izdelana strokovna
podlaga, kjer so podani pogoji za pozidavo predmetnega območja iz
katerih je razvidna urbanistična in prometna ureditev območja in
navezava le tega na obstoječo prometno in komunalno ureditev območja.
Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22 - Pot v dobravo je priloga
prostorskega akta (mapa: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod,
06_SP_
Pot_v_Dobravo_ST 22) v kateri so grafične
priloge ureditve z oblikovalskimi pogoji in komunalno ureditvijo
prikazane na geodetskih podlagah. Za območje obdelave se predvideva
gradnja enajst individualnih zgradb s pripadajočimi parkirnimi
površinami v okviru ureditve okolja – pripadajočega funkcionalnega
zemljišča. Pozidavo stanovanjskih objektov na predmetnih parcelah, se
lahko vrši fazno. |
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1)
Pri gradnji vseh objektov je potrebno upoštevati arhitekturne in
stavbne značilnosti slovensko goriške krajine. Nove objekte je potrebno
prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture in se prilagaja konfiguraciji
terena. |
(2) Lega objektov:
Objekti naj
bodo locirani vzdolž obstoječe in predvidene javne dovozne ceste, kot je
razvidno iz grafičnih prilog « Strokovna podlaga za enoto urejanja ST
22 - Atrium» v mapi: 03_priloge, 33_str_pod, 02_druge_str_pod, 06_SP_
Pot_v_Dobravo_ST 22 in so lahko zgrajeni v okvirih predpisanih gradbenih
mej. Na parcelah štev. 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8 (predvidene parcele po
strokovni podlagi « Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22), je
podana možnost gradnje atrijskih stanovanjskih zgradb in širitve
objektov, v okviru danih možnosti posamezne gradbene parcele in v skladu
s sprejeto zakonodajo. |
(3) Etažnost objektov je maksimalno P+M ali K+P+M. Ureditev
dovoza do posameznega objekta bo izvedena preko lokalne ceste in
predvidene javne poti. |
|
(4) Objekti so odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena
sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani
varstveni predpisi. Dovoljene so tudi širitve objektov z ozirom na
prostorske možnosti in sprejeto zakonodajo ter etapnost izvedbe
prostorske ureditve. |
(5) Vhod v objekte je razviden iz grafične priloge – zazidalna
situacija. |
(6) Lega parkirišč bo v nivoju med dovozno - dostopno cesto in
predvidenim posameznim objektom. Potrebno število parkirnih mest se
zagotovi na lastni parceli. Predvidene parkirne površine je urediti
tako, da bo preprečeno pronicanje onesnaženih meteornih vod v podtalje
in da jih bo možno tudi urediti v obliki nadstreškov. |
(7) Zgradbe imajo podolgovato tlorisno zasnovo ali bodo grajene
na L. Predviden - osnovni bruto gabarit zgradbe, kjer je podana
možnost gradnje s podolgovato tlorisno zasnovo ali atrijsko zgradbo bo
v izmeri: 12,50 × 8,50 ali12,50 m × 12,00 m ± 0,50 m v smeri vzhod –
zahod in širitev proti jugu, objekt št. (4) (predvidene parcele po
strokovni podlagi « Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22) proti
vzhodu – do meje pozidanosti. Predviden – osnovni bruto gabarit
zgradbe, kjer je podana možnost podolgovate gradnje – objekt. št. (2)
(predvidene parcele po strokovni podlagi « Strokovna podlaga za enoto
urejanja ST 22) bo v izmeri: 12,00 × 8,50 m ± 0,50 m v smeri proti
zahodu in jugu. |
(8)
Nulta kota ( ± 0.00) pritličja za vse predvidene novogradnje se določi
za vsako novogradnjo posebej ob izdelavi urbanističnega dela projekta.
Kletni del zgradbe naj bo čim bolj vkopan - največ tretjina etaže nad
raščenim terenom. |
(9) Strehe so simetrične dvokapne v naklonu strešine 35º- 50º,
možnost oblikovanja z delnim čopom in zatrepi. Osnovno sleme strehe na
objektih bo potekalo v smeri z daljšo stranico objekta (vzhod – zahod),
na južni strešini predvidenih atrijskih objektov se oblikuje dodatna -
kontra streha s krajšim pravokotnim slemenom, ki jo je oblikovno
uskladiti z osnovno strešino. Ravne strehe niso dovoljene. Kritina mora
biti praviloma iz žgane opeke (bobrovec-zareznik), izjemoma je možna
druga temna kritina. |
(10) Na fasadi morajo prevladovati naravni materiali ( les,
kamen, opeka). Fasada naj bo gladko ometana v svetlih barvah.
|
(11)
Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu
zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna
drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z
naravnimi materiali. |
(12) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin se prostor
ozeleni z avtohtonimi značilnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
Izvajalec del mora po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni
gradbeni material ter urediti okolico. |
(13) Ograjevanje zemljišč je dovoljeno le, kadar je to nujno
potrebno iz tehnoloških razlogov, zaradi varstva voda, varstva naravne
ali kulturne dediščine ter varstva gozdnega mladja. Vse ograje in
mikrourbana oprema mora biti iz naravnih materialov. Ograje lahko
potekajo po parcelnih mejah in naj imajo ob dovozni cesti vgrajeno mesto
za zbiranje odpadkov. Med cesto in nadstrešnico kot garažo ni dovoljeno
postaviti ograje. |
|
c)
Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) bmočje obdelave ni komunalno in energetsko opremljeno,
vendar je večina komunalnih in energetskih vodov v neposredni bližini,
kar zagotavlja možnost priključitve novih objektov ob upoštevanju
pogojev, ki jih bodo predpisali upravljavci v posameznih
soglasjih.
|
(2) Za
komunalno ureditev EUP ST 22 bo potrebno zgraditi: |
·
novo TP Gradišče 5 TSN
tip KTPp 24/631 – k32 ( 630 kVA), |
·
novo nizkonapetostno
električno omrežje ( kabel) z javno razsvetljavo, |
·
novi vodovodni cevovod
s strani severa oziroma zahoda, |
·
novo sekundarno
vodovodno omrežje za predvidene objekte z navezavo na zgrajeni novi
vodovodni cevovod, |
·
primarno
telekomunikacijsko omrežje s priključitvijo na TK omrežje, |
·
kanalizacijsko omrežje
v ločenem – mešanem sistemu.
|
(3) Prometna ureditev:
|
·
Območje pozidave bo prometno dostopno, preko obstoječe lokalne ceste LC
703841 in LC 703831 in po izgradnji predvidene javne ceste » CESTA A «,
ki bo potekala po sredini pozidave preko parcele s parcelno štev. 248/10
in se bo na južnem delu navezovala na obstoječo krajevno - lokalno cesto
št. LC 703-831 s parc. štev. 504 v k.o. Zg. Senarska. Krajevni - lokalni
cesti sta dvosmerni in potekata ob zahodnem in južnem delu območja
predvidenega za pozidavo ter jo je potrebno primerno razširiti tako, da
bo širina vozišča 5,00 m. Pločnik ob lokalnih cestah bo v širini 1,20 m,
in bo višinsko ločen od vozišča z dvignjeno obrobo iz robnikov. Dovoz in
dostop do objektov, bo možno zagotoviti direktno preko krajevne -
lokalne dovozne ceste za objekte št. 11, 10, 9, 8, 5 in 4 (Strokovna
podlaga za enoto urejanja ST 22- Pot v dobravo), ter predvidene dovozne
javne ceste - CESTA » A «. Dovozna cesta bo urejena kot dvosmerna in
enopasovna. Širina cestišča predvidene dovozne ceste » A « z
enostranskim pločnikom bo 6,00 m, vozišče bo v širini 5,00 m, pločnik na
zahodnem delu, ki bo v širini 1,00 m naj bo izveden z dvignjeno obrobo
iz robnikov. |
·
Niveletni potek javne
poti je treba prilagoditi obstoječemu terenu in normativom za
projektiranje nizkoprometnih cest. V projektni dokumentaciji se naj
natančneje definira tudi odvajanje padavinskih - meteornih vod, ki bodo
speljane po izgradnji predvidene meteorne kanalizacije v ponikanje –
odprti jarek. |
·
Parkirne površine k posameznim objektom, morajo biti utrjene in izvedene
tako, da bo preprečeno pronicanje onesnaženih meteornih vod v podtalje. |
(4) Elektrika:
Priključitev novih objektov na nizkonapetostno omrežje iz predvidene TP,
ki bo locirana načeloma na parc. št. 227/3 ob krajevni cesti bo možno
izvesti, po izgradnji nizkonapetostnega kabelskega razvoda iz TP in
predhodni izgradnji same TP do razdelilne omarice- PS-RO, v skladu s
pogoji upravljavca nizkonapetostnega omrežja (El. Maribor-OE Maribor z
Okolico). Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih pozidave
morajo biti zemeljski. |
(5)
Javna razsvetljava: Javna
razsvetljava k predvidenim stanovanjskim objektom – pozidavi, se naj
izvede s svetilkami na kandelabrih, ki naj bodo oblikovno poenoteni z
obstoječo javno razsvetljavo v naselju. Napajanje razsvetljave bo
urejeno po izgradnji nizko-napetostnega električnega voda, v območju
pločnika, ki ga je urediti ob lokalni cesti in predvideni dovozni poti v
skladu s pogoji upravljavca. Omrežje javne razsvetljave bo potekalo po
skupni trasi z nizkonapetostnim omrežjem za priključitev zgradb. |
(6) Vodovod:
Za oskrbo
predvidenih stanovanjskih zgradb z vodo, bo potrebno zgraditi novi
sekundarni vodovodni cevovod ustreznega premera, ki se bo navezoval na
obstoječo vodovodno omrežje PEHD 90 v naselju Sv. Trojica iz severne ali
zahodne strani. Trasa vodovoda naj poteka v vozišču ob pločniku krajevne
- lokalne ceste, ki poteka na zahodnem in južnem delu ter ob vzhodnem
delu predvidene javne dovozne poti- ceste » A«. Priključitev posameznih
objektov bo možna na osnovi pogojev, ki bodo razvidni iz soglasja ob
upoštevanju določila Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema
pitne vode na območju občine Maribor in drugih občin, ki jih oskrbuje
mariborski vodovod in določila o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih
objektov in naprav. |
(7) Kanalizacija:
|
·
Na obravnavanem območju še ni izgrajenega sistema za odvajanje
komunalnih odpadnih voda. Odvajanje fekalnih vod iz posameznih objektov
je do izgradnje predvidene kanalizacije urediti z izgradnjo ustrezno
dimenzioniranih vodo nepropustnih greznic brez odtoka tako, da bo možno
izčrpavanje, oziroma kasneje izvedba priključka na zgrajeno
kanalizacijo. |
·
Novozgrajene objekte bo možno priključiti na ulično kanalizacijo po
izgradnji le te s priključkom na zgrajeno čistilno napravo ob
upoštevanju pogojev občinskega predpisa o načinu opravljanja lokalne
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode. |
·
Osnovna trasa kanalizacije bo potekala po lokalni cesti JP 703831
prečkala lokalno cesto JP 703841 in se nadaljevala preko parcele št.
251/2 v zahodno smer, kjer bo priključena na Č.N. Krajša kanalizacijska
kraka bosta potekala tudi po predvideni javni dovozni »CESTI A« s parc.
štev. 248/10 in lokalni cesti JP 703841 ter se priključevala na osnovni
kanalizacijski vod. |
·
Meteorne – padavinske vode iz dvorišč stanovanjskih objektov in ceste je
preko peskolovov, lovilcev olj in zadrževalnika z izpustom priključiti
na meteorni kanal, ki bo potekal po predvideni javni dovozni cesti in bo
preko parc. št. 248/10 speljan v severno stran na parcelo št. 248/11,
kjer bo urejeno ponikanje - izpust. V obstoječi lokalni cesti JP 703841,
je prav tako predvideti krajši krak meteornega kanala za padavinske vode
iz ceste in dvorišč stanovanjskih zgradb. Peskolove, lovilce olj in
zadrževalnike je priključiti na predvideni meteorni kanal, ki bo speljan
preko parcel št. 485 – cesta in 248/11 v odprti jarek na vzhodnem delu
pozidave. Meteorni kanal v JP 703831 bo odvajal meteorne vode iz lokalne
ceste in stanovanjskih objektov, ki bodo nanj navezani preko
zadrževalnikov v odprti jarek – ponikanje na vzhodnem delu. Za vse
predvidene poteke krakov meteorne kanalizacije po trasnem načrtu, si je
predhodno urediti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč preko katerih
bodo potekali meteorni vodi. |
(8) Telekomunikacijska infrastruktura:
Novogradnje in priključki telekomunikacijskega in kabelsko
razdelilnega sistema morajo biti zemeljski. Priključna točka
razdelilnega sistema je v križišču v bližini hiše Pot na Dobravo 21. Pri
prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste
ter upoštevati pogoje upravljavca. |
(9)
Ogrevanje objektov je urediti
individualno na lahko kurilno olje, tekoči naftni plin, biomaso ali
ogrevanje z možnostjo ureditve na sistem toplotne črpalke, ter mora biti
izvedeno v skladu s pravilniki, ki določajo njihovo pravilno delovanje. |
(10)
Prostor za odpadke – ekološki otok naj bo urejen ob vzhodnem robu predvidene javne dovozne ceste in
lokalne ceste LC 703831 na vizualno neispostavljenem mestu. Pri
odlaganju odpadkov je dosledno potrebno spoštovati določila veljavnih
zakonov in odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnih zakonov
in odlokov o ravnanju s posebnimi odpadki. Odpadke za posamezna
gospodinjstva bo potrebno zbirati in odvajati v skladu z občinskim
predpisom o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja
in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov. Prostor za odpadke naj bo urejen v
skladu s pravilniki za tovrstno odlaganje. |
|
d) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Parcelacija območja, velikost gradbene parcele in
funkcionalnega zemljišča, je razvidna iz priložene grafične priloge
»Strokovne podlage za enoto urejanja ST 22«, (mapa: 03_priloge,
33_str_pod, 02_druge_str_pod, 06_SP_
Pot_v_Dobravo_ST 22). |
|
e)
Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
|
(1) Poleg skupnih prostorsko izvedbenih pogojev iz tega odloka
za področje iz točke e) je za predvidena stanovanjska objekta na
parceli štev. 2 in 3 (predvidene parcele oz. oznake objektov po
strokovni podlagi « Strokovna podlaga za enoto urejanja ST 22 – Pot v
dobravo«) biti grajena skladno z geotehničnimi pogoji gradnje in
temeljenja objektov na nagnjenem terenu. Za nameravano gradnjo si
posamezni investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja
mora zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev,
ki zagotavljajo stabilnost objektov, ki je podlaga za izdelavo
projektne dokumentacije. |
|
1.1.3. Prostorsko izvedbeni pogoji za ostala
območja stavbnih zemljišč |
|
47. člen
|
(območja centralnih
dejavnosti – CD, CU) |
|
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP ST 7 so na območju stavbnih zemljišč, ki so
opredeljena kot osrednja območja centralnih dejavnosti (oskrbne,
storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne,
kulturne in podobne dejavnosti ter bivanje), z oznako podrobne namenske
rabe CU, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte: |
·
stanovanjske stavbe: |
o
večstanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, |
o
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti, |
·
nestanovanjske stavbe:
|
o
gostinske stavbe, |
o
poslovne in upravne stavbe, |
o
trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
|
o
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
o
stavbe splošnega družbenega pomena,
|
o
druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, |
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč, vojaških objektov
in odlagališč odpadkov. |
(2) V EUP GO 1, OS 1, ST 6 (vežica) so na območju stavbnih
zemljišč, ki so namenjena drugim centralnim dejavnostim, z oznako
podrobne namenske rabe CD, dopustni posegi iz 37. člena tega
odloka za objekte: |
·
nestanovanjske stavbe:
|
o
gostinske stavbe razen v ST 6, |
o
poslovne in upravne stavbe razen v ST 6, |
o
trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti razen v ST 6,
|
o
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
o
druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, v EUP ST 6, se umešča stavbe
za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči
servisni objekti. Če služijo potrebam pokopališča so dopustne tudi
manjše trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti v območju), stavbe
za druge storitvene dejavnosti ter sanitarni prostori, ki služijo
obiskovalcem in zaposlenim v območju. |
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov. |
|
b)
Pogoji glede lege in velikosti objektov |
(1) Pri umestitvi objektov se upoštevata gradbena linija in
gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
|
(2) V EUP ST 6 se nove mrliške vežice locira na mesto obstoječih oziroma
na ustrezni prosti površini na območju CD, na območje ZK se z objektom
posega, če ni drugih prostorskih možnosti. Dopustne so enokapne, ravne
strehe ter dvokapne strehe. Vežice in ostali objekti so pritlični (P),
sakralni objekti se po višini in obliki prilagodijo namenu. Fasade so
svetlih, zemeljskih barv. |
(3) Velikost objektov za namene centralne dejavnosti se prilagaja
namenu, ki so prilagojeni velikosti zemljiških parcel in obveznim
odmikom. Objekti morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni
z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh ter
fasad. |
(4) Višina večstanovanjskih, nestanovanjskih objektov in
stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine je do etažnosti K+P+1+M
ali do K+P+2. Višina objektov je lahko višja, če je vertikalni gabarit
prevladujočega tipa obstoječih stavb višji. Sprememba višine mora biti
utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja
s prikazom višin sosednjih objektov. Pri določanju kote kleti se
upošteva višina talne vode. Sakralni objekti in stolpi ob gasilskih
domovih so lahko višji, oblika se prilagodi namenu. Sakralni objekti
se izvedejo pod kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. |
|
c) Pogoji
glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov mora biti podolgovata ali
lomljena. Tloris javnih objektov se prilagodi namenu. Fasade so v
svetlih, zemeljskih barvah. Kričeče in žive barve, kakor tudi risanje
okraskov in poševnic na fasadah je prepovedano. |
(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v
naklonu od 35 – 45 stopinj s smerjo slemena po daljši stranici objekta.
Strehe so opečne barve. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno
bleščeče. Štirikapne strehe na območjih centralnih dejavnosti so
dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli
oz. kontinuitete obstoječe tipologije pozidave v istih ali manjših
naklonih. Drugačne strehe so dopustne na sakralnih objektih. Na
objektih, je izjemoma dovoljena drugačna izvedba strehe, če to narekuje
funkcija objekta. V tem primeru je investitor v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja, drugačno izvedbo strehe dolžan strokovno
utemeljiti. Občina utemeljitev lahko preveri pri strokovni službi.
|
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele
mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtono drevje
in grmovje. Urbana oprema mora biti enotna in iz naravnih materialov. |
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena.
|
|
48. člen
|
(območja zelenih
površin – ZS, ZD) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP GO 1 so na območju zelenih površin, ki so
namenjene športu in rekreaciji, z oznako podrobne namenske rabe ZS,
dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte: |
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč
odpadkov. |
(2) V enotah urejanja OS 2, EU 7, EU 10/1, EU 14, so na
območju zelenih površin, ki so namenjene drugim urjenim zelenim
površinam, z oznako podrobne namenske rabe ZD, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za objekte: |
·
nestanovanjske stavbe: |
o
paviljoni, garažne stavbe, |
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč
odpadkov. |
|
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika,
velikost objektov in naprav se prilagaja namenu. Objekti so pritlične
izvedbe. |
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Območje
mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem in grmovjem. |
(3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Varovalne ograje ob
rekreacijskih površinah (žične ali iz drugih pletiv) so lahko višje,
njihova višina se prilagodi namenu. |
(4) Urbana oprema mora biti enotna in iz naravnih materialov.
|
|
49. člen |
(območja površin za
turizem - BT) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP EU 7 na območju površin, ki so namenjena za
turistična območja, z oznako podrobne namenske rabe BT, dopustni
posegi iz 37. člena tega odloka za objekte: |
·
nestanovanjske stavbe: |
o
gostinske stavbe, |
o
poslovne, upravne, trgovske stavbe (namenjene izključno turistični
ponudbi), |
o
stavbe za šport,
|
o
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
|
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč, vojaških objektov
in odlagališč odpadkov. |
|
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika
objektov je poljubna, streha dvokapna, kritina opečna. Objekt mora biti
pritličen oziroma je lahko tudi P+M. Če konfiguracija terena dopušča, so
objekti lahko vkopani in ozelenjeni. |
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Območje
mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem in grmovjem oz. ob gradnji in
urejanju rekreacijskih, športnih in turističnih površin se v največji
možni meri ohrani obstoječa avtohtona vegetacija. |
(3) Ograja okoli turističnega kompleksa je lahko višja, njihova višina
se prilagodi namenu in je transparentna ter obsajena z avtohtono
vegetacijo ali skladna z arhitekturo območja urejanja. |
|
50. člen |
(območja površin za
šport in rekreacijo - BC) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP OS 2 je na območju športnih površin, ki so
namenjene za rekreacijska območja in športne objekte, z oznako podrobne
namenske rabe BC, dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za
objekte: |
·
nestanovanjske stavbe: |
o
družbene stavbe, |
o
gostinske stavbe, |
o
stavbe za šport, klubski objekti, tribune, slačilnica s sanitarijami,
garderobe in skupni prostori, točilnice in drugimi spremljajočimi
objekti, |
o
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
|
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč
odpadkov. |
|
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika
objektov je poljubna, streha dvokapna, kritina opečna. Objekti morajo
biti pritlični oziroma so lahko do etažnosti P+M, objekti za šport in
turizem (opazovalnice,...) se oblikovno prilagodijo namenu. Objekti so
lahko vkopani v zemljo, streha na teh objektih je lahko ozelenjena.
|
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Območje
mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem in grmovjem oz. ob gradnji in
urejanju rekreacijskih, športnih in turističnih površin se v največji
možni meri ohrani obstoječa avtohtona vegetacija. |
(3) Ograja okoli turističnega kompleksa je lahko višja, njihova višina
se prilagodi namenu in je transparentna. Zidna ali panelna ograja je
lahko v primeru varovanja prebivalstva pred hrupom. |
|
51. člen |
(območja gospodarskih con - IG) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP ST 2, ST 12 in GO 1 na območjih stavbnih
zemljišč, ki so območja gospodarskih con, namenjena obrtnim,
skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim,
z oznako podrobne namenske rabe IG, so dopustni posegi iz 37. člena tega
odloka za objekte: |
·
nestanovanjske stavbe:
|
o
gostinske stavbe, |
o
poslovne in upravne stavbe, |
o
trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
o
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
o
industrijske stavbe in skladišča ter spremljajoči objekti, v EUP ST
12 le skladiščne stavbe s spremljajočimi objekti, |
o
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč. |
|
b) Pogoji
glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju objektov se upošteva regulacijske linije, lego obstoječih
objektov in odmike od javnih cest. Nove objekte se locira vzporedno z
obstoječimi objekti in vzporedno z dovozno cesto. |
|
c) Pogoji
glede velikosti |
(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini v
velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,8.
Višina in tlorisa oblika novih objektov se prilagodi namenu. Novi
objekti ne smejo predstavljati nove dominante v prostoru. Objekti so
lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne
vode. |
|
č) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Strehe na vseh objektih so lahko v poljubnem naklonu ali ravne s
poljubno kritino, ki je iz opečne, sive ali rjave barve. |
(2) Fasade morajo biti neiztopajočih ali zemeljskih barv (sive, olivno
zelene,...), lahko se jih obdela z različnimi materiali. |
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta.
Zasaditev drevja in grmovja mora biti izvedeno znotraj kompleksa,
posebej pa na delih, ki mejijo na bivalno območje in delih, ki so
vizualno izpostavljeni. |
(4) Območje gospodarske cone je lahko ograjeno. |
(5) Pri umestitvi objektov se upošteva vizualni vpliv, kjer se posebej
upošteva vpliv na cerkev v naselju Sv. Trojica oz. na celotno trško
jedro v obliki strokovne podlage, ki ga izdela strokovna služba, ki je
priloga projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
d)
Ostali pogoji - omilitveni ukrepi |
(1) Za EUP ST 12, ki se nahaja na območju preostale
poplavne nevarnosti: |
·
se objekte projektira nad koto gladin Q100 z minimalno varnostno višino
0,5 m, t.j. na koti 231,5 m n.m; |
·
zaradi spremembe pokrovnosti na račun parkirnih površin je potrebno
zagotoviti zadrževanje pospešenega odtoka; |
·
možnosti doseganja poplavne varnosti in zagotavljanje zadrževanje
pospešenega odtoka. so navedene v Hidravlični presoji vpliva načrtovanih
gradenj v okviru OPN Občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah na vodni
režim (VGB Maribor, št. proj. 3320/11, feb. 2013), ki je priloga OPN
Sveta Trojica v Slovenskih goricah. |
(2) V ST 12 se na območju predvidene namenske rabe z oznako
IG prepovedano posegati v gozdni sestoj, ki se nahaja v neposredni
bližini in preprečiti iztekanje škodljivih in nevarnih snovi v vodotok
oz. jezero. |
(3) V EUP ST 12 je potrebno za osvetljevanje celotnega območja
uporabiti ustrezna svetila z navzdol usmerjenim snopom svetlobe brez UV
svetlobe in pri tem upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS št. 81/07, 109/07).
Turistično – športna območja naj se osvetljuje le v času sezone. |
|
52. člen |
(kmetijska proizvodna
območja - IK) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP SV 2 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so
območja proizvodnih dejavnosti, s površinami za objekte za kmetijsko
proizvodnjo, z oznako podrobne namenske rabe IK, dopustni posegi
iz 37. člena tega odloka za objekte: |
·
enostanovanjske
stavbe: |
o
obstoječa stanovanjska hiša za lastnika kmetije in za naslednika
kmetije, |
·
nestanovanjske stavbe: |
o
poslovne in upravne stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene
dejavnosti, ki služijo prodaji in proizvodnji kmetijske dejavnosti, |
o
nestanovanjske kmetijske stavbe, bioplinarna do nazivne moči 350 kW in
vsi drugi objekti vključno z gradbeni inženirskimi objekti, ki so
potrebni za obratovanje kmetijske proizvodnje in bioplinarne, |
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč. |
|
b) Pogoji
glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju nekmetijskih objektov se upošteva regulacijske linije, lego
obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Nove objekte se locira
vzporedno z obstoječimi objekti in vzporedno z dovoznimi potmi.
Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih (če
povzročajo smrad, prah in hrup) ne smejo biti orientirana proti
sosednjim bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. |
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta.
Zasaditev drevja in grmovja mora biti izvedeno znotraj kompleksa,
posebej pa na delih, ki mejijo na bivalno območje in delih, ki so
vizualno izpostavljeni, to je na območjih ki mejijo na odprto krajino.
Višji kmetijski objekti morajo biti izdatno obsajeni z avtohtono
drevnino. |
|
c) Pogoji
glede velikosti in oblikovanja |
(1) Višina nekmetijskih objektov je do P+1 nad urejenim terenom,
višina kmetijskih objektov se prilagodi namenu, vendar ne smejo biti
vidno izpostavljeni v širšem prostoru oz. predstavljati nove dominante v
prostoru. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se
upošteva višina talne vode. |
(2) Tlorisna oblika osnovnih nekmetijskih objektov je praviloma
podolžna. Kmetijski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Strehe na
stanovanjskih objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 35 do
45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno
kritino. Strehe na kmetijskih objektih so enakostranične dvokapnice, ki
so lahko izvedene z manjšim naklonom, s smerjo slemena po daljši
stranici objekta in s kritino opečne, sive ali rjave barve. Strehe na
silosih in fermentorjih se oblikovno prilagodijo namenu, barve
fermentorjev na bioelektratni so sive ali olivnozelene oz. take, da niso
izstopajoče. |
(3) Fasade na stanovanjskih objektih so v svetlih in zemeljskih
barvah, na kmetijskih objektih in bioplinarni so barve pastelne in
neizstopajoče (sivih, olivno zelenih,...), lahko so obdelane z
različnimi materiali. |
(4) Posamezna parcela oz. območje je lahko ograjeno.
|
|
53. člen
|
(območja razpršene
poselitve -A in razpršene gradnje) |
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve znotraj EUP ZP 4, EU
7, EU 8, EU 10, EU 11, EU 14 z oznako podrobne namenske rabe A,
ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in kmetijam z
dopolnilnimi dejavnostmi, so dopustni posegi iz 37. člena tega odloka za
objekte: |
·
stanovanjske stavbe: |
o
eno in dvostanovanjske stavbe (razen vil in vrstnih hiš ter novogradnje
stanovanjskih stavb na EUP EU 14/1 in EU 14/2) s pomožnimi objekti,
|
·
nestanovanjske stavbe: |
o
razne delavnice, skladišča iz skupine storitvenih, skladiščnih in
industrijskih stavb, ki ne smejo presegati mejne vrednosti hrupa,
ki je določeno za to območje, |
o
stavbe za šport in drugi spremljajoči objekti, gostinske stavbe, |
o
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,
|
o
druge nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima
potencialni investitor v lasti in obdelavi vinograd), |
·
gradbeni inženirski
objekti: |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti. |
(2) Znotraj EUP ZP 4, na območju kmetijskih (K1)
in gozdnih (G) zemljišč se poleg posegov, ki so dovoljeni na K1
in G, lahko ureja (vzdržuje, rekonstruira in odstrani) obstoječe
objekte, kot so
balinišče, nogometno igrišče, igrišče za odbojko, ribnik, ipd. Po
opustitvi objektov se zemljišče vzpostavi v prvotno rabo. |
(3) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve
objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja, je
dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave zazidalne
površine do 50m2, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v
teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov
za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so
v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot
gradbena parcela ali funkcionalno zemljišče. |
(4) Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi
dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in
niso opredeljeni kot razpršena poselitev, se za zgrajene objekte
upoštevajo prostorsko izvedbeni pogoji, kot je določeno za razpršeno
poselitev z oznako podrobne namenske rabe A in sicer glede na namen
objekta razpršene gradnje. Smiselno se za območja razpršene gradnje
upoštevajo skupni prostorsko izvedbeni pogoji. Na gradbenih parcelah k
objektom razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov, kot je določeno za območje razpršene poselitve z
oznako podrobne namenske rabe A, v Prilogi 1. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov v območjih
razpršene poselitve |
(1) Posegi na območju razpršene poselitve morajo upoštevati
tradicionalno arhitekturno tipiko. Zaradi dominantne izpostavljene lege
objektov in njihovega velikega vpliva na podobo krajine je potrebno
novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture. Z novimi posegi je
potrebno vplivati na večjo urejenost in izboljšanje celotnega stanja. |
(2) Pri gradnji novih objektov v območjih razpršene poselitve se
upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli.
Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske,
gostinske in ostale poslovne in nekmetijske stavbe) se gradi ob cesti,
pri tem se upošteva cestna gradbena linija in odmik od kategoriziranih
državnih in občinskih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo tudi
pomožne kmetijske nezahtevne in enostavne objekte se gradi v notranjosti
parcele. V notranjost parcele se gradi tudi objekte za spremljajoče in
dopolnilne dejavnosti. Odstopanja glede lege objektov so možna, če ni
drugih prostorskih možnosti in je tak vzorec pozidave spoznan v
prostoru. |
(3) Pri umeščanju trgovskih, gostinskih ter drugih
nestanovanjskih stavb, je treba ohranjati ali ponovno vzpostaviti
poselitveno identiteto prostora. |
(4)
Stavbe
morajo imeti raztegnjene tlorisne zasnove v razmerju od 1:1,25 do 1:2,0.
Biti morajo pritlične, zidane z uporabno etažo v višini terena. Dopustna
je izraba podstrešja v stanovanjske namene, pri tem je lahko kolenčni
zid visok do 1,2 m. Poleg
strešnih oken so možne strešne klasične frčade in pultna okna.
Frčade ali pultna okna ne smejo biti višje od višine slemena
strehe. Sleme frčade ne sme imeti naklona usmerjenega proti glavni
strešini. |
(5) Fasade so ometane v značilni barvi obstoječe kvalitetne arhitekture
v zaselku ali območju razpršene poselitve. Fasade na nestanovanjskih
večjih objektih, predvsem na kmetijskih objektih večjih volumnov so v
sivih, nevpadljivih barvah. Če ima stavba klet, je ta v celoti pod
zemljo. Gradnja balkonov ni dovoljena. |
(6) Streha mora biti dvokapna in strma, naklon je med 35 in 45° s
smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno kritino (opečne
barve). Na čelnih straneh je dopusten čop, ki ne sme preseči 1/3
stranice strehe. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v
teren so objekti lahko tudi delno vkopani v pobočje z ozelenjeno streho
in spojeni z okoliškim reliefom. |
(7) Višina in oblika kmetijskih in spremljajočih objektov se
prilagodi namenu. Ti objekti ne smejo predstavljati nove dominante v
prostoru ali kvalitetne zakrivati oz. jo degradirati. Višji kmetijski
objekti se s svojo obliko in višino prilagajajo funkciji pod pogojem, da
ne vplivajo negativno na silhueto naselja ali krajino, kar mora biti
prav tako utemeljeno v projekti dokumentaciji s prikazom umestitve
objektov v strukturo naselja in krajine. |
(8) Odstopanje v obliki, višini objektov in naklonu dvokapnih
streh je možno pri nestanovanjskih objektih, kot so kmetijski,
skladiščni, obrtni, trgovski, servisni, sakralni objekti, stolpi ob
gasilskih domovih ipd. pod pogojem, da ne predstavljajo novo dominanto v
prostoru. |
(9) Ograjevanje zemljišč je dovoljeno le, kadar je to nujno iz
tehnoloških razlogov, varstva voda, varstva naravne in kulturne
dediščine, kmetijske proizvodnje (nasadi, paša, ipd.) in varstva
gozdnega mladja. Možna je postavitev ograj okrog čistilnih naprav,
črpališč, vodohranov in ostalih infrastrukturnih objektov, ki se
postavijo znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. Višina ograj okrog domačij je do 1,2, višina varovalnih ograj
pa do 2,0 m. |
54. člen |
(območja pokopališč - ZK) |
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP ST 6 so na območju stavbnih zemljišč, ki so
zelene površine namenjene za pokop in spominu na umrle, z oznako
podrobne namenske rabe ZK, dopustni posegi iz 37. člena tega
odloka za objekte: |
·
nestanovanjske stavbe: |
- stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in
spremljajoči servisni objekti, pod pogojem, da se funkcionalno
navezujejo na obstoječi objekt oz. na območje opredeljeno z oznako
podrobne namenske rabe CD, |
- druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
|
·
gradbeni inženirski
objekti: |
- gradnja gradbenih inženirskih objektov, če so namenjeni dejavnostim na
območju ali če gre za povezovalne vode in ni drugih prostorskih
možnosti. Slednji pod pogojem, da potekajo po robovih ali koridorjih,
kjer ni obstoječih ali predvidenih grobnih polj.
|
- pokopališča, |
- parkovna ureditev in urbana in druga oprema. |
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na
ustrezni prosti površini na območju CD, na območje ZK se z objektom
posega, če ni drugih prostorskih možnosti. Pogoji oblikovanja objekta so
določeni v 47. členu. |
(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da
ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali
območja. |
(3) Dopustna je zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna
ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih, površin, poti in utrjenih
parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono vegetacijo. Ograja mora
biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. |
|
1.1.4. Prostorsko izvedbeni pogoji za območja prometne, okoljske,
elektroenergetske in druge infrastrukture v občini |
|
55. člen
|
(območje prometne
infrastrukture - PC in PO) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V vseh EUP, na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih
varovalnih pasovih, ki so namenjeni za promet in skladiščenje, z oznako
podrobnejše namenske rabe PC in PO in vseh prometnih površinah iz
šestega odstavka 37. člena, ki so omrežja prometne infrastrukture, so
dopustni posegi iz drugega odstavka 37. člena tega odloka: |
·
nestanovanjske stavbe: |
o stavbe za promet,
|
o bencinski servisi,
|
o
stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
o
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
·
gradbeni inženirski
objekti. |
o
objekti prometne infrastrukture, |
o
prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, |
o
drugi gradbeni inženirski objekti. |
(2) Na prometnih površinah je možna gradnja, rekonstrukcija,
tekoča vzdrževalna dela in odstranitev prometnih površin, avtobusnih
postajališč, kolesarskih in peš površin, ipd. ter gradnja,
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev podzemnih in nadzemnih
komunalnih in elektroenergetskih objektov in omrežij. Posegi so
dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt
prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega
objekta. |
|
b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja |
(1) Velikost in oblika objektov na območju prometnih površin se
prilagodi namenu. Okolica postaj, servisov, parkirišč se zasadi z
avtohtonim drevjem in grmovjem. |
(2) Ceste znotraj naselij se opremijo z drevoredi, ki se izven naselij
razpršijo v posamezna drevesa. |
|
56. člen
|
(območje infrastrukture
- O) |
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP ZP 1, GO 2, EU 7, EU 14, EU 19 in EU 20
so na območju stavbnih zemljišč, ki so območja okoljske infrastrukture,
z oznako podrobne namenske rabe O ter na ostalih območjih
iz izvedbenega dela GJI, ki so namenjene za izvajanje gospodarske javne
službe s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo in s področja
čiščenja odpadnih voda ter ravnanju z odpadki, vključno z vsemi
tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje in
poveča kapaciteta naprave, je dopustna gradnja, v skladu s 37. členom za
naslednje vrste objektov: |
·
nestanovanjske stavbe pod pogojem, da so namenjene delovanju dejavnosti
na območju, |
·
gradbeni inženirski objekti, s spremljajočimi objekti, ki so namenjeni
dejavnosti na območju in povezavi ter priključitvi v omrežje za črpanje
vode, čiščenje odpadne vode in oskrbe z energijo ter objekti, ki so
namenjeni za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, odlagališča
odpadkov in drugi gradbeni inženirski objekti. |
|
b) Pogoji
glede velikosti in oblikovanja |
(1) Velikost in oblika objektov na območju s podrobno namensko rabo O
se prilagodi namenu. |
(2)
Pri
umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja ali se pojavijo v
odprti krajini (vodohran, ipd) mora biti presojan vizualni vpliv na
krajino, naselje ali na druge kakovosti v prostoru (kulturna dediščina,
ipd.) ter umeščeni na tak način, da so čim manj moteči, kar mora biti
strokovno utemeljeno in prikazano v strokovni podlagi, ki je priloga
projektne dokumentacije. |
(3) Okolica območja se zasadi z avtohtonim drevjem in grmovjem. Območje
se lahko ogradi. |
|
c) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
|
Za EUP EU 19 se poleg splošnih pogojev upošteva tudi omilitvene
ukrepe za zagotavljanje poplaven varnosti iz desetega odstavka 83.
člena. |
|
57. člen
|
(območje
elektroenergetske infrastrukture - E) |
|
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V EUP z energetsko infrastrukturo ter na ostalih območjih iz
izvedbenega dela GJI, ki so elektroenergetski vodi ter na območju
stavbnih zemljišč, ki so območja elektroenergetske infrastrukture, z
oznako podrobnejše namenske rabe E in na območjih na katerih je urejena
ali predvidena elektroenergetska infrastruktura, so dopustni gradnje,
rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje elektroenergetske in ostale
infrastrukture, ki je potrebna za delovanje in oskrbo elektroenergetske
infrastrukture. |
|
b) Pogoji
glede velikosti in oblikovanja |
(1) Velikost in oblika objektov na območju
elektroenergetske infrastrukture se prilagodi namenu. Okrog teh objektov
ali ureditev se lahko uredi višja ograja. Okolica območja se zasadi z
avtohtonim drevjem in grmovjem. |
|
1.1.5. Prostorsko izvedbeni pogoji na ostalih območjih namenske rabe
|
|
58. člen |
(območja kmetijskih
zemljišč – K1, K2) |
(1) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe K1
in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe,
brez spremembe namenske rabe, dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije,
vzdrževanja in odstranitve): |
·
na
K1 in K2: |
o
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč, na območju z naravovarstvenim statusom le nezahtevne
agromelioracije, |
o
pomožni kmetijski objekti opredeljeni v Prilogi 1 in opore za mreže
proti toči (le v kmetijske namene), |
o
gradbeni inženirski objekti: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
(iz skupine 221) ter lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska omrežja
(iz skupine 222), |
o
posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, |
o
rekonstrukcije lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi,
nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti
gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba
zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste,
|
o
pomožna kmetijska - gozdarske oprema (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne
nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža,
lovska preža, |
o
začasni objekti iz o) točke 71. člena, ki se nahajajo v odstavkih (1),
(2), (3), (5), (6), (7), (9), (10), |
o
smučišče, vključno z začasno postavljenimi vlečnicami. |
·
ostali posegi:
|
o
rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh ter |
o
posegi iz Priloge 1. |
(2) Pri rekonstrukciji prometnih površin so vključena
vzdrževalna dela in odstranitev lokalnih cest, občinskih
prometnih površin ter obstoječih dostopnih poti in se upošteva vse
prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobno
namensko rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske
rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne
so iz grafičnih prikazov stanja prostora (v Prikazih gospodarske javne
infrastrukture) ali iz grafičnih prikazov izvedbenega dela (v Prikazu
območij enot urejanja in gospodarske javne infrastrukture (obstoječe ali
predvidene) ali so kategorizirane občinske ceste ali so evidentne v
zemljiško katastrskem prikazu ali so razvidne iz digitalne topografske
karte ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi pozidana in sorodna
zemljišča - prometne površine, poti). |
(3) Na vseh namenskih površinah se poleg osnovne namenske rabe ohranja
biotska raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot. Za prostorske
ureditve in posege, ki se jih dopušča v vseh površinah v odprti krajini
na kmetijskih zemljiščih ter agrarne operacije, vodne zadrževalnike in
druge objekte za intenzifikacijo kmetijske dejavnosti naj se umešča
tako, da se ohranja varovane habitatne tipe in pridobi naravovarstveno
soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo. |
(4) Na kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene kmetijske
operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se vzdržuje in
obnavlja drenažne sisteme in osnovna odvodnja iz kmetijskih zemljišč. Na
območju izvedenih agrarnih operacij se pri posegih v prostor preveri
izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove
ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. |
(5) Na kmetijskih površinah so dopustni posegi vodnogospodarskih
ureditev za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, objekte za
potrebe zaščite in reševanja, objekte in naprave za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, začasna delovišča za izvajanje
raziskovalnih, študijskih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se
območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.
Dopustne so tudi sanacije; površinskih kopov, cestnih usekov, nasipov
ter posledic erozij ali plazov. |
(6) Gradbeni inženirski in pomožni infrastrukturni objekti,
katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se lahko izvede v
zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial
kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih, v
čim krajšem poteku in po možnosti: izven sklenjenih kmetijskih površin,
ob robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo ter
se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.
Globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da
je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih
objektov je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih
objektih pa urediti zemljišče ob njih.
Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi
objekta/dejavnosti poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje.
|
(7) V primeru izvajanja agrarnih operacij se le te lahko izvajajo na
celotnem območju občine (razen na območjih z naravovarstvenim in
kulturnovarstvenim statusom oz. pod pogoji in v soglasju pristojne
varstvene službe), če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače.
|
(8) Na območjih kmetijske rabe, ki sovpada z območji arheološke
dediščine (EŠD 1027, EŠD 1022, EŠD 1028, EŠD 9911, EŠD 28783, EŠD 1051
in EŠD 1050) je ob večjih zemeljskih delih (globoko strojno oranje,
agromelioracije, itd.) potrebno upoštevati splošni arheološki varstveni
režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega
vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno
enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo
dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
|
59. člen
|
(gozdna zemljišča - G) |
(1) Na gozdnih zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe G, ki
so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni
posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve), za vrste
objektov v velikosti in pogojih, kot so navedeni v predpisu o vrstah
objektov glede na zahtevnost: |
·
vsi gradbeni inženirski
objekti
razen objekti iz skupine 230 in zahtevni objekti iz skupine 2412 ter
objekti iz skupine 24203; objekti iz skupine 22232-čistilne naprave se
lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča ter posegi iz Priloge 1;
|
·
ostali
posegi;
krčitve gozdov in izkoriščanje gozdov, ki ima posledico spremembo gozda
v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi, posegi
za rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske
ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, objekte za
potrebe zaščite in reševanja, objekte in naprave za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, začasna delovišča za izvajanje
raziskovalnih, študijskih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se
območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje
ter športne in rekreacijske površine kot so paintbol, adrenalinski park,
postavitev ostalih znakov, panojev, spomenikov in tabel, ki ne spadajo
pod nezahtevne in enostavne objekte, ipd. in drugi posegi v soglasju z
Zavodom za gozdove Slovenije. |
(2) Na gozdnih zemljiščih so dopustni vsi posegi, ki jih načrtujejo ali
dovoljujejo predpisi o gozdovih. Gradnje morajo biti načrtovane tako, da
omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. Posegi so
dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti
in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v
nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno
soglasje od pristojne javne gozdarske službe. |
(3) Dopustni posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, sanacije
degradiranega prostora, sanacije površinskih kopov in odlagališč
odpadkov v osnovno namensko rabo, krčitve gozdov na podlagi Zakona o
gozdovih, objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah
in vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov,
cestnih usekov, nasipov ter raziskave mineralnih surovin pod pogojem,
da raziskave trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja
območja ter da se po raziskavah zemljišča povrnejo v prvotno
stanje. |
(4) Vsi posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod pogojem,
da investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje/soglasja zavoda za
gozdove. |
|
60. člen
|
(območja vodnih
površin - VC) |
(1) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske
rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih,
ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na
rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave,
ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter
dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah. Možni so posegi
(gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): |
·
gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture
ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
·
gradnjo objektov grajenega javnega dobra po predpisih o vodah ali drugih
zakonih, |
·
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
·
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
·
gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr.
objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
·
gradnjo objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
·
gradnjo objektov namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(2) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in
priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča
rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:
|
·
se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, |
·
se s tem ne poslabšuje stanja voda, |
·
je omogočeno izvajanje javnih služb, |
·
se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
·
to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
|
·
se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(3) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki
bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali
varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode,
plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in
obvodnih organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in
uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in
pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih
snovi ter odlaganje odpadkov. |
(4) V območjih vodotokov je treba uporabiti avtohtono vegetacijo in
upoštevati geomorfologijo in naravni tok vodotoka. |
(5) V EUP
EU 7/1, EU 7/2, EU 10/1 se upošteva naslednje omilitvene ukrepe:
|
·
Na vsaj eni tretjini
dolžine brežine se ohranja mirna cona z avtohtono vodno in obvodno
vegetacijo (rogoz, trstika, jelše,…). Redčenje lesne vegetacije v mirni
coni se lahko izvaja le na način, da se ohranja strnjen in sklenjen pas
obvodne vegetacije. |
·
Vsaj ¼ brežin se naj
ohranja kot travišče in habitat metuljev s košnjo med 1. septembrom in
15. junijem. |
·
Gradnja objektov na brežinah ni dopustna. |
|
1.1.6. Ostali prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v
prostor |
|
61. člen |
(območja državnih
prostorskih načrtov) |
(1) V območju EUP EU 1-DPA, EU 2-DPA so na območju
državnega prostorskega načrta za daljnovod Lenart - Radenci, dopustni le
posegi, ki so določeni v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za
daljnovod DV 2 × 110 kV Lenart-Radenci (Ur.l. RS, št.
20/09). |
(2) V območju EUP EU 3-DPA in EU 4-DPA so na območju
državnega prostorskega načrta za avtocesto Sp. Senarska – Cogetinci in
Lenart – Spodnja Senarska, z oznako podrobne namenske rabe PC, dopustni
le posegi, ki so določeni v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za
avtocesto na odseku Spodnja Senarska – Cogetinci (Ur.l. RS, št.
37/05) in v Uredbi o državnem
lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Lenart – Spodnja Senarska (Ur.l.
RS, 109/04).
|
|
62. člen |
(območja občinskih
podrobnih prostorskih načrtov) |
(1) EUP ST 9 in ST 9/1, ST 16 se urejajo z občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti. |
(2) V območju EUP ST 9,
ST 9/1 z oznako podrobne namenske rabe SS-stanovanjske
površine, SSm – mešane stanovanjske površine in PC – površine cest, kjer
velja občinski podrobni prostorski načrt, se upošteva prostorske
izvedbene pogoje iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
južni del naselja Sv. Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 3/10).
Območje podenote urejanja prostora ST 9/1 z oznako podrobne
namenske rabe SSm je opredeljeno s III. stopnjo varstva pred hrupom,
območje EUP ST 9 z oznako podrobne namenske rabe SS pa je
opredeljeno z II. stopnjo varstva pred hrupom. Ne glede na to, da se
območje EUP ST 9 in ST 9/1 urejata z OPPN, se lahko na območju, na
podlagi projektne dokumentacije, pred izvedbo OPPN gradi prometna
infrastruktura (vpadnica), s spremljajočimi objekti in napravami, v naselju
Sv. Trojica.
|
(3) V območju EUP ST 16, z oznako podrobne namenske rabe
BC-športni
center, |
ZS-površine
za oddih, rekreacijo in šport, ZD-druge urejene zelene površine,
PO-ostale prometne površine, G-gozdna zemljišča, VC-celinske
vode in VI-območja vodne infrastrukture,
kjer velja
občinski prostorski načrt, se upošteva prostorske ureditvene pogoje iz
Odloka o ureditvenem načrtu jezera Sveta Trojica (MUV, št. 12/05,
5/11). |
(4)
Na
območju EUP ST 16 znotraj območja namenske rabe ZD - druge
urejene zelene površine, je prepovedano posegati na območje med
sprehajalno potjo in jezerom – območje, kjer se nahaja sestoj grmovne in
drevesne vegetacije, mokrišč, trstičevja in rogozovja območje se
opredeli kot mirna cona. Kot mejo se uporabi posamezne količke oz.
opozorilne table. Prepreči se vožnja z avtomobili na vzhodni strani
jezera v skladu z Odlokom o ureditvenem načrtu jezera pri Sv. Trojici
(MUV, št. 12/05, 5/11). V EUP ST 16 je na območju predvidene
namenske rabe z oznako BC, ZD prepovedano posegati v gozdni sestoj, ki
se nahaja v neposredni bližini in preprečiti iztekanje škodljivih in
nevarnih snovi v vodotok oz. jezero. V EUP ST 16 potrebno za
osvetljevanje celotnega območja uporabiti ustrezna svetila z navzdol
usmerjenim snopom svetlobe brez UV svetlobe in pri tem upoštevati
določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Ur. L. RS št. 81/07, 109/07). Turistično – športna območja naj se
osvetljuje le v času sezone. Na poplavnih območjih EUP ST 16 z oznako
podrobne namenske rabe BC, so dovoljeni posegi in pod pogoji iz (7),
(8), (9) odstavka 83. člena tega odloka. Na podlagi (10) odstavka 83.
člena tega odloka oz. po določitvi celovitih omilitvenih ukrepov za
zmanjšanje poplavne ogroženosti za območje OPPN-ja za EUP ST 16 so na
podlagi oz. pod pogoji (11) in (12) odstavka 83. člena tega odloka,
možni posegi, ki so načrtovani z OPPN-jem za EUP ST 16. |
|
63. člen |
(območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov) |
(1) Občina lahko na podlagi 55. člena ZPNačrt-a tudi
na drugih območjih podrobneje načrtuje prostorske ureditve, če se za to
izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet občinski prostorski načrt. |
(2) V primerih gradnje na večjih območjih znotraj stavbnih zemljišč je
treba izdelati občinski podrobni prostorski načrt. Za večje območje se
šteje območje, kjer je možno zgraditi več kot pet hiš oziroma v primerih
ostalih dejavnosti, ki je večje od 0,5 ha. |
(3) V EUP
ST 3, ST 4, ST 13, ST 15, ST 17, SS 2, OS 4 je predvidena
izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov. |
(4) Na območju EUP SS 2 gre za
rekreacijsko turistični center Dobrava, kjer se gozd na območju kampa v EUP SS 2 ohranja v
obstoječem obsegu. |
(5) Do
uveljavitve občinskih podrobnih prostorskih načrtov v EUP iz prve točke
tega člena (razen za ST 3) so do sprejetja občinskih podrobnih
prostorskih načrtov dovoljeni naslednji posegi: |
·
dela, ki so povezana s pripravo in izdelavo prostorskih izvedbenih
načrtov, |
·
novogradnje, rekonstrukcije obstoječih objektov znotraj funkcionalnih
zemljišč, ki ne bodo |
·
onemogočale zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta,
|
·
postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču objektov in
kmetij, |
·
tekoče vzdrževanje stavb znotraj obstoječih gabaritov, |
·
tekoče vzdrževanje prometnih in manipulacijskih površin,
|
·
tekoče vzdrževanje zelenih površin,
|
·
nujni komunalni posegi in |
·
nujni sanacijski posegi.
|
(6) Do uveljavitve občinskega podrobnega prostorskega načrta v EUP ST
3 so na tem območju možna le nujna vzdrževalna dela oz. dela, ki so
v soglasju z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji. Pri prenovi trškega
jedra je potrebno izdelati konservatorski načrt. Na objektih ali
območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki so v skladu z
izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji – kulturnovarstveni pogoji lahko
določajo tudi izdelavo konservatorskega načrta, tudi če konservatorski
načrt za prenovo še ni izdelan ter dela, ki so povezana s pripravo in
izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov. Za območje je izdelana tudi
Hidravlična presoja vpliva načrtovane gradnje v okviru OPN Občine Sv.
Trojica na vodni režim,
št.: 3320/11, Maribor, september 2011, dopolnitev: junij 2012 (v
nadaljevanju; hidravlična presoja),
katere omilitvene ukrepe se upošteva v OPPN. V ST 3 na območju
predvidene namenske rabe z oznako BC je prepovedano posegati v
gozdni sestoj, ki se nahaja v neposredni bližini. |
(7) Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po
posameznih EUP upoštevajo naslednji pogoji glede namembnosti območja:
|
·
ST 4 –
območje EUP ST 4 z oznako podobne namenske rabe CU je
namenjeno osrednjim območjem centralnih dejavnosti, kjer gre pretežno
za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih,
zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih
dejavnosti ter bivanje. EUP ST 4 mora biti oblikovno skladna z
trškim jedrom oz. z enoto urejanja ST 3. Višinski gabariti ne
smejo presegati višinskih gabaritov v EUP ST 3 ali vizualno
negativno vplivati na trojiško cerkev. |
·
ST 13 -
območje EUP ST 13 z oznako podobne namenske rabe IG je
namenjeno obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in
proizvodnim dejavnostim, torej ureditvi gospodarske cone. Dejavnosti naj
bodo mirne in nemoteče. Na meji med stanovanjskim območjem se zasadi
gost zeleni pas dreves in grmovja. Zaradi ohranitve pogleda na silhueto
naselja s cerkvijo je višina objektov pritlične izvedbe oz. visoki do
4,5 m. Faktor zazidanosti je 0,8. |
·
ST 17
- območje EUP ST 17 z oznako podobne namenske rabe BC, je
namenjeno ureditvi rekreacijsko turistične dejavnosti. V EUP ST 17
se morebitne spremljevalne športne objekte načrtuje nad koto gladine
Q100 z 0.5 m varnostne višine, t.j. na koti 231.9 m n.m.. Športna
igrišča in tribune se ne varujejo pred poplavami Q100, zato jih je
potrebno načrtovati na koti obstoječega terena. Tribune je potrebno
izvesti tako, da omogočajo prosti odtok poplavnih vod nazaj v strugo. Na
območju je prepovedano posegati v gozdni sestoj, ki se nahaja v
neposredni bližini in preprečiti iztekanje škodljivih in nevarnih snovi
v vodotok oz. jezero ter za osvetljevanje celotnega območja uporabljati
ustrezna svetila z navzdol usmerjenim snopom svetlobe brez UV svetlobe
in pri tem upoštevati določila predpis o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. Turistično – športno območje naj se osvetljuje le
v času sezone. Faktor zazidanosti je 0,6. |
·
ST 15
– območje EUP ST 15 z oznako podobne namenske rabe ZS, je
namenjeno ureditvi rekreacijskih dejavnosti. Na območju je prepovedano
posegati v gozdni sestoj, ki se nahaja v neposredni bližini in
preprečiti iztekanje škodljivih in nevarnih snovi v vodotok oz. jezero.
Za osvetljevanje celotnega območja ser uporabljati ustrezna svetila z
navzdol usmerjenim snopom svetlobe brez UV svetlobe in pri tem
upoštevati določila predpis o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. Turistično – športno območje naj se osvetljuje le
v času sezone. Območje se nahaja na poplavnem območju (Ps), posegi na
območju v okviru Hidravlične presoje niso bili obravnavani, zato gradnja
novih objektov ni dopusta. Na tem območju je potrebno ohranjati travnate
površine in obstoječo konfiguracijo terena. Faktor zazidanosti je 0,6. |
·
SS 2
(Rekreacijsko turistični center Dobrava) – območje EUP SS 2 z
oznako podobne namenske rabe BT in ZS, namenjeno ureditvi
rekreacijsko turistične dejavnosti. V EUP SS 2 je potrebno za
osvetljevanje celotnega območja uporabiti ustrezna svetila z navzdol
usmerjenim snopom svetlobe brez UV svetlobe in pri tem upoštevati
določila predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Turistično – športno območje naj se osvetljuje le v času sezone. V
kolikor se bodo na območju pobude izvajali izkopi in druga zemeljska
dela je potrebno omogočiti nemoten arheološki nadzor. V tem primeru
lastnik zemljišča/ investitor/ odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del
pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih
del. Faktor zazidanosti je 0,6. |
·
OS 4
(športno rekreacijski center v Oseku) - območje EUP OS 4 z oznako
podobne namenske rabe BC, je namenjeno ureditvi rekreacijsko
turistične dejavnosti. Faktor zazidanosti je 0,6. |
(8) OPPN-ji se lahko delijo na manjše enote urejanja oz. OPPN-je
vendar se ureditve morajo funkcionalno povezovati oz. tudi vsaka zase
tvoriti zaključeno funkcionalno celoto. |
|
1.2.
Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede lege, odmikov in velikosti
objektov |
|
64. člen |
(splošno)
|
(1) V nadaljevanju so navedeni skupni prostorsko izvedbeni pogoji
za območja stavbnih zemljišč na območju celotne občine oziroma za vse
EUP glede lege objektov, odmikov, velikosti objektov,… in veljajo za vsa
stavbna zemljišča oz. območja, kjer je gradnja dovoljena, če ni za
posamezno namensko rabo v posamezni EUP v členih tega odloka določeno
drugače. |
|
65. člen |
(lega objektov) |
(1) Pri umeščanju novih objektov in dozidavah se upošteva tipologija
zazidave v posameznem naselju ali delu naselja ali na območju razpršene
poselitve. Stanovanjske in družbene objekte se locira vzdolž cestne
gradbene meje, v gradbeno linijo obstoječih objektov. |
(2) V kolikor obstoječa zazidava ne zagotavlja prometne varnosti
se novi objekti lahko locirajo v gradbeno linijo obstoječih objektov
zamaknjenih v notranjost parcele, ki ni večja od 10 m. V primeru, da
gradbena linija v notranjosti še ni vzpostavljena ali je globja od 10 m
se novogradnje umešča v 10 m odmiku od ceste in temu vzorcu sledijo vse
naslednje novogradnje. Vsa navedena odstopanja morajo biti utemeljena v
projektni dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi lega obstoječih
objektov. |
(3) Kmetijske objekte ter njihove nezahtevne in enostavne objekte se
prednostno locira v notranjost parcele. Odstopanja so možna v kolikor
ni drugih prostorskih možnosti, pod pogoji, da so zamaknjeni od ulične
gradbene linije obstoječih objektov. Lahko so pravokotno priključeni na
stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni.
|
(4) V
obcestnih naseljih z ulično gradbeno linijo se upošteva zaporedni odmik
od bližnje parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le
na eni strani parcel, ki so pravokotne na cesto. Bližnji odmik se določi
glede na pretežnost obstoječe pozidave, kar mora biti utemeljeno v
projektni dokumentaciji, iz katere je razvidna tudi lega obstoječih
objektov. |
(5) V zaselkih in območjih razpršene poselitve se objekte locira prosto
v prostor z upoštevanjem terenskih razmer, obstoječih objektov,
osončenosti obstoječih in novih objektov ter dostopa. Za posamezno
gradnjo se upošteva gradbena linija in gradbena meja obstoječih objektov
v zaselku. V kolikor gradbena linija ni izrazita se upoštevajo
predpisani odmiki. |
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali
območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih
površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
|
66. člen |
(odmiki)
|
(1) Nove stavbe in dozidani deli morajo biti od meje sosednjega
zemljišča odmaknjeni: |
·
pri stavbah z ravno streho 0,4 višine objekta, merjeno od terena do
strešnega fasadnega venca, |
·
pri stavbah s poševno streho 0,4 višine objekta, merjeno od terena do
kapi strehe in 1/3 višine, merjeno od kapi strehe do slemena strehe.
|
Ne glede na višino objekta morajo biti objekti od meje sosednjega
zemljišča oddaljeni najmanj 2,0 m. |
(2) Manjši odmik je dopusten, če to dopuščajo sanitarni in požarno
varnostni predpisi, pri tem pa ni motena sosednja posest in s tem pisno
soglaša mejaš. V tem primeru investitor novega objekta ustrezno urediti
odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale
negativne vplive na parcelo ali objekt soseda. |
(3) Za odmik objekta od parcelne meje sosednjih zemljišč se šteje
najkrajša razdalja med najbolj izpostavljeno točko objekta in parcelno
mejo (varianta: najbolj izpostavljeno točko sosednjega objekta.
|
(4) Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in
legi stavb glede na tipologijo urbanističnega oblikovanja. |
(5) Izvedba brez odmika je možna, če tako narekuje obstoječi sistem
zazidave, teren in s tem soglaša sosed in če niso v nasprotju s
požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Slednja ureditev mora biti
utemeljena v projektni dokumentaciji s prikazom sosednjih objektov. |
(6) Ograje, škarpe in podporni zidovi, razen ob javnih cestah, se
postavi na mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Če se lastnika
sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega
zemljišča odmaknjena toliko, da je možna gradnja in vzdrževanje ograje
izključno z zemljišča investitorja. |
(7) Ograjevanje gozdnih površin ni dopustno razen v primeru zaščite
mladja ter varovanih območij in so v skladu s predpisi, ki urejajo
področje gozdov in so v soglasju s pristojnim nosilcem urejanja
prostora. Prav tako ni dopustno ograjevanje kmetijskih površin, razen v
primerih če gre za ograje, ki so del funkcionalne ureditve navezane na
stavbno zemljišče, del kmetijske dejavnosti ali kmetijske proizvodnje v
krajini (nasad, reja živali, paša,…) ali če gre za zaščito nasada,
varovanja zaščitenega območja (NV, KD, vodni vir ipd.) v skladu s
predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča. |
(8) Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih
površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo
prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob
ulicah) naj bodo enake višine. Višina ograj v naseljih na cestno stran
je 1,2 m. Medsosedske ograje so lahko višje, vendar ne višje od 1,8 m.
|
(9) Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih in kmetijskih objektih
(novogradnjah) ne smejo biti orientirana proti bivalnim prostorom ali
dvorišču soseda. |
(10) Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred
požarom, da omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo
sanitarne in druge pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno
osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo
zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne
infrastrukture na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo do meje
sosednjih gradbenih parcel. |
|
67. člen |
(velikost objektov) |
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike. Faktor zazidanosti gradbene parcele
(to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene
parcele) znaša v stanovanjskih območjih do 0,7, v kmečkih naseljih do
0,2 - 0,5, v območjih družbenih objektov do 0,6, na območjih urbanih
središč do 0,9, na mešanih območjih do 0,7 in v območjih proizvodnih
dejavnosti 0,8. |
(2) Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva
višina talne vode. |
(3) Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi
vertikalni gabarit naselja ali zaselka, tako da novi objekti na
izstopajo iz celotne podobe naselja ali zaselka razen, kadar gre za
dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju
(sakralni objekti, razgledi stolpi, ipd).. |
(4) Industrijski in drugi proizvodni objekti se morajo v
horizontalnem in vertikalnem gabaritu prilagoditi optimalni izrabi
prostora, ob tem pa v največji možni meri upoštevati naravne danosti
prostora in se prilagoditi tipologiji gradenj v naselju. |
(5) Pri umeščanju višjih objektov se v projektni dokumentaciji
za umestitev višjih objektov izdela okoljska presoja tako, da bo vpliv
na vidne kvalitete prostora čim manjši. Oblikovanje nestanovanjskih
objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji
prostora. |
|
68. člen |
(oblikovanje objektov
in drugi posegi) |
a) Oblikovanje objektov |
(1) Na celotnem območju občine se odsvetuje gradnja
nesprejemljivih dodatkov na pročeljih (polkrožni ali večkotni izzidki,
stolpiči, fasadni pomoli) in strehah objektov (frčade in strešni
nakloni, ki niso značilne za avtohtono arhitekturo, prirobljeni,
podaljšani čopi), uporaba prefabriciranih tujerodnih eklektičnih
elementov (balustrade, stebri, fasadni venci, okenski okvirji).
Odsvetuje se uporaba ločnih zaključkov oken na fasadah in polkrožnih
arkad, razen če gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki že ima
takšno izvedbo premoščanja razponov. |
(2) Poleg oblikovanja, ki je predpisano za posamezno enoto
urejanja se pri oblikovanju objektov, upoštevajo tudi določila tega
člena. |
(3) Objekti morajo biti oblikovani v skladu z arhitekturno tipiko
območja. Pri neskladnosti projekta s prostorskim aktom, se za
razjasnitev pojmov upošteva "Glosar arhitekturne tipologije« in
»Arhitekturne krajine in regije Slovenije«, v delih kamor se uvršča
območje občine, ter pojmov iz predpisov, ki urejajo prostor ter graditev
objektov". |
(4) Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in
materiali osnovnega objekta. |
(5) Fasade so ometane in v značilni barvi obstoječe kvalitetne
arhitekture v naselju. V kolikor ta ni razpoznavna se fasade opleska v
svetlih, naravnih barvah, če ni v posameznih členih določeno drugače. |
(6) Za dozidave, nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov
kot za novogradnje, razen pri rekonstrukciji in vzdrževanju obstoječih
objektov. Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno
maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta.
|
(7) Odstopanja pri izboru materialov in barv so možna, vendar pa morajo
biti utemeljena in definirana v dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
(8) Gradbeni inženirski objekti se prilagodijo namenu. Pri
umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja ali se pojavijo v
odprti krajini (vodohran, antene, ipd) mora biti presojan vizualni vpliv
na krajino, naselje ali na druge kakovosti v prostoru (kulturna
dediščina, ipd.) ter umeščeni na tak način, da so čim manj moteči, kar
mora biti strokovno utemeljeno in prikazano v strokovni podlagi, ki je
priloga projektne dokumentacije. |
(9) Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,
zgrajen pred sprejetjem OPN Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, so
dopustna odstopanja od predpisanih prostorsko izvedbenih pogojev
(višina/etažnost, lega, velikost, oblika tlorisa, oblika strehe, strešna
kritina, naklon strehe, kolenčni zid, odmiki, ipd.), če so zagotovljene
minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov ter
bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varstva
pred požarom, za objekte, ki se nahajajo znotraj stavbnih zemljišč ali
pa so evidentirani v prostoru kot razpršena gradnja. V tem primeru je
investitor v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, drugačno
izvedbo objekta dolžan strokovno utemeljiti. Občina utemeljitev lahko
preveri pri strokovni službi. |
|
b) Pogoji oblikovanja drugih posegov |
(1) Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da
omogočajo funkcionalno oviranim osebam gibanje z invalidskim vozičkom
ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame
ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Nadstrešnice, izvesne table
in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad
pločnikom. |
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec
gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami,
po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni
material in urediti okolico. |
(3) Parkirne površine morajo biti utrjene in izvedene tako, da je
preprečeno pronicanje onesnaženih meteornih vod v podtalje. |
(4) Montažni začasni objekti in odprte deponije naj bodo locirani stran
od javnih prometnih površin. |
(5) Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni
materiali. Ohišnice na območju razpršene poselitve naj sestavljajo
pretežno visoko debelne sadne rastline. Ureditve vodotokov se izvajajo
sonaravno z uporabo naravnih materialov. |
(6) Z urejanjem kmetijskih in gozdnih zemljišč se ne sme sprožiti
erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti
odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in
posamezna drevesa in gozdni rob. |
(7) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba
zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti
ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni betonski oporni
zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.
|
(8) Za večje javne površine, večje zelene površine, gospodarske
cone, območja javnega značaja in za vsa območja, ki se urejajo z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom (razen enostanovanjska območja)
se izdela krajinski načrt. |
|
69. člen |
(oblikovanje parcele in parcelacija) |
(1) Pri določanju velikosti gradbenih parcel je potrebno upoštevati:
|
·
namembnost in velikost objekta na
parceli, zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave |
·
poteke komunalnih vodov in druge
omejitve rabe prostora, |
·
faktor zazidanosti, |
·
urbanistične zahteve (dovozi in
dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),
|
·
sanitarno-tehnične in
požarno-varstvene zahteve. |
(2) Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto
oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. Zagotovljen mora biti
dostop, ki je predpisan v i) točki 74. člena tega odloka. |
(3) Vsaka gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in
vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen,
če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
(4) Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike
med objekti. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka
na javno gospodarsko infrastrukturo na predmetni parceli. |
(5) Na območju stavbnih zemljišč, ki se urejajo z občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali strokovnimi podlagami, se
parcelacija izvaja v skladu z določili iz podrobnega izvedbenega akta
ali strokovnimi podlagami, ki so priloga prostorskega akta. V strokovnih
podlagah je parcelacija določena za EUP ST 8, ST 14, ST 20, ST 21, ST
22 in GO1. |
(6) Za vsako novo parcelacijo, h kateri pristopi lastnik,
pooblaščenec ali investitor, kjer veljajo določila občinskega
prostorskega načrta, si mora pridobiti potrdilo občine s pogoji
parcelacije in soglasje občine k predlogu parcelacije. |
|
70. člen |
(parkirna mesta) |
(1) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število
parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov in sicer: |
|
Enodružinske hiše |
2 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce |
Večstanovanjske stavbe
|
1,5 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce |
Vikendi in počitniške hiše |
1 PM / stanovanjsko enoto
|
Pisarniški in upravni prostori |
1 PM / 30m2 neto površine |
Trgovine in trgovske hiše z majhnim obiskom |
1 PM / 50m2 prodajne površine, min. 2 PM |
Stavbe za kulturo in razvedrilo (kino, šolske dvorane,
predavalnice) |
1 PM / 5-10 sedežev |
Cerkve |
1 PM / 10-20 sedežev
1PM/20 m2 |
Športni objekti brez gledalcev
Športna igrišča in naprave (le za vadbo) |
1 PM / 250m2 površine
|
Športne dvorane brez gledalcev |
1 PM / 50m2 dvoranske površine |
Tenis igrišča |
4PM/1igrišče
|
Kegljišča |
4PM/1stezo |
Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1 PM / 8 – 12 sedežev |
Pomembnejša gostišča |
1PM/4- 8 sedežev +1PM/2,5 zaposlenih |
Zdravstveni domovi in ambulante
|
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30m2 neto površine, min.
3 PM |
Osnovne šole |
1 PM / 30 učencev, od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje
staršev |
Otroški vrtci |
1 PM / 20- 30 otrok, min. 2 PM |
Obrtni in industrijski obrati |
1 PM / 50 - 70 m2 neto površine ali 1 PM / 3
zaposlene ali 8,3 m2 /zaposlenega |
Skladišča, depoji, trgovina na debelo, razstavni in prodajni
prostori |
1 PM / 80-100 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
Delavnice za servis motornih vozil |
6 PM / 1 popravljalno mesto |
Avtopralnice |
3 -5 PM / 1 pralno napravo |
Mala pokopališča |
1 PM / 500 m2 površine, min. 10 PM
1 PM 2000m2 |
|
(2) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. Parkirišča so lahko tudi
pod ali v objektih. |
(3) Potrebno število parkirnih mest se zagotovi na lastni
parceli. Kadar to ni možno, se uredijo na javnih prometnih površinah
skladno s pogoji pristojnega upravljavca. |
|
(4)
Zahteva se ozelenitev parkirišča in sicer eno visokodebelno drevo na 4PM
ali eno srednje veliko drevo na 3 PM. |
|
71. člen
|
(skupni prostorsko izvedbeni pogoji za gradnjo nezahtevnih, enostavnih
in začasnih objektov) |
a)
Splošno |
(1) Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov je možna po predpisih o
vrsti objektov glede na zahtevnost. Vrsta objektov, ki se lahko gradi na
posamezni PNRP je določena v Prilogi 1: Nezahtevni, enostavni objekti in
začasni objekti, če izpolnjujejo pogoje za gradnjo nezahtevnih in
enostavnih objektov iz uredbe, pod pogoji iz odloka in pogoji iz Priloge
1. |
(2)
Oblikovanje enostavnih objektov in uporaba materialov na njih mora biti
skladna s primarnim ali obstoječim objektom na območju gradnje. Na
enostavnih in nezahtevnih objektih so strehe lahko enokapne, ravne ali z
manjšim naklonom, če v členih za posamezno EUP ni določeno drugače. |
(3) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo samostojno na
zemljišču ali kot prizidek k primarnemu objektu, pod pogojem, da ni
presežen faktor zazidanosti. Objekti, ki se lahko gradijo na nestavbnih
zemljiščih se urejajo pod pogoji iz 3., 4., in 5. točke iz Priloge 1
tega odloka. |
(4) Nezahtevni in enostavni objekti lahko imajo samostojne priključke.
|
(5) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavljajo tudi kot
samostojni objekti na stavbnih zemljiščih. |
(6) Vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega
zemljišča oddaljeni najmanj 2,0 m od najbolj izpostavljenega dela
objekta ali manj če soglaša sosed. Podzemni pomožni infrastrukturni
objekti morajo biti od parcelne meje oddaljeni 0,5 m oz. manj ali na
parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. |
|
b) Stavbe manjših dimenzij in stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave |
(1) Objekte je možno postavljati v okviru predpisanega faktorja
zazidanosti. Oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega
objekta. |
(2) Steklenjak za gojenje rastlin, skladišče, savna, fitnes,
letna kuhinja, drvarnica, lopa, se prednostno umeščajo v notranjost
parcele oz. za stanovanjski objekt, razen v primerih, če ni drugih
prostorskih možnosti ali umestitev objekta izhaja iz sistema zazidave
ter se ne nahaja izven gradbene linije, če je le ta izrazita.
|
(3) Majhna stavba se lahko izvede v pritlični, enoetažni izvedbi,
ki ni namenjena prebivanju. |
|
c) Pomožni objekt v javni rabi in objekt za oglaševanje |
(1) Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske
ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na
stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora
biti omogočeno samostojno gibanje. |
(2) Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja. |
(3) Objekti na območju urejanja morajo biti enotno in kakovostno
oblikovani. V celotni občini morajo biti kioski in stojnice enake
izvedbe in enake barve. Tipski kontejnerji (razen kakovostno
oblikovani) ali plastični kioski so prepovedani. |
(4) Objekt za oglaševanje: reklamni stolp, svetlobne vitrine,
svetlobni stolpi, plakatni stolpi, reklamni pano pa veliki pano,
plakatna tabla, tabla, obešanka, zastava. Ne smejo biti postavljeni nad
slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5 m visoko
nad pohodno površino. |
(5) Odmiki urbane opreme od parcelne meje so lahko ob strinjanju
soseda manjši, kot je to določeno za novogradnje tovrstnih objektov. |
(6) Spominska obeležja
morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter
ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Priporočena je
postavitev na začetku ali koncu naselja ali drugih javnih površinah. |
(7) Objekti
za oglaševanje se postavljajo v skladu z določili predpisa o
plakatiranju in obveščanju. |
d) Ograje in podporni zidovi |
(1) Postavitev ograj se ureja skladno z določili tega odloka (64.
členu) in določili, ki veljajo za posamezno EUP. |
(2) Sem niso uvrščene protihrupne ograje, ki so del cestnega ali
železniškega sveta (Zakon o cestah in Zakon o varnosti v železniškem
prometu). |
(3) Oporni
zid je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik
(zdrs) zemljine. Pri računanju višine podpornega zidu z ograjo se
upošteva le merilo za podporni zid. |
(4) Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju
varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne
vrednote in na silhuete naselij morajo biti transparentne. Če je ograja
transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega
zaletavanja ptic. |
|
e) Mala komunalna čistilna naprava in greznica |
(1) Mala komunalna čistilna naprava je (kot nezahtevni obj.:
zmogljivost od 50 do 200 PE in kot enostavni obj.: zmogljivost do 50
PE) naprava za čiščenje komunalne odpadne vode v kateri se komunalna
odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo
skladno s skupino standardov SIST EN 12255 in skupino standardov SIST EN
12566 ali z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski
čistilni napravi z vertikalnim tokom oz. napravami, ki lahko nadomestijo
naštete v skladu s predpisi. |
(2) Nepretočna greznica je vodotesen zbiralnik za komunalno
odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje
oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. |
(3) Postavitev čistilnih naprav in greznic iz uredbe je možna pod
pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje
in je v soglasju z izvajalcem javne službe. |
|
f) Rezervoar |
Rezervoar za vodo ne sme biti vidno izpostavljen. Lociran ne sme
biti pred hišo oz. postavljen na stan glavne ceste razen, če je vkopan.
|
|
g) Priključek na objekte GJI in daljinsko ogrevanje |
(1) Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti
načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo
njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti
omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem.
Elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške
infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih
površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez
grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti
zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb. |
(2) Na prometnih površinah je možna gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov iz Priloge 1 v soglasju z upravljavcem objekta. |
(3) Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane
elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba
upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od
vozišča, od kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli
prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih
prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je
treba drog postaviti ob ograje oz. na zunanji rob cestišča. Temelj
objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo
oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma
preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo
uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno
razsvetljavo. |
(4) Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba upoštevati
morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave. |
(5) Pri postavitvi baznih postaj se upošteva določila iz 74 .
člena iz tega odloka. |
|
h) Samostojno
parkirišče |
(1)
Parkirišče se šteje
kot samostojen objekt, vključno z dovozi, kamor ne spada izvedba del za
ureditev dvorišča in vrta. |
|
i) Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot |
(1) Sem ne spada kolesarska pot ali pešpot, ki je del cestnega
sveta. |
|
j) Pomol |
(1) Grajen pomol, namenjen privezu posameznega plovila ali
ribolovu. |
(2) Pomol na tekočih in stoječih celinskih vodah, s privezi,
kamor ne spada plavajoči pomol – ponton, ki ni objekt. |
|
k) Športno igrišče na prostem |
(1) Športno igrišče na prostem je grajena ali utrjena površina,
ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali
tribun, sem ne spada travnata površina za igre na prostem (ni objekt). |
|
l)
Objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, objekti za
kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost |
(1) Objekt za rejo živali je enoetažen objekt, namenjen reji
živali. Sem ne spada premični čebelnjak. |
(2) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt so
objekti, namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in
vrtnarjenju, ki niso namenjena prebivanju.
Sem ne spada pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, ki ni objekt oziroma ni
grajena (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za
mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo
živine, ograja ter opora za trajne nasade), negrajena gozdna prometnica,
poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža. |
(3) Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost so
objekti, ki niso namenjeni prebivanju.
|
(4) Strehe na kmetijskih/gozdarskih enostavnih in nezahtevnih
objektih so predpisane za vsako enoto urejanja posebej. Velikost in
višina se upošteva iz predpisa o vrstah objektov glede na zahtevnost.
Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva značilnosti arhitekturne
tipike območja. |
(5) Obstoječi čebelnjaki se lahko ohranijo, odstranijo, vzdržujejo in
rekonstruirajo. |
(6) Za objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, kot
funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče veljajo PIP-i iz
EUP v kateri se nahaja kmetija/vinska klet. V kolikor gre za ureditev
kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP- i, ki so predpisani
za razpršeno poselitev z oznako podrobne namenske rabe A. |
|
m) Pomožni komunalni objekt |
(1) Ekološki otoki so postavljeni lahko le ob javni cesti, kjer
je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil. |
(2) Sem ne spada bazen za gašenje požara, pomožni objekt na plinovodu,
vročevodu, parovodu in toplovodu. |
|
o) Začasni objekti |
(1) Odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot
del gostinskega obrata, če je tlorisna površina zemljišča največ 50 m²
in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta. |
|
(2) Pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru,
če je njegova tlorisna površina do 500 m², višina najvišje točke 6 m,
merjeno od najnižje točke objekta; tlorisna površina je lahko večja, če
ima šotor ustrezen certifikat oziroma izjavo proizvajalca, da je izdelan
v skladu s standardom o začasnih objektih DSIST EN 13782, oziroma,
dokler ta standard še ni izdan kot evropski, privzeti standard PSIST
prEN 13782:2001 – Naprave in konstrukcije za začasne objekte in
zabaviščne parke. |
(3) Oder z nadstreškom, če je njegova tlorisna površina do 30 m², višina
najvišje točke do 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, razpon
nosilnih delov pa do 3 m, in če ta razpon presega 3 m, morajo biti
sestavljeni iz montažnih elementov. |
(4) Pokriti prireditveni prostor, kamor sodi tudi športno igrišče, z
napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi
prostori, če je njegova tlorisna površina do 500 m² oziroma več, če ima
šotor certifikat. |
(5) Cirkus, to je prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s
tribunami za gledalce) in |
ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu zabavišču, če so šotor
in drugi objekti montažni. |
(6) Začasna tribuna za gledalce na prostem, če je njena tlorisna
površina največ 1000 m² in višina najvišje točke največ 6 m, merjeno od
najnižje povprečne točke terena. |
(7) Objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, če bruto
površina teh objektov ne presega 15 m² in je višina najvišje točke
največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati
strop nad prostorom. |
(8) Premični čebelnjak, pod pogojem, da se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že
stoji kmetijski objekt, v največji oddaljenosti 25,0 m od roba
stavbnega zemljišča vendar ne v bližini območij, kjer se zadržuje večje
število ljudi (kot so: šole, vrtci, igrišča, hoteli, trgovine,
kopališče, gostilna, ipd.). |
(9) Kiosk oz. tipski zabojnik. |
(10) Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne
površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne
površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čim bolj koncentrirane. |
(11) Začasni objekti namenjeni skladiščenju ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta. |
(12) Začasne objekte in naprave, namenjenih sezonski turistični
ponudbi ali prireditvam, jih je dovoljeno postavljati na prometno
dostopnih zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine.
Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih
naprav in prometnih objektov. |
(13) Začasni objekti se obravnavajo po postopku, ki je predpisan za
enostavne objekte, pod pogojem, da ima investitor pridobljeno soglasje
občine in soglasje lastnika ali upravljavca zemljišča. Začasni objekt je
treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje
pa v šestih mesecih od začetka gradnje (razen čebelnjaka). Po
odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem
je bil zgrajen. |
|
p) Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave |
(1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Ohranijo se lahko obstoječi manjši nakloni streh. Za vzdrževalna dela se
štejejo dela, ki so navedena v predpisu o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje. |
(2) Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno
maso objekta tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. |
|
(3) Pri rekonstrukcijah objektov so odmiki od parcelnih mej
lahko manjši, kot jih določa ta akt za novogradnje oz. kot je določeno v
členu o odmikih ter sledijo odmiku obstoječih objektov v soglasju s
sosedom. |
|
1.3.
Skupni in splošni prostorski izvedbeni pogoji glede opremljanja
zemljišč, izgradnjo opreme ter priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
72. člen
|
(1) Skupni prostorsko izvedbeni pogoji glede komunalnega urejanja
veljajo za vse EUP razen, če je v posamezni EUP določeno drugače.
|
(2) Ob umeščanji posameznega infrastrukturnega objekta, ki je evidenten
iz grafičnega dela izvedbenega dela s prikazom GJI in EUP se smiselno
upoštevajo PIP-i za posamezno vrsto infrastrukture. |
|
73. člen |
(območja opremljanja zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme) |
(1) Gradbene posege v vseh prostorskih enotah se lahko izvaja le
na opremljenih zemljiščih z zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo
oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Ta se
izvaja v skladu s prikazi v občinskem prostorskem načrtu (v strateškem
ali izvedbenem delu grafičnega in tekstualnega dela) in skladno z
ustrezno projektno dokumentacijo. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki
ima zagotovljen dovoz na javno cesto, zagotovljeno odvajanje odpadnih
voda, zagotovljeno pitno vodo in elektriko. |
(2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi
čim manjše število prečkanj vodotokov. |
(3) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje v skupnih
koridorjih in tako, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih
zemljišč in da ni potrebna odstranitev drevja in grmičevja. Linijske
infrastrukturne objekte se v največji možni meri umešča vzporedno z
obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja).
Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne
infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako
infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe zemljišč pod (ali nad)
katerimi potekajo. |
|
74. člen |
(pogoji priključevanja
na gospodarsko javno infrastrukturo) |
a) Splošno |
(1) Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih
koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno
vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira. |
(2) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno
omrežje, telekomunikacijsko omrežje, prometno in ostalo infrastrukturo
se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
Priključevanje na navedene vrste infrastrukture je dopustno za vse
vrste objektov določenih z zakonom. |
(3) Posamezni komunalni objekti in naprave kot so
transformatorske postaje, sanitarni kioski, merilno-reducirne postaje
ipd., morajo biti obsajeni z zelenim pasom tako, da niso vidni iz
okolja. |
(4) Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so
dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen
objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
b) Vodooskrba in odvajanje odpadnih vod |
(1) V vseh strnjenih delih naselij se načrtuje zbiranje in
čiščenje odpadnih voda. V naseljih in območjih, kjer je zgrajeno javno
vodovodno in kanalizacijsko omrežje, je priključitev nanj obvezna.
Celotno omrežje odvajanja odpadne vode se izvede v obliki sistema, ki se
konča s čiščenjem na čistilni napravi. Priključitev objektov, kjer se
pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se
izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega
vodnega vira. |
(2) Pri
načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati
tudi tehnološki načrt ter hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti
konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih
voda v vodotok. Pri navedeni analizi je potrebno upoštevati maksimalne
in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter
maksimalno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim
odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane
odtočne razmere na dolvodnem zemljišču, oz. ne sme biti povečana
poplavna ogroženost v vplivnem območju. Za zagotavljanje neškodljivega
odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom
potrebno predvideti zadrževalni bazen ustreznih dimenzij. |
(3) Na območju razpršene poselitve se čiščenje odpadnih voda
izvaja z individualnimi sistemi ali malimi (primernimi) samostojnimi ali
skupni čistilnimi napravami. V območjih, kjer ni javnega
kanalizacijskega omrežja, je potrebno upoštevati smernice o načinu
odvoda in čiščenja odpadne vode iz objektov. |
(4) Če kanalizacija ne območju razpršene poselitve ni zgrajena se
odpadne vode lahko odvaja v vodotesne individualne greznice brez odtoka.
Blato iz greznic je potrebno odvažati na centralno postajo za sprejem
blatnice ali na obstoječe čistilne naprave. Pri tem je potrebno
upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov, navodila za gradnjo gnojišč
in greznic in sanitarno tehnične predpise. |
(5) Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode
ter
način opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo
se ureja na podlagi sprejetih občinskih odlokov. |
(6) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne
obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno
ponikati, pri tem morajo ponikalnice biti locirane izven vpliva povoznih
in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni
možno je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni,
pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvajanja biti načrtovana
tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko
ogroženega območja. |
(7) Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod
pogojem, da le - te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oziroma
predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo ali za
tehnološke vode uporabljajo zaprte sisteme. Tehnološke odpadne vode,
katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod v javno kanalizacijsko
omrežje, morajo biti pred izpustom v odvodnik ustrezno očiščene oziroma
nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah. |
(8) V gričevnatem delu občine, na območjih stavbnih in ostalih
zemljišč, na katere se posega z gradnjo, se mora urediti odvod
padavinskih voda s streh in utrjenih površin z drenažo, ki prepreči
erozijo in plazenje ali kontrolirano spelje do najbližjih odvodnih
jarkov, struge potoka oziroma v primerno kanalizacijo ali zadrževalnike.
Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v primeru erozije lahko povzročile
škodo na objektih. |
(9) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s
kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in
gnojišča). Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni
izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na
kmetijska zemljišča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla, prednostno
pa na zemljišča izven območij varstva narave in izven vodovarstvenih
območij. Vsebina se lahko tudi predela. |
(10) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno
vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje, če je le-to zgrajeno.
Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne
vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali
poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi
zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira. |
|
c) Elektronske komunikacije |
(1) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in
zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in
pogoje upravljavca. Za vsako novo priključite v ali povečanje priključne
moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav.
Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naselij morajo biti
zemeljski, razen v primerih, ko to ni možno oz. izvedljivo. |
(2) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte
ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. |
(3) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve
okolja z elektromagnetnim sevanjem, se glede na občutljivost posameznega
območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s
predpisi. |
(4) V naseljih se nove in nadomestne električne vode in
priključke gradi v kabelski izvedbi, v odprtem prostoru pa lahko tudi v
nadzemni izvedbi. V spodaj navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene
rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v
koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje. Pri vseh posegih v
bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva
njihov koridor (širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja
poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje
razdelilne ali transformatorske postaje ), ki znaša: |
·
za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske
postaje nazivne |
·
napetosti 400 kV in 220 kV - 40 m; |
·
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV - 10 m; |
·
za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske
postaje nazivne |
·
napetosti 110 kV in 35 kV - 15 m; |
·
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV - 3 m; |
·
za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV - 10 m; |
·
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV
- 1 m; |
·
za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo
srednje napetosti 0,4 kV – 2 m.
|
(5) Za vse objekte, se skladno s prilogo tabele 1, upošteva pogoje in
omejitve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov
ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih
omrežij, označene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih
in predvidenih daljnovodov. Dovoljena podrobnejša namenska raba
prostora znotraj 80 m širokega pasu je: območje brez stanovanj, brez
športnih, zdravstvenih, izobraževalnih, ipd. objektov, namenjeno le
industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti,
transportni, skladiščni, ipd. dejavnosti, kar je potrebno in se mora
upoštevati pri prostorskem načrtovanju občine. |
|
č) Ravnanje z odpadki
|
(1) Zbiranje, odvoz, obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter
odlaganje ostankov komunalnih odpadkov izvaja izvajalec gospodarske
javne službe. Dovoljeno je kompostiranje lastnih organskih odpadkov na
vrtovih in njivah za predelavo v kompost. |
(2) Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako,
da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
|
(3) Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih
komunalnih odpadkov in ureja na način kot ga predpisuje zakonodaja.
|
(4) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj
ograje, vendar ne na vidno izpostavljenih lokacijah. |
(5) Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s
komunalnimi odpadki. |
|
d) Telekomunikacijsko omrežje
|
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega
omrežje morajo biti v ureditvenih območjih naselij zemeljski.
|
|
(3) Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh
EUP skladno s predpisi. Lahko se jih namesti na vse objekte, razen na
objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v
vplivnem pasu teh objektov. V stanovanjskih območjih se preveri vplive
sevanja. |
(4) Upoštevati je potrebno veljavne predpise in pogoje
upravljavca, ki daje tudi soglasja ter usmeritve za izdelavo strokovnih
podlag. |
|
e) Kabelsko razdelilno omrežje
|
(1) Za sprejem televizijskih programov preko satelita in
distribucijo signala je potrebno dograjevati razdelilno kabelsko omrežje
in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. |
(2) Novogradnje, rekonstrukcije in priključki kabelsko razdelilnega
omrežja morajo biti zemeljski. Nameščanje satelitskih anten (krožnikov)
je prepovedano na ulično stran objektov oziroma na ulične fasade v
naseljih in dopustno tam, kjer ni možna izgradnja kabelskega omrežja.
|
(3) Pri urejanju distribucije signala za sprejem televizijskih
programov, internetnega omrežja, ipd. se lahko urejajo in gradijo
omrežja in naprave, ki sledijo novim tehnologijam v skladu s predpisi. |
|
f) Mobilna telefonija |
(1) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je
treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
·
za umestitev antenske bazne postaje mobilne telefonije v prostor se v
projektni dokumentaciji ali posebni strokovni podlagi preuči vpliv na
vidne kvalitete prostora tako, da bo vpliv čim manjši ali predlaga drugo
lokacijo, |
·
v čim večji meri se naj
upošteva združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne
koridorje in naprave, |
·
oblikovanje objektov
mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in
krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika
stebrov in anten), |
·
za postavitev in
obratovanje bazne postaje mobilne telefonije znotraj bivalnega okolja
(stanovanjskih hiš, varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov)
je potrebno soglasje občine, |
·
na zavarovana območja
naravne in kulturne dediščine objektov in naprav mobilne telefonije ni
dopustno postavljati. Izjemoma jih je možno postavljati v širša
zavarovana območja narave ali na objekte in območja kulturne dediščine
ob soglasju pristojnih služb za ohranjanje narave in varovanje kulturne
dediščine. |
|
g) Javna razsvetljava |
(1) Izgradnje nove javne razsvetljave in sanacija obstoječe se
izvede z enotno opremo za celotno sosesko ali naselje. |
(2) Omrežje javne razsvetljave mora biti v ureditvenih območjih naselij
zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti, izjemoma se kabel
polaga v cestišče. |
|
h) Plinovod |
(1)
Za poseganje v varnostni pas prenosnega plinovoda z delovnim tlakom
do vključno 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov s tem tlakom.
|
(2) Plinovodni sistem: |
1.
Za zagotavljanje varne
in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno
fleksibilnost, ter zgradi dodatne plinovode in plinovodne zanke oziroma
okrepi prenosne plinovodne zmogljivosti. |
2.
Obstoječ plinovodni
sistem se dogradi in okrepi tako, da omogoča zadostno razpoložljivost
zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z razvojem poselitve
in gospodarstva, načrtuje njegova povečana raba. |
3.
Za pokrivanje
neenakomerne porabe in sezonskih nihanj se zagotavlja skladiščne
prostore za zemeljski plin. Do izgradnje lastnega skladišča za zemeljski
plin se skladiščni prostor zagotavlja v več sosednjih državah. |
4.
Za zagotovitev čim
bolj učinkovite izrabe prostora se zagotavlja usklajeno načrtovanje
prenosnega plinovodnega sistema in distribucijskega plinovodnega
omrežja. |
5.
Koridorje za umeščanje
plinovodov za potrebe vključevanja Slovenije v evropske energetske
integracije se načrtuje tako, da se zagotovi maksimalno funkcionalno
navezavo na slovensko energetsko in urbano omrežje, upoštevajoč
obstoječe infrastrukturne koridorje. Pri tem se preveri funkcionalno
tehnološke vidike, prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in
skladnost z okoljskimi pogoji. |
(3) Za območja predvidenih zazidav se lahko predvidi priključke
na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom.
Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije je potrebno
projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi
predpisi in standardi. Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi
izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag v skladu s potrebami. |
|
(4) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov
ali posebnih strokovnih podlag. Varovalni pas prenosnega omrežja
zemeljskega plina znaša 2 x 100 m. Za poseganja v varovalne pasove
prenosnega sistema zemeljskega plina, se mora pridobiti pogoje in
soglasja operaterja. Posegi v varnostni pas širine 2 x 5 m se lahko
izvajajo po pridobitvi pogojev in soglasja operaterja prenosnega sistema
zemeljskega plina. Varovalni pas plinovodnega omrežja, namenjenega za
distribucijo zemeljskega plina, je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka
na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. Za posege v
varovalnih pasovih distribucijskega plinovoda se mora pridobiti pogoje
in soglasje upravljavca distribucijskega sistema zemeljskega plina. |
(5) Pas z
omejitvijo kmetijske dejavnosti sega 2,5 m na vsako stran od osi
plinovoda. |
V tem pasu je prepovedano: |
·
saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko, |
·
obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad
temenom cevi, |
·
postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
|
i) Prometna infrastruktura |
(1) Ob državnih cestah in občinskih cestah je varovalni pas, v
katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih
objektov ter drugi posegi v prostor znotraj varovalnih pasov javnih
državnih in občinskih cest je dovoljena le s soglasjem pristojnega
upravnega organa. |
(2) Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako
stran državne ceste širok: |
·
pri avtocesti 40 m,
|
·
pri glavni cesti 25 m,
|
·
pri regionalni cesti 15 m,
|
·
pri državni kolesarski poti 5 m.
|
(3) Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran
občinske ceste širok: |
·
pri lokalni cesti 8 m,
|
·
pri javni poti 6 m,
|
·
pri glavni mestni cesti 12 m,
|
·
pri zbirni mestni ali krajevni
cesti 10 m, |
·
pri mestni ali krajevni cesti 8 m,
|
·
pri javni poti za kolesarje 3 m.
|
(4) V varovalnem
pasu državne ceste, je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna
le ob soglasju Direkcije RS za ceste. Pri posegih v državno cesto
(cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo
naslednji odmiki: |
·
globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča, |
·
višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0
m nad cestiščem ob največjem povesu, |
·
odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini,
če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. |
(5) Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in
javnih poti so možni ob predhodnem soglasju upravljavca cestne
infrastrukture. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest
določa občinski odlok o občinskih cestah. |
(6) Prometno-tehnični elementi priključkov morajo ustrezati prometnim
zahtevam glede na namembnost objekta. V območju priključka je treba
upoštevati pregledni trikotnik, ki se določi glede na kategorijo ceste.
|
(7) Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest
morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih ter morajo
ustrezati prometnim zahtevam glede strukture prometa. |
(8) Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz
in dostop s ceste ali javne poti, ki je skladen z pogoji upravljavca in
ima pridobljeno soglasje upravljavca. Priključek na javno cesto mora
biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Izjemoma so
dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi
dokaza o služnostni pravici do obstoječih objektov. Dovoz in dostop
preko zasebnih zemljišč v primeru novogradnje, ki nimajo direktnega
dostopa z javne ceste, mora biti odmerjen. |
(9) Slepe ceste morajo biti zaključene tako, da omogočajo na koncu ceste
oziroma v bližini (max. 30 m) obračanje vozil. |
(10) Pri
načrtovanju in posegih v prostor na območju občine se upošteva obstoječo
avtocesto, vse spremljajoče prometnice in objekte ter komunalno,
telekomunikacijsko in energetsko infrastrukturo. |
(11)
Posegi v varovalni pas avtoceste, ki je širok 40 m, ne smejo biti v
nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja
ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnega razvoja
prometa ter varovanja njenega videza. Pri načrtovanju je upoštevati
širitev avtoceste za en vozni pas, to je minimalno 7,0 m od roba
cestnega sveta obojestransko. Vse posege v varovalnem pasu avtoceste je
možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d. oz. upravljavca
avtoceste. |
(12) V
varovalnem pasu avtoceste je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki
ne bodo negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu naj se ne
načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko
moteč, pri tem je izrecno mišljeno na obremenitve s hrupom zaradi
prometa. |
(13) Nove
posege je potrebno načrtovati ob vedenju in poznavanju obstoječih in
predvidenih obremenjenosti okolja, da ne prihaja do nasprotja med rabami
v prostoru. To pomeni, da je potrebno ob obstoječi avtocesti načrtovati
rabo prostora na način, da bodo upoštevane načrtovane obremenitve okolja
zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem obdobju. |
(14)
Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred
hrupom za nova poselitvena območja oz. za območja spremenjene rabe
prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali
bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma
načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Pri načrtovanju
ureditev ob avtocesti je potrebno upoštevati veljavne predpise in
načrtovati ustrezno zaščito pred hrupom ob upoštevanju predvidenega
povečanja obremenitev v 20-letnem planskem obdobju. Izvedba vseh ukrepov
za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe
prostora je obveznost lokalne skupnosti oz. investitorjev novih posegov. |
(15)
Razsvetljava ob avtocesti mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti
bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
|
(16)
Meteorna in druga odpadna voda z objektov in pripadajočih ureditev ne
sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje avtoceste in njenega
cestnega sveta. Izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti
obstoječega sistema odvodnjavanja državne ceste. |
(17) V
varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in
drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in
oglaševanje oz. ti posegi morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo
področje javnih cest. |
(18) Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se
uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine,
ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste, pristopi do objektov in
zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in
postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti). |
(19) Dimenzije prometnega in prostega profila glavnih povezovalnih cest
lokalnih središč, vzdolžnih obcestnih naseljih in gručastih naseljih so
odvisne od strukture prometa in morajo zagotavljati varno srečevanje
vozil. Na ostalih prometnicah se, v primeru premajhnih profilov,
zagotovijo izogibališča na primernih preglednih razdaljah. |
(20) Za zagotovitev varnega odvijanja prometa skozi naselje in urejanje
prometnega režima v naselju je ob vozišču možno graditi dodatne vozne
pasove, izključevalne in vključevalne pasove, krožišča, parkirne pasove,
kolesarske pasove in pasove za pešce, pločnike, kolesarske steze. Za
tovrstne gradnje je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
|
(21) Za izboljšanje prometne varnosti je možno sprejemati ukrepe
za varstvo otrok, pešcev in kolesarjev. Znotraj naselja je možno urejati
območja z umirjenim prometom in izvesti ukrepe umirjanja prometa. |
(22) Na prometnih površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi
predpisi in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih
dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinski
servisi, objekti za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega
prometa in podobno. Pri gradnji naštetih objektov je treba upoštevati
veljavne predpise o prometnem in prostem profilu ceste ter predpise o
prometni in neprometni signalizaciji. |
(23) Do vseh javnih objektov je potrebno zagotoviti interventne
dovoze, po potrebi pa tudi dostavo. |
(24) Kakršnikoli objekti s celostnimi zunanjimi ureditvami,
parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega
roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m. Zaradi dokončne
prometne ureditve državne ceste novo predvideni objekti s svojimi
gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in
prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na
cestnih priključkih in križiščih. |
(25) Pri
načrtovanju, rekonstrukciji in vzdrževalnih delih se mora zagotoviti: |
·
varno odvijanje prometa
vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v
prostor in z okoljem skozi katerega državne ceste potekajo, |
·
opremljenost s prometno
signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na
spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, |
·
usklajeno načrtovanje z
najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve ceste ter z
ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve, |
·
s predlaganim posegom v
varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja
državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega
razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno
vzdrževanje državne ceste. |
|
j) Ogrevanje in koriščenje obnovljivih virov energije |
(1) Prepovedan je
prehod ogrevanja na manj primerno gorivo glede onesnaženosti zraka. Če
obstaja možnost priključitve na bližnjo kotlovnico s še neizkoriščeno
toplotno kapaciteto, je priključitev na takšen način obvezna. Na
območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v
slučaju sočasne gradnje naj ima ogrevanje preko skupnih energetskih
virov prednost pred individualnim ogrevanjem. Ogrevanje na trdo gorivo
se postopno opušča. |
(2) Rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno
neizpostavljenih mestih. Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov
mora biti v skladu s pravilnikom. |
|
(4) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna
velikost presega 1000 m2, se v skladu z lokalnim energetskim
konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo
z energijo. |
|
75. člen
|
(urejanje na območju zelenih površin) |
(1) Obstoječe zelene površine je potrebno ohraniti in nadalje vzdrževati
tako, da se ohrani krajinska značilnost prostora. |
(2) Vse nove zasaditve se morajo prilagoditi obstoječim vegetacijskim
razmeram oziroma uporabiti avtohtone rastlinske vrste. |
(3) V parkih in zelenicah, posebno v stanovanjskih območjih, območjih
turizma, športa se zelene površine še opremijo z igrali za vse starostne
stopnje, klopmi, svetili, koši za odpadke itd. V okviru športnih
objektov se odprti prostor opremi s športnimi površinami in
funkcionalnimi zasaditvami. |
(4) Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju zelenega roba
naselja, prehoda iz naselij v krajino. |
|
|
1.4.
Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
|
|
76. člen
|
(celostno ohranjanje
KD)
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine, kjer za
vsako posamezno enoto urejanja veljajo določila tega člena in določila
varstvenih režimov iz Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih
spomenikov lokalnega pomena na območju občine v Slovenskih goricah.
|
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz
prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem
prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine
(aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni
posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na objektih in
območjih
kulturne
dediščine
nista
dovoljeni: |
·
gradnja
novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi
katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in |
·
rekonstrukcija objekta, na
način,
ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali
območja kulturne dediščine in prepoznavne
značilnosti
in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali
območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih
določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega
odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. |
(7) Objekte
in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem
ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne
dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti
premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna,
energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati
za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim
konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni
spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim
režimom v aktu o razglasitvi. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih
območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi
režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi
varstvenih območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik
in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v ostalih členih tega odloka. |
Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko
izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine. |
|
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo
se varovane vrednote, kot so: |
·
tlorisna in
višinska zasnova (gabariti), |
·
gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, |
·
stavbno
pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
·
sestavine in pritikline,
|
·
stavbno pohištvo in notranja oprema,
|
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
|
·
pojavnost
in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah,
gradovih, znamenjih itd.), |
·
celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine), |
·
zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo
se varovane vrednote, kot so: |
·
naselbinska
zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih
prostorov), |
·
odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
|
·
gostota
objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene
linije, |
·
značilne
funkcionalne celote), |
·
prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
|
·
prepoznavna
lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti
itd.), |
·
naravne in
druge meje rasti ter robovi naselja, |
·
podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
|
·
odnosi med
naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
|
·
stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
·
oprema in
uporaba javnih odprtih prostorov, |
·
zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno
upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. |
|
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
krajinska
zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali
oblikovane sestavine), |
·
značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve
(živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
·
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
·
tipologija
krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja,
zidanice), |
·
odnos med
krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
|
·
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
|
·
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
·
zemeljske
plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
zasnova
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
·
grajene ali
oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni
elementi), |
·
naravne
sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
·
podoba v
širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
|
·
rastišče z
ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj
rastlin, in |
·
vsebinska,
funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami
prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za
delovanje celote. |
|
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni
dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke
ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi,
strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo,
ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov
vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
·
odkopavati
in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vlake, |
·
poglabljati
morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
·
ribariti z
globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
·
gospodarsko
izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
·
postavljati
ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti
nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. |
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
·
če ni možno
najti drugih rešitev in |
·
če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ
pristojen za področje varstva kulturne dediščine. |
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba
predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in
sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave
izvedbenega akta. |
|
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo
se varovane vrednote, kot so: |
·
avtentičnost lokacije,
|
·
materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
|
·
vsebinski
in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
materialna
substanca, ki je še ohranjena, |
·
lokacija in
prostorska pojavnost, |
·
vsebinski
in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(11) V vplivnih
območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega
spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je
razvidna iz
prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem
prostorskem načrtu,
je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
|
(13) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je
treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
(14) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa
dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
(15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju
kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne
dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske
krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne
dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo
in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o
potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih
arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. |
(16)
Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni
osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
77. člen
|
(ohranjanje narave)
|
(1) Na območju občine je več območij varstva narave in sicer:
območja naravnih vrednot, posebna varstvena območja (območja NATURA
2000), ekološko pomembna območja (EPO). |
(2) Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz
prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem
prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva narave.
|
(3) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča
in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu
»Naravovarstvene smernice za pripravo Občinskega prostorskega načrta
(ZRSVN, OE Maribor, avgust 2010), ki se hranijo na sedežu občine ter
Splošne naravovarstvene smernice za urejanje prostora, št. naloge:
8-3-482-O-12/DK, Ljubljana, 10.5.2013. |
(4) Za vsak poseg v območje varovane narave se pridobi
naravovarstveno pogoje in soglasje. |
|
78. člen
|
(varstvo okolja in
naravnih dobrin) |
(1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne
obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu okolja izdela
poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje. |
(2) Vsi dovoljeni posegi so možni pod pogojem, da ne povzročajo motenj v
okolju oziroma ne presegajo z veljavnimi predpisi dopustnih meja. Pri
vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede posegov v
prostor. |
(3) Ohraniti je treba vse naravne prvine v prostoru in se prilagajati s
posegi reliefnim in urbanim značilnostim prostora. Kmetijski prostor, ki
je degradiran z osnovno in detajlno odvodnjo (melioracije), pa sonaravno
urediti. |
(4) Nelegalna odlagališča na območju občine se sanirajo v skladu
z zakonodajo. |
|
79. člen |
(varstvo kmetijskih zemljišč) |
(1) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na
najboljših kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da: |
·
ne bodo dodatno obremenjevala okolja, |
·
ne bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih
in dostopa do njih, |
·
ne bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne
infrastrukture kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske
prometnice, ipd., |
·
uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih kulturah. |
(2) V EUP, kjer so izvedene hidromelioracije, se
pomožne infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob
obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov. |
(3) Pri gradnji objektov je potrebno plodno zemljo odgrniti in
deponirati. Plodna zemlja se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje
drugih kmetijskih zemljišč. |
|
80. člen
|
(varstvo gozdov)
|
(1) Gozdove v občini se varuje v obstoječi velikosti, obliki in
funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje
Zavoda za gozdove Slovenije. |
(2) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe
planskega akta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,50 ha. Za
krčitev gozda za kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje
pristojnega ZGS. |
(3) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja
gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih
koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih
območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v
prvotno stanje. odstranitev
skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali
krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno
ograjevati, razen v času zaščite mladja in primerih, ki jih dopušča
zakon o gozdovih. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode
za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode
ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave,
znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. |
(4) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju
naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v
največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s
primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(5) Linijski objekti se naj načrtujejo ob že obstoječih
infrastrukturnih objektih. V gozdnih kompleksih je prav tako prepovedana
neorganizirana turistična in rekreativna dejavnost. |
(6) Za
posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere
divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca
lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. |
(7) Pri
gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za
divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni
prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v
sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi
ustanovami in lovskimi organizacijami. |
(8) Gradnja
in umestitev nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov iz Priloge 1
na območju gozdov je možna le ob predhodnem soglasju ZGS. |
(9) Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena
kot gozd in niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske
enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino,
brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda. |
(10) Ohraniti se morajo vse obstoječe gozdne prometnice ter
priključki teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za
gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah ne sme
načrtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na
normalno gospodarjenje z gozdom. Zagotovi se ustrezno prometno povezavo
med gozdom in javnimi cestami. |
(11)
Potrebno je ohraniti gozdne ostanke in obmejke, biokoridorje med
posameznimi kmetijskimi površinami. Za posege v to drevnino izda ZGS
lastniku strokovna navodila za poseg. |
(12) Če pri novogradnjah ne znaša odmik novo zgrajenih objektov
od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, investitor nosi vso
materialno in nematerialno odgovornost v primeru padca drevesa oziroma
njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte. |
(13) Če za divja odlagališča odpadkov v gozdu ni možno ugotoviti
povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov odgovarja lastnik zemljišča
na katerem se odlagališče nahaja. |
(14) V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko
funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih,
ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno
funkcijo 1. stopnje pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt,
ki dopolnjuje socialno funkcijo s skladno rabo gozda. |
(15) Gradnja manj zahtevnih objektov v gozdu je možna le na
zemljiščih, ki so v OPN opredeljena kot stavbno zemljišče, razen
objektov, ki so navedeni v 59. členu tega odloka. Drevje se lahko
poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo v skladu z
predpisi, ki urejajo varstvo gozdov. |
(16) Za postavitev kakršne koli ograje znotraj gozdov je potrebno
pridobiti soglasje ZGS. |
(17) Sečnje drevja, žaganje vej in krčenje zarasti se lahko
izvaja izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca
septembra do konca meseca februarja naslednjega leta. |
(18) Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s
puščanjem ostalih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in
bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj
in brest. Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste. |
(19) Ohranja se gozdni ostanek ob vodotokih, ker vpliva na
zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in
korita potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko
prebiralno ter zagotavljamo naravno pestrost. |
(20) Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno in obvodno
vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrči na golo, je potrebno še v letu
krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna
zarast. |
(21) Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje
pristojnega ZGS, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo
življenjske razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca
lovišča. |
|
81. člen |
(varstvo vodotokov)
|
(1) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri vodotokih 1. reda sega
15,0 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 1. reda zunaj območij naselij
pa sega meja priobalnega zemljišča najmanj 40,0 m od meje vodnega
zemljišča, pri ostalih potokih in ostalih vodnih površinah pa 5,0 m. Na
vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih,
ki jih določajo predpisi o vodah. |
|
(2) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi
lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali
varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode,
plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in
obvodnih organizmov. |
(3) Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in
druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale
ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov. |
(4) Za varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih
voda je v občini načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih
odpadnih voda. V naseljih, kjer kanalizacija ne bo zgrajena, se odpadne
vode odvaja v greznice, vsebina se odvaža na komunalno čistilno napravo
ali očisti z manjšimi čistilnimi napravami. Občina bo izboljšala tudi
sistem zbiranja odpadkov (ločeno zbiranje, zmanjšanje odloženih
odpadkov, itd.). |
(5) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno
predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa
poteka vzporedno z vodotokom naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče,
manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so
prostorske možnosti omejene vendar na tak način, da ne bo poslabšana
obstoječe stabilnosti brežin vodotokov. |
|
82. člen |
(varstvo vodnih virov) |
(1) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno
vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja
varčno in smotrno rabo pitne vode. |
|
83. člen |
(varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami) |
(1) Pri graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor se
upošteva predpise, ki opredeljujejo ukrepe za zagotavljanje varnosti
pred poplavami, erozijo in plazovi. Za zagotavljanje zaklanjanja ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v
prostor upošteva predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(2) Na področju prometne infrastrukture – ureditvi lokalnih cest,
ureditvi kolesarskih poti in pešpoti se je potrebno izogniti poplavnim
območjem in predvideti gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih
zemljišč, kot določajo predpisi o vodah. |
(3) Na poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov
in erozij je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo
žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na
izrazitost in pogostosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo
življenje in njegove materialne dobrine. |
(4)
Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve
oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo.
Na poplavnih in
erozijskih območjih je potrebno dejavnosti umeščati in izvajati tako, da
ne bodo sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge
rabe prostora ter človekove dejavnosti.
|
(5) Na poplavnem območju na delu enot urejanja za katera območja
razredi poplavne nevarnosti niso določeni, kot so ST 3, ST 10, ZP 3, SV
1, EU 7, EU 10, EU 10/1, EU 11, EU 12, EU 13, EU 14, EU 15, EU 16, EU
17, EU 18, EU 20, ki se nahajajo (delno ali v celoti) v poplavnem
območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne
vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
(6) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v
skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih
podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov
poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja
prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso
določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta
poplav (z dodanimi podatki o poplavnih dogodkih). |
(7) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne
nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju
prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba
upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in
izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je
treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na
poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih
ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo
ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev
načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne
ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v
prostor oziroma sočasno z njo. |
(8) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti
še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna
dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni
režim in stanje voda. |
(9) Ne glede na določbe (7) in (8) odstavka so na poplavnem
območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu
pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih
dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
(10) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se
lahko izdelajo za posamezna hidrografska območja v okviru priprave
občinskega podrobnega prostorskega načrta. Občinski podrobni prostorski
načrt se pripravi za hidrografsko območje na tretji ravni v skladu s
predpisi o vodah. |
(11) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s
potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja
zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v
prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne
nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo
stanje. |
(12) Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno
pridobiti vodno soglasje. |
|
(13) Na območjih urejanja je potrebno predvideti odvajanje
padavinskih vod na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni
odtok, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih
voda, pred iztokom v površinske odvodnike. Za zmanjšanje hipnega odtoka
na predvidenih območjih pozidave se je potrebno izogibat prekomernemu
tlakovanju oz. asfaltiranju in betoniranju površin. Najprimernejši
tlakovci so t.i. travne plošče, ki na povečanje površinskega odtoka
praktično nimajo vpliva. Kjer je to možno je potrebno predvideti tudi
ponikanje padavinske vode in suhe zadrževalnike. |
(14) Za zagotavljanje poplavne varnosti načrtovanih objektov na
območju EUP: |
·
EU 11 in EU 19 (na območju z oznako namenske O) se nadviša plato ali
dvigne tlak nad Q100+0,5m oz. na koto 231,1m n.m. Parkirišče se predvidi
na koti obstoječega terena. Možnosti doseganja poplavne varnosti so
navedene v Hidravlični presoji vpliva načrtovane ČN v občini Sv. Trojica
v Slov. goricah na vodni režim (VGB Maribor, št. proj. 3293/ 11, april
2011. |
(15) Na gričevnatem delu občine, ki se nahaja na območju erozije
se pred posegom v
prostor morajo zagotoviti ustrezni
protierozijski
ukrepi. Na teh območjih se ne načrtuje ureditve, ki
lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.
Če se tem območjem ni mogoče izogniti si mora investitor zagotovi
izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki
zagotavljajo stabilnost objektov, ki je podlaga za izdelavo projektne
dokumentacije. Na teh območjih se uredi odvodnja vseh objektov in okolice ter
podtalnih in zalednih vod.
|
(16) Na erozijskih in plazljivih območjih so prepovedani posegi,
ki pospešujejo erozijo in oblikovanje hudournikov in posegi, ki bi
lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč, dodatno obremenjevanje ali
razbremenjevanje zemljišč. Prepovedano je ogoljevanje in krčenje
površin, zadrževanje vode, omejevanje pretoka hudourniških voda,
zasipavanje izvirov in podobne dejavnosti, ki ogrožajo stabilnost
erozijskih in plazljivih območij. |
(17) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na
vodi režim ali stanje voda, med ostalim tudi za posege na varstvena
(vodovarstvena, območja kopalnih vod, varstvena območja površinskih
voda) in ogrožena območja (poplavna, erozijska in plazljiva) se lahko
izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki odloči tudi o tem ali je za
poseg ne glede na zahtevnost potrebno geološko geomehansko poročilo. |
(18) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja
požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali
preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive
obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij
ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem,
železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu. |
(19) Na območju občine ni posebnih požarno ogroženih območij. V
vseh naseljih delujejo gasilska društva z običajno opremo za interventno
gašenje lokalnih požarov. Pri gradnji objektov se upošteva ukrepe
varstva pred požarom, ki jih določajo predpisi o varstvu pred požarom.
Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov
morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Zagotovljeni morajo biti
pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, zagotovljeni odmiki
med objekti, zagotoviti potrebne protipožarne ločitve z namenom
preprečitve širjenja požara na sosednje ustrezne protipožarne ločitve,
pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne
dovoze, dostope ter prometne in delovne površine za intervencijska
vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upošteva se tudi
požarna tveganja. |
(20) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja
požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali
preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive
obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij
ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem,
železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu. |
(21) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za
požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - zasnova požarne
varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu - študija požarne
varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v
predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(22) V objektih, ki so določeni s predpisi, da se gradijo
zaklonišča, je v vseh novih objektih potrebna ojačitev prve plošče. |
|
84. člen
|
(obrambne potrebe) |
(1) Na območju občine ni območij in objektov za potrebe obrambe, zato
posebni pogoji za obrambo niso določeni. |
|
1.5.
Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
|
85. člen
|
(osončenost in
svetlobno onesnaženje) |
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in
objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena
celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo
sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim
hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli
in v stanovanjski enoti. |
(2) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na
podlagi Uredbe o |
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št.
81/07, 108/09) se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo
svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%,
razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega
spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega
toka, ki seva navzgor, ne presega 5%, če je električna moč posamezne
svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki
jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je
javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem,
kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30
km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne
razsvetljave (najkasneje do 31. decembra 2016). |
(3) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne
občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih
površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali
začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti
44,5 kWh, največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na
območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo
občinskih cest in razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh.
Izpolnjevanje teh zahtev se ugotavlja v postopku celovite presoje
vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali
neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju
razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin. |
(4) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo
mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih
varovanih prostorov: |
|
Okoljsko območje
|
Osvetljenost
od sončnega zahoda do 24. ure
|
Osvetljenost
od 24. ure do sončnega vzhoda
|
območje, ki je s predpisom
določeno kot naravna
vrednota
|
2 lx |
0 lx
1 lx (samo za osvetljenost
zaradi razsvetljave javne
površine)
|
naselje, ki ni mesto
|
5 lx
|
1 lx
|
mesto
|
10 lx
|
2 lx
|
območja visoke nočne
dejavnosti v mestih z več
kot 20 000 prebivalci*
|
25 lx
|
5 lx
|
|
* Območje visoke nočne dejavnosti je območje, na katerem vsaj
polovico časa od sončnega zahoda do sončnega vzhoda potekajo dejavnosti
javnega preživljanja prostega časa (npr. turistična, kulturna, športna
dejavnost …). Območje, ki obsega tlorisno površino, manjšo od 3 000 m2,
se ne obravnava kot območje visoke nočne dejavnosti. |
(5) Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost,
izmerjeno na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je
pravokotna na zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene
površine se izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom
osvetljene nepokrite površine, izmerjena v vodoravni smeri. |
|
86. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in
naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo emisije v zrak, se
upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma
dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno
umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK),
kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti,
ki onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali
industrijske cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve
emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. |
(2) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno
uporabijo obnovljivi viri energije in pogoji glede učinkovite rabe
energije v stavbah. |
87. člen
|
(varstvo pred hrupom) |
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju po podrobni namenski rabi prostora. |
(2) Na mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v
skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja
varstva pred hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter
območji cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne
ceste oz. pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture,
območja gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti, na
območjih za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter območjih
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju, za stanovanjske površine: za stanovanjske
površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine
počitniških hiš (SP) in površine za turizem (BT) določa II. stopnja
varstva pred hrupom. |
(4) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju in površin podeželskega naselja (SK), mešanih
stanovanjskih območjih (SSm), območju centralnih dejavnosti (C), območju
športnih centrov BC, območju zelenih površin (Z) in na površinah
razpršene poselitve (A) določa III. stopnja varstva pred hrupom.
|
(5) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju, za območja proizvodnih dejavnosti (I) določa
IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(6) Za območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture
(E), območja okoljske infrastrukture (O) in območja komunikacijske
infrastrukture (T) se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(7) Na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod
mirna območja na prostem, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(8) Za območja voda se za vse površine razen za površin vodne
infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem, določi III.
stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi
IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(9) Meje med III. in IV. stopnjo varstva pred hrupom sovpadajo z
mejami opredeljene namenske rabe posameznih enot in podenot urejanja
prostora. |
(10) Ne
glede na določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in IV.
območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva
pred hrupom lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred
hrupom zagotovi, da vrednosti kazalcev hrupa na objektih z varovanimi
prostori oz. območjih s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne bodo
presežene. |
|
88 . člen
|
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
(1) V občini je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med
nizko in visoko frekvenčne vire EMS, kjer se glede na občutljivost
posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke
elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, upošteva
naslednje stopnje varstva pred sevanjem: |
·
I. stopnja varstva pred
sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred
sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter
turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto
stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).
|
·
II. stopnja varstva
pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki
je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez
stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni
proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti
ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I.
območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki
so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. |
·
V obstoječih objektih,
ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost stanovanjskih
objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki
izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa
zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni možna
gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem. |
(2) V varovane koridorje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno
umeščati objektov z varovanimi prostori. Minimalni odmiki od virov
elektromagnetnega sevanja segajo od sredine osi daljnovoda na višini 1
m od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in vrste (tipa) |
daljnovoda in sicer za: |
·
nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV: |
o
ipsilon: 46 m na vsako stran osi |
o
sod: 42 m na vsako stran osi |
·
nadzemni daljnovod nazivne napetosti 220 kV: |
o
jelka: 24 m na vsako stran osi |
o
sod: 18 m na vsako stran osi |
·
nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV: |
o
jelka: 14 m na vsako stran osi |
o
portal: 14 m na vsako stran osi |
o
sod: 11 m na vsako stran osi |
o
donau: 14 m na vsako stran osi |
Zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne
napetosti 110 kV: 15 m. |
|
89. člen |
(neoviran dostop
funkcionalno oviranim osebam) |
(1) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih
morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s
predpisi o zahtevah projektiranja brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi
parkiranje in ustrezno število parkirnih mest. |
(2) Novi posegi v prostor za javne namene ali na javnih površinah
in prenove javnih objektov ali javnih površin morajo biti načrtovani
brez arhitektonskih ovir. |
|
90. člen |
(oskrba prebivalstva s
kakovostno pitno vodo in hrano) |
(1) Na območju Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah je
potrebno večini prebivalstva zagotoviti ustrezno oskrbo s kakovostno
pitno vodo. |
(2) Na območju Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah je
potrebno zagotoviti varovanje tal ter ohranjanje kmetijskih zemljišč za
oskrbo prebivalstva z zdravo, kakovostno, lokalno pridelano hrano.
|
|
1.6.
Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev
urejanja prostora ter tehnični pogoji gradnje objektov |
|
91. člen |
(tehnični pogoji gradnje objektov) |
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav ter pri razmestitvi
objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne
gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške
delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih
materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja
in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja
obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe,
izraba padavinske vode, izraba geotermičnih energetskih virov, skupni
energetsko varčni sistemi,…). Priporoča se izraba padavinske vode za
sanitarne namene. |
(2) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno
ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oz. sosednje nepremičnine.
|
(3) Na vseh objektih in napravah so možna investicijska
vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela ter rekonstrukcije.
|
92. člen |
(spremljanje stanja
okolja) |
(1) Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga
izvaja država oziroma njene pooblaščene službe, občina in investitorji v
skladu s pristojnostjo spremljajo stanje okolja in izvaja ukrepe iz
okoljskega poročila pri izvajanju občinskega prostorskega načrta za
naslednje kazalce stanja okolja: |
(2)
Podnebne spremembe: |
·
Občina preko državnega monitoringa emisij TGP spremlja javno dostopne
podatke. |
·
Občina preko državnega monitoringa prometa spremlja javno dostopne
podatke PLDP za pomembnejše prometnice na območju plana. |
·
Preko upravljavca plinovodnega omrežja mora voditi število priključkov
na plinovodno omrežje. Voditi mora evidenco kotlovnic in območij
proizvodnih dejavnosti porabo energije na območju občine glede na
posamezne energente. |
(3)
Kakovost zraka: |
·
Občina naj preko državnega monitoringa onesnaženosti zunanjega zraka
spremlja javno dostopne podatke. |
·
Občina naj preko državnega monitoringa prometa spremlja javno dostopne
podatke PLDP za pomembnejše prometnice na območju plana. |
·
Preko upravljavca plinovodnega omrežja mora voditi število priključkov
na plinovodno omrežje. Voditi mora evidenco kotlovnic in gospodarskih
con ter porabo energije na območju občine glede na posamezne energente.
|
(4) Hrup: |
·
Občina naj preko državnega monitoringa prometa spremlja javno dostopne
podatke PLDP za pomembnejše prometnice na območju plana. |
·
Občina mora spremljati nastajanje novih in poskrbeti za odpravljanje
potencialno konfliktnih območij. |
·
Občina mora spremljati določila in spremembe Uredbe o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju in zakonodaje, ki se nanaša na določitev stopnje
varstva pred hrupom glede na podrobnejšo namensko rabo prostora in jo
ustrezno prilagajati spremembam.
|
(5) Površinske vode: |
·
Občina naj preko državnega monitoringa stanja površinskih voda spremlja
stanje vodotokov na območju plana. |
·
Občina mora spremljati trend obremenjenosti območja plana s odpadnimi
vodami, ter na podlagi tega zagotavljati zadostne kapacitete čistilnih
naprav. |
·
Občina mora spremljati območja ogrožana zaradi poplav, ter spremembe
razredov poplavne nevarnosti, s čemer se pogojuje izvedba posegov na
tovrstnih območjih. |
(6) Podzemne vode: |
·
Občina naj preko državnega monitoringa kakovosti podzemnih vod, ki ga
vodi MOP – ARSO, spremlja stanje podzemnih vod na območju plana. |
·
Občina mora voditi evidenco priključkov na javno kanalizacijsko omrežje.
|
(7)
Svetlobno onesnaževanje: |
Občina mora spremljati letno porabo električne energije za
potrebe javne razsvetljave na območju plana. |
(8)
Elektromagnetno sevanje: |
Občina naj ob vsaki spremembi prostorskih aktov na območju plana
spremlja št. območij stanovanjskih površin in razpršene gradnje znotraj
varovanih območij daljnovodov ter po potrebi definira pogoje gradnje in
zagotovi nadzor upoštevanja le teh. |
(9)
Zdravje ljudi: |
Poleg spremljanje stanja okolja, ki je navedeno v poglavju
»Hrup«, »zrak« in »vode« mora občina spremljati še: |
·
Št. priključkov na javni vodovod in kanalizacijsko omrežje. |
·
Monitoring kvalitete vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo iz
zasebnih zajetij. |
·
Vrste in količine komunalnih in drugih odpadkov, ki nastajajo na območju
plana. |
·
Rast prebivalstva ter na podlagi tega zagotavljati zadostno št.
zbiralnic za ločeno zbrane frakcije. |
·
Št. gospodinjstev vključenih v javni odvoz odpadkov. |
·
Št. nelegalnih odlagališč in zagotavljati njihovo sanacijo. |
(10) Kulturna dediščina: |
Investitor na območju arheološke dediščine v primeru zemeljskih izkopov
in drugih zemeljskih del omogoči nemoten arheološki nadzor, ki v primeru
najdb preide v zaščitna arheološka izkopavanja in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
IV. Prehodne in končne določbe |
|
93. člen |
(dokončanje postopkov) |
(1) Postopki za
izdajo gradbenega dovoljenja in druge posege v prostor, ki so se začeli
pred uveljavitvijo tega akta, se končajo po določilih prostorskih aktov,
veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
|
(2) Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti pred
uveljavitvijo tega prostorskega načrta, se nadaljujejo in končajo po
določbah tega prostorskega načrta kot občinski podrobni prostorski
načrt. |
|
94. člen |
(vpogled v prostorski načrt) |
(1) Prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki. V
primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. V primeru
neskladnosti tekstualnega in grafičnega dela se uporablja tekstualni
del. |
(2) Prostorski načrt je shranjen in na vpogled na Občini Sveta Trojica
v Slovenskih Goricah,
področni upravni enoti in Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. |
|
95. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Lenart za območje nove občine Lenart v letu
2002 (Ur.l. RS, št. 78/04), ki velja za območje Občine Sveta Trojica v
Slovenskih goricah; |
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart (Ur.l. RS, št.
02/01, 74/04, MUV, št. 24/05), ki velja za območje Občine Sveta Trojica
v Slovenskih goricah; |
·
Odlok o ureditvenem načrt jezera Sveta Trojica na parceli št. 113/7 k.o.
Zgornja Senarska (MUV, št. 12/05 in 5/11). |
|
96. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
97. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
Številka: 3504-1/2007 |
Datum: 24.06.2014 |
|
|
Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah |
|
Darko Fras, župan |
|
|
|
PRILOGA 1: Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in začasnimi objekti |
|