Na podlagi
52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10 -
ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 -
ZUPUDPP-A in 109/12 – ZPNačrt-C) in 16. člena
Statuta Občine Cirkulane
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/07, 5/08) je Občinski svet
Občine Cirkulane na 24. redni seji, dne 19.5.2014, sprejel |
|
Odlok |
o OBČINSKEM prostorskem načrtu |
Občine Cirkulane |
|
1
Splošne določbe |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) Občina
Cirkulane s tem odlokom sprejme občinski prostorski načrt Občine
Cirkulane. |
|
2. člen |
(vsebina
odloka) |
(1)
Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN) Občine Cirkulane vsebuje
strateški in izvedbeni del. |
(2)
Strateški del določa: |
1.
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, |
2.
zasnovo prostorskega razvoja občine, |
3.
zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, |
4.
zasnovo poselitve, z območji naselij, razpršene poselitve in razpršene
gradnje, |
5.
usmeritve za prostorski razvoj občine. |
|
1.
enote urejanja prostora, |
2.
območja namenske rabe prostora, |
3.
prostorske izvedbene pogoje, |
4.
prostorske izvedbene pogoje za območja, za katera je predvidena izdelava
občinskih podrobnih prostorskih načrtov. |
|
|
|
Kartografsko gradivo strateškega dela vsebuje: |
1.
zasnova prostorskega razvoja (M 1 : 25.000), |
2.
zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 25.000), |
3.
usmeritve za razvoj poselitve ter sanacijo razpršene gradnje in
razpršene poselitve (M 1 : 25.000), |
4.
usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 25.000), |
5.
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1 : 25.000). |
Kartografsko gradivo izvedbenega dela vsebuje: |
1.
pregledna karta Občine Cirkulane z razdelitvijo na liste (M 1 : 25.000), |
2.
pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 25.000), |
3.
prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000), |
4.
prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture (M 1 : 5.000). |
(7)
Obvezne priloge vsebujejo: |
1.
izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov (SPRS, PRS; pomen
kratic je določen v naslednjem členu), |
2.
prikaz stanja prostora, |
3.
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, |
4.
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
5.
obrazložitev in utemeljitev OPN, |
6.
povzetek za javnost, |
7.
okoljsko poročilo. |
|
3. člen |
(pomen
kratic, uporabljenih v odloku) |
(1)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
·
BTP
bruto tlorisna površina objekta, |
·
CPVO
celovita presoja vplivov na okolje, |
·
EO
enostavni objekt, |
·
EPO
ekološko pomembno območje, |
·
EUP
enota urejanja prostora, |
·
FI
faktor izrabe gradbene parcele, |
·
FZ
faktor zazidanosti gradbene parcele, |
·
GJI
gospodarska javna infrastruktura, |
·
K
klet, |
·
KD
kulturna dediščina, |
·
KS kulturni spomenik - zavarovan s predpisom, |
·
M
mansarda, |
·
N
nadstropje, |
·
NATURA
posebno
varstveno območje Nature 2000, varovano v skladu s predpisi, |
·
NO
nezahtevni objekt, |
·
NV
naravna vrednota, |
·
ONRP
osnovna namenska raba prostora, |
·
OPN
občinski prostorski načrt, |
·
OPPN
občinski podrobni prostorski načrt, |
·
OPPNp
občinski podrobni prostorski načrt - predviden, |
·
P
pritličje, |
·
p
neizkoriščeno podstrešje, |
·
PIP
prostorski izvedbeni pogoji, |
·
PM
parkirno mesto, |
·
PNRP
podrobnejša namenska raba prostora, |
·
PRS
Prostorski red Slovenije, |
·
Q100
poplavno območje stoletnih voda – katastrofalne poplave, |
·
RPE
register prostorskih enot, |
·
SP
strokovna podlaga za celotno območje občine ali del območja občine
oziroma za ureditve na tem območju, |
·
SPRS
Strategija prostorskega razvoja Slovenije, |
·
UN
urbanistični načrt (strokovna podlaga po veljavnih predpisih, obvezna za
občinsko središče), |
·
VVO
vodovarstveno območje. |
(2) Poleg
navedenih kratic se v odloku uporabljajo tudi kratice za osnovno in
podrobnejšo namensko rabo prostora ter za posamezne varovalne in
varstvene prostorske elemente, ki so navedeni v prostorskih ali drugih
predpisih. |
|
4. člen |
(pomen
izrazov, uporabljenih v odloku) |
|
1.
Avtohton:
prvoten,
domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (na primer
avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni
poselitveni vzorec, avtohtona gradnja). |
2.
Bruto tlorisna površina objekta (BTP)
je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem
terena in pod njim, samo nad nivojem terena ali samo pod njim. V bruto
tlorisno površino objekta so zajete tiste površine objekta, na katerih
je svetla višina najmanj 1,60 m. |
3.
Dopolnilna dejavnost na kmetijah
je dejavnost, opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetijah po
veljavnih predpisih o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. |
4.
Dopolnilna gradnja
je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zakonito zgrajenimi objekti
ali na robovih naselja, če ta gradnja predstavlja funkcijsko ali
oblikovno zaokroževanje naselja. |
5.
Dovoljenje s področja graditve objektov
je
dovoljenje za gradnjo objekta, uporabo objekta ali izvedbo del,
ki niso gradnja. |
6.
Dozidava objekta
je
povečanje objekta s povečanjem zazidane površine objekta do največ 50 %
BTP. |
7.
Drevored
je
linijska zasaditev več kot petih dreves. |
8.
Drugi
posegi v prostor
vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve,
ureditev in vzdrževanje odprtih površin, dostopov za funkcionalno
ovirane osebe, parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege
v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi
objektov. |
9.
Družinska hiša
je prosto
stoječa stavba z največ tremi stanovanjskimi enotami. |
10.
Dvojček
sestavljata dve družinski hiši,
ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano
prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima
gradnji. |
11.
Enkratne
ustvarjene sestavine prostora
so pomensko izstopajoči objekti ali prostorske ureditve (objekti
družbene infrastrukture, vozlišča za javni potniški promet ali javni
odprti prostori). |
12.
Eno
- oziroma dvostanovanjska stavba
je prosto stoječ objekt z enim do dvema stanovanjema
- tudi
družinska hiša. |
13.
Enostavni objekt
je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega
statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in
ni objekt z vplivi na okolje. |
14.
Enota urejanja prostora (EUP)
je območje z enotnimi značilnostmi prostora. Na območju EUP je določena
namenska raba prostora, dopustna izraba prostora, omejitve, povezane z
varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine, za
posamezne vrste posegov v prostor so določeni enotni prostorski
izvedbeni pogoji. Če se predvideva izdelava občinskega podrobnega
prostorskega načrta, se za območje EUP določijo usmeritve, pogoji in
omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN. |
15.
Etaža
je prostor
med dvema vodoravnima ploščama v stavbi. Imeti mora primerno višino za
izvajanje dejavnosti ali za bivanje. Etaža so tudi klet (K), pritličje
(P) in mansarda (M). |
16.
Faktor izrabe parcele za gradnjo, (FI)
je
razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino
parcele, namenjene gradnji. |
17.
Faktor zazidanosti parcele za gradnjo, (FZ)
je
razmerje med zazidano površino (tlorisno projekcijo zunanjih
dimenzij največjih etaž vseh objektov (tudi nezahtevnih in
enostavnih objektov) nad terenom) in celotno površino parcele, namenjene
gradnji. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni,
napušči, nadstreški nad vhodom in podobno. |
18.
Gospodarska cona
je območje
obrtnih, proizvodnih, skladiščnih, prometnih, trgovskih in poslovnih
dejavnosti, brez bivanja. |
19.
Gospodarska javna infrastruktura
(GJI) so objekti in/ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju
gospodarskih javnih služb v skladu z veljavnimi predpisi. Gospodarska
javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, komunikacijsko in
prometno infrastrukturo. |
20.
Gospodarsko poslopje
je
nestanovanjska stavba na kmetiji. |
21.
Gradbena parcela
pomeni
zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji ali je načrtovan objekt in na katerem
so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je
načrtovana ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. |
22.
Gradbeni inženirski objekt
je objekt,
namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb
ter interesov, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah
(infrastrukturni objekti in podobno, tudi industrijski objekti, ki niso
stavbe). |
23.
Gradnja
je izvedba
gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo
objekta in odstranitev objekta. |
24.
Gradnja novega objekta
je izvedba
del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali
nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz.
|
25.
Grajena struktura
so
objekti, opredeljeni z velikostjo, obliko in funkcijo v prostoru. |
26.
Grajeno območje kmetije
je
zemljišče, na katerem stojijo stanovanjska stavba in gospodarska
poslopja kmetije, zgrajeni v skladu s predpisi o graditvi objektov. |
27.
Javna površina
je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so
javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče,
park, zelenica, rekreacijska in podobna površina. |
28.
Javno cestno omrežje
je
omrežje, sestavljeno iz kategoriziranih javnih (državnih in občinskih)
cest in ostalih javnih površin, namenjenih cestnemu prometu, ki se
prosto uporabljajo v skladu z določbami veljavnih prometnih predpisov. |
29.
Kakovost prostora
je stanje prostora ali njegovega dela, ki odraža skladnost prostorskih
struktur in vrednot družbe. |
30.
Kakovostne prostorske strukture
so skladni sestavi naravnih in ustvarjenih sestavin prostora, zlasti
pomembni za identiteto in prepoznavno vrednost prostora, ki tvorijo
značilne oblike in vzorce v prostoru, na primer značilne vedute naselij
ali posameznih objektov, značilne kulturne krajine ali posamezne vzorce.
|
31.
Klet (K)
je del
stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Kletni
del stavbe je vkopan ali delno vkopan v teren. Na ravnem terenu lahko
klet sega največ 1,4 m nad okoliški teren. Na nagnjenem terenu, kjer ni
mogoče doseči pogoja, da lahko klet sega največ 1,4 m nad okoliški
teren, mora biti zadnja stena kleti v celoti vkopana v teren, prednja
stena kleti pa je v odvisnosti od strmine terena lahko v celoti nad
terenom (na strmem terenu) ali pa je prednja stena kleti delno vkopana
(na položnejšem terenu). |
32.
Kolenčni zid
je nadzidava stavbe med zadnjo horizontalno ploščo in strešno
konstrukcijo (zidno lego). |
33.
Legalizacija
je
postopek pridobitve upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo
(nelegalno, neskladno in nevarno gradnjo) pod pogojem, da se ta
uskladi s splošnimi veljavnimi predpisi in določbami tega odloka. |
34.
Manj zahtevni objekt
je objekt,
ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte. |
35.
Mansarda (M)
je del
stavbe, katere izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim
nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma dvokapno
streho. |
36.
Nadomestna gradnja
je
novogradnja na mestu obstoječega objekta v skladu z določbami
tega odloka. Pred izvedbo nadomestne gradnje je potrebna odstranitev
obstoječega objekta. |
37.
Nadzidava objekta
je
povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja
tlorisa objekta. |
38.
Naravne sestavine prostora
so reliefne oblike, tla, vode, vegetacija in ekosistemi. |
39.
Naselje
je
območje, ki obsega zemljišča, pozidana in še nepozidana s stanovanjskimi
ali drugimi stavbami ter gradbenimi inženirskimi objekti, in javne
površine. Tvori ga skupina najmanj 10 stanovanjskih stavb. Naselja se
med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij, po
velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Delimo jih v urbana in
ruralna naselja. |
40.
Nelegalna gradnja
pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno
dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega
dovoljenja. |
41.
Neskladna gradnja
pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno
dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja
oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji,
določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega
je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s
pogoji, določenimi z njim. |
42.
Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi,
je stavba,
katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel,
gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna
poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in
avtobusne postaje, letališča in stavba pristaniškega terminala, postaja
žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije,
stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za
izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna
dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna
nestanovanjska stavba. |
43.
Nevarna gradnja
pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža
premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma
njegovo okolico. |
44.
Nezadostno izkoriščena zemljišča
so zemljišča, na katerih je stopnja izkoriščenosti za gradnjo nižja od
načrtovane vrednosti kazalca stopnje izkoriščenosti, opredeljene v
občinskem prostorskem načrtu za posamezno enoto urejanja prostora. |
45.
Nezahtevni objekt
je
konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki je kot nezahtevni objekt določen
v predpisih o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. |
46.
Objekt
je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz
gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi
inštalacijami in tehnološkimi napravami brez vmesne plošče med tlemi in
stropom. |
47.
Objekt sodobne tipologije
je objekt
sodobnega oblikovanja in sodobnih materialov. |
48.
Objekt v javni rabi
je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in so po
načinu rabe namenjeni javnim površinam ali javnim nestanovanjskim
stavbam. |
49.
Obnovljivi viri energije
so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno
obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter
geotermalna in sončna energija. |
50.
Obvodni prostor
je
zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter
stoječih voda. |
51.
Odprte bivalne površine
so zelene ali tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne
služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (na
primer dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo
se na terenu, ali v enem ali več nivojih, ali kot odprte ozelenjene
terase na objektu, pri čemer je potrebno upoštevati določila tega odloka
glede urejanja odprtih bivalnih površin v posameznih enotah urejanja
prostora. |
52.
Odstranitev objekta
je izvedba
del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi
prejšnje
stanje. |
53.
Okoljska infrastruktura
so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za
oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih
odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. |
54.
Poseg v
prostor je
poseg v zemljišče ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po
predpisih o graditvi objektov, poseg v objekt ali na njem ter drug poseg
v fizične strukture na terenu in pod njim. |
55.
Poseg na objekt ali območje,
varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine,
pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane
vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status
(gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov,
vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo, kot
določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine). |
56.
Pritličje (P)
je del
stavbe, katerega prostori so neposredno nad zemeljsko površino
ali pa na vodoravni plošči nad kletjo ali na vodoravni plošči, ki je
lahko največ toliko dvignjena nad okoliški teren kot določajo omejitve o
vkopanosti kleti v teren (na ravnem terenu lahko klet sega največ 1,4 m
nad okoliški teren). |
57.
Raščen teren
so
površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s
tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. |
58.
Regulacijske črte
so
urbanistični elementi za urejanje in oblikovanje podobe naselja, ob
upoštevanju ustvarjenih in naravnih danosti v prostoru naselja. |
59.
Rekonstrukcija objekta
je
spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje
objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma
izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa
se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge
njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti,
če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi
s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne
infrastrukture. |
60.
Sleme
je vrhnji
rob ostrešja ali stični rob strešin na vrhu ostrešja. Na slemenu je
najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik. |
61.
Soglasje lastnika sosednje parcele
je zasebna listina, ki jo izda lastnik parcele in z njo dovoljuje
odstopanje pri poseganju v prostor od določb,
navedenih v tem predpisu, če to odstopanje dovoljuje ta predpis. Listina
mora biti zapisana in potrjena (overjena) v skladu s predpisi, ki
veljajo za listine v upravnih postopkih. |
62.
Sonaravno urejanje vodotokov
je
urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških,
krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov. |
63.
Športni center
obsega športne površine in objekte, namenjene športnim aktivnostim in
športnim prireditvam. |
64.
Stanovanjska stavba
je objekt, v katerem je vsaj 51 % BTP nad terenom namenjenih bivanju. |
65.
Stavba
je objekt
z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni
prebivanju ali opravljanju dejavnosti. |
66.
Sprememba namembnosti
je izvedba
del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija,
predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da
se
povečajo vplivi objekta na okolico. |
67.
Strokovna prostorska preveritev
je
urbanistična oziroma krajinska oziroma arhitekturna oziroma
gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo izdela pooblaščen
strokovnjak ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in
utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih
prostorov. |
68.
Strukturna urejenost prostora
obsega
značilne smeri, oblikovno členjenost prostora, prostorske poudarke,
vedute, kvalitetne poglede in razmerja med rabami prostora. |
69.
Urejanje okolice objekta
so dela, s
katerimi se uredi okolica objekta znotraj gradbene parcele, ki pripada
objektu. Primeri takih del so: odkopavanje in nasipavanje zemljišč,
utrditev dvorišča, ureditev odvodnjavanja dvorišča, zgraditev klančine
ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta. |
70.
Ustvarjene sestavine prostora
so grajena
struktura oziroma prostorske ureditve. |
71.
Varovalni
pas gospodarske javne infrastrukture
obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so
dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem
pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali
upravljavca te infrastrukture. |
72.
Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba
s tremi ali več stanovanji (vila blok, hiša v terasah, stanovanjski
blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). |
73.
Vidna privlačnost prostora
je
prostoru ali posamezni sestavini prostora pripisana značilnost, ki je
neposredno povezana s prijetnostjo, kot želeno značilnostjo posameznega
prizorišča. |
74.
Vidno razvrednotenje prostora
je
poslabšanje podobe kakovostnih prostorskih struktur z izstopajoče
neskladnimi, tudi pomensko manj sprejemljivimi objekti in prostorskimi
ureditvami. |
75.
Vinogradniški objekt (tudi zidanica)
je
kmetijska stavba za spravilo in predelavo grozdja, sadja ter za
shranjevanje vina, drugih kmetijskih pridelkov, strojev, orodja
ter za izvajanje dejavnosti, potrebnih za obdelavo kmetijskih površin
(priprava hrane, vzdrževanje higiene), in za občasno bivanje v času
intenzivnih del v vinogradu. |
76.
Vodnogospodarske ureditve
so dela za
vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za
odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred
poplavami, regulacije vodotokov. |
77.
Vrstna
hiša
je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi
gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. |
78.
Vzdrževanje objekta
je
izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča
njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno
korist. Vrsto vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve
objektov. |
79.
Zahtevni objekt
je objekt,
v katerem se zadržuje večje število oseb, ali objekt, ki ima velike
dimenzije, ali objekt, za katerega je vedno obvezna presoja vplivov na
okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako
določeno s posebnimi predpisi. |
80.
Zelene površine
so
namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na
prostem, in izboljšavi kakovosti bivanja. Zelene površine so del
stavbnih zemljišč v naselju. |
(2) Izrazi
s področja urejanja prostora, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku,
imajo enak pomen kot je opredeljen v predpisih s področja urejanja
prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih. |
|
|
|
|
|
|
|
(1)
Strateški del OPN izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih
dejavnikov prostorskega razvoja Občine Cirkulane in njenega širšega
območja. |
(2)
Strateški del OPN upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki
izhajajo iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in
mednarodnih dokumentov in priporočil. |
(3) Pri
načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Cirkulane so bila
posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki opredeljujejo: |
1.
naselje Cirkulane kot lokalno središče s funkcijami tega središča,
|
2.
Haloze kot območje kmetijstva s tradicionalnimi vinogradniškimi nasadi, |
3.
Haloze kot obmejno območje z ostrejšim mejnim režimom, |
4.
Haloze kot višje gričevnato območje z zmanjševanjem poseljenosti, v
katerem je potrebno zagotavljati osnovno gospodarsko in družbeno
infrastrukturo ter spodbujati ekološko naravnanost turizma, kmetovanja
in večjo rabo obnovljivih virov energije, |
5.
območje občine kot območje prometnih povezav s Hrvaško s pomembnim
cestnim prehodom čez reko Dravo, |
6.
območje občine kot območje z bogato kulturno dediščino ter območje
ohranjene narave, z gradom Borl, v katere bo občina v prostorskem
razvoju usmerjala nosilne ali potencialne dejavnosti turistične ponudbe
občine in širše regije Haloz. |
(4)
Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in
regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo Občino Cirkulane, kot so
Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006-2013, Regionalni
razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007-2013, Območni
razvojni program Spodnje Podravje za obdobje 2007-2013, Lokalni
energetski koncept občine Cirkulane iz leta 2009, Obnova gradu Borl iz
leta 2007, Rudarski projekt za izgradnjo raziskovalne geotermalne vrtine
Cirkulane iz leta 2008. |
(5)
Strateški del OPN upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev
urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni. |
(6) Enako
upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in
načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih
virov in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so
prikazani v prikazu stanja prostora za Občino Cirkulane. |
|
6. člen |
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
(1) Občina
Cirkulane je povezana s sosednjimi občinami na naslednjih področjih: |
1.
na
področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno
vodo, preskrba z električno energijo, telekomunikacijske povezave, |
2.
z
občinami Spodnjega Podravja na področju ravnanja z odpadki, |
3.
z
Mestno občino Ptuj in ostalimi sosednjimi občinami na dopolnjevanju z
dejavnostmi, ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo potreb občine –
sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti, |
4.
z
občinami Haloz pri projektih razvoja turizma in ostalih skupnih
dejavnosti v območju Haloz. |
7. člen |
(cilji
prostorskega razvoja občine) |
(1) Ob
upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega razvoja
Občine Cirkulane enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji
in so združeni v naslednje vsebinske skupine: |
1.
skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj, |
2.
skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z
optimalno zasnovo poselitve, |
3.
optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru, |
4.
prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v
občini, zlasti občinskega središča in oskrbnih središč, |
5.
dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih
omrežij, |
6.
preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora,
|
7.
prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko
ravnovesje, |
8.
ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine, z
možnostjo vključevanja teh dobrin v gospodarski razvoj občine. |
(2) Zaradi
dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja
posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru je občina kot
prednostne določila naslednje cilje prostorskega razvoja: |
1.
zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev stanovanjskih dejavnosti v
občinskem središču in v delih ostalih naselij, v katere bo usmerjen
razvoj poselitve v občini (Cirkulane, Dolane, Pristava, Gradišča),
|
2.
zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v
občinskem središču in v naselju Dolane, |
3.
zagotavljanje infrastrukturne dostopnosti potencialnih turističnih
območij z gradnjo ustrezne infrastrukture za izvajanje dejavnosti
sonaravnega, vodnega ter obvodnega turizma in rekreacije ob reki Dravi
ter vinske turistične infrastrukture v gričevnatem delu občine, |
4.
zagotavljanje infrastrukturne dostopnosti turističnega območja izjemne
kulturne dediščine gradu Borl in njegovega širšega območja, |
5.
zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev sekundarnih in terciarnih –
proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v občini (širitev
proizvodne cone v Dolanah), |
6.
zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev primarnih dejavnosti v
občini – območje z objekti za kmetijsko proizvodnjo (zidanice oziroma
vinske kleti, ribogojnice), |
7.
zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje
infrastrukturnih omrežij v občini – rekonstrukcija vodovodnega omrežja,
rekonstrukcija delov prometnega omrežja, povečanje površin za mirujoči
promet (ob pokopališču, športnem centru), |
8.
zagotavljanje prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini – gradnja
kanalizacije s skupno čistilno napravo v Cirkulanah in Dolanah (severno
od proizvodne cone), |
9.
zagotovitev prostorskih pogojev za uporabo alternativnih, zlasti
obnovljivih virov energije (geotermalna vrtina), |
10.
zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev rekreacijskih območij in
rekreacijskih poti v območju občine (večji rekreacijski ribniki,
kolesarska rekreacijska povezava). |
2.2
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
8. člen |
(vsebina
zasnove prostorskega razvoja občine) |
(1) V
zasnovi prostorskega razvoja občine Cirkulane se na osnovi prepoznavnih
naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih teženj in
možnosti določijo: |
1.
prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti, |
2.
omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij, |
3.
temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji, |
4.
druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih
in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih
surovin, |
5.
urbana središča, za katera je potrebno izdelati urbanistični načrt.
|
|
9. člen |
(prednostna območja za razvoj poselitve) |
(1) Občina
kot prednostno območje, z intenzivnejšim razvojem poselitve za potrebe
bivanja, opredeljuje naselje Cirkulane z že razvito strnjeno gručasto
zasnovo, v katerega bo usmerjala dejavnosti za zadovoljevanje funkcije
občinskega središča. |
(2) Zmerni
razvoj poselitve v skladu z demografskimi gibanji in usmerjanjem
prostorskih potreb bo občina usmerjala v ostala naselja, na površine
delne prenove, notranjega razvoja in funkcionalnega zaokroževanja. |
(3)
Proizvodne in večje obrtne in obrti podobne dejavnosti bo občina
usmerjala v naselje Dolane 1 na proizvodne površine. |
(4)
Posebna prednostna območja, v katera bo občina usmerjala razvoj posebnih
dejavnosti, namenjenih turizmu in spremljajoči rekreaciji v naravnem
prostoru, je območje gradu Borl in območje načrtovanega turistično
rekreacijskega centra v območju Šumice. |
(5) Občina
bo v območja za razvoj poselitve usmerjala tudi urejanje in širitev
površin za šport in rekreacijo ter ostalih zelenih površin v vseh
naseljih. Občina bo podpirala ureditev manjših rekreacijskih površin
tudi v območju ohranjanja poselitve izven strnjenih naselij. |
(6)
Širitev kmetij in intenzivnih kmetijskih proizvodnih dejavnosti (farme,
rastlinjaki, ribogojnice), v naseljih in v območju ohranjanj poselitve
bo občina podpirala le v primerih, ko bodo za to zagotovljeni prostorski
in okoljski pogoji. |
|
10. člen |
(prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti) |
(1)
Območje Občine Cirkulane bo zaradi slabših reliefnih danosti, varovanja
narave, prepletanja kmetijskih in gozdnih površin ter avtohtone
poselitve in varovanja potencialnih vodnih virov, prednostno usmerjala
primarno dejavnost kmetijstva v okoljsko prijaznejše kmetovanje. |
(2)
Celotno območje občine je potencialno območje za razvoj sonaravnega
turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah in v kmetijsko manj
intenzivni kulturni krajini, razvoj turizma vinskih cest v
vinogradniških območjih kot območjih prepoznavnih naravnih in
ustvarjenih kvalitet prostora ter razvoj vodnega in obvodnega turizma v
območju ob reki Dravi in umetnih vodnih površinah v občini. |
(3) Občina
severovzhodni del območja občine v skladu z republiškimi izhodišči
opredeljuje kot potencialno raziskovalno območje nafte in plina. |
|
11. člen |
(omrežje
naslij, z vlogo in funkcijo naselij) |
(1)
Naselje Cirkulane, kot osrednje in največje naselje v občini, občina
opredeljuje kot lokalno središče s funkcijo občinskega središča, v
katerega bo usmerjala dejavnosti za zadovoljevanje vsakodnevne oskrbe,
osnovnega izobraževanja in druženja ter zadostno in dostopno oskrbo z
družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi. |
(2) V RPE
naselju Dolane občina opredeljuje tri medsebojno ločene dele strnjene
pozidave kot ostala naselja v skladu s SPRS. Pomembnejše je naselje
Dolane1 z obstoječimi proizvodnimi površinami in načrtovanimi širitvami
teh površin, v katerega bo občina usmerjala poleg razvoja obstoječih
dejavnosti tudi umeščanje in selitev večjih uslužno-storitvenih in
manjših proizvodnih, obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. |
(3) Ostala
naselja v občini, kot manjši strnjeni deli pozidave po SPRS, so naselja
Dolane2, Dolane3, Gradišča, Medribnik in Pristava, po namenski rabi
prostora opredeljena kot podeželska naselja s kmetijami in bivanjem, v
katerih bo občina zagotavljala le delne oskrbne funkcije za svoje
prebivalstvo, ki ga bo izvajala z obstoječimi dejavnostmi v teh naseljih
in v ožjem vplivnem območju teh naselij (v območju naselja po RPE).
|
|
12. člen |
(temeljne
smeri prometnega povezovranja naselij v občini in regiji) |
(1)
Naselja v Občini Cirkulane se prometno povezujejo med seboj in
navezujejo na občinsko središče ter na pomembnejša središča izven občine
s cestnim prometnim omrežjem. |
(2)
Najpomembnejša cestna prometna os navezave v občini je regionalna cesta
R-I-228 Spuhlja – Zavrč, ki neposredno navezuje severna naselja občine
na bližnje večje središče – Ptuj, kot središče nacionalnega pomena, na
sosednjo občino Zavrč ter preko mednarodnega mejnega prehoda Zavrč na
sosednja središča v Republiki Hrvaški. |
(3) Druga
pomembna cestna navezava je regionalna cesta R-III-692 Borl – Meje, ki
neposredno navezuje občinsko središče in naselja ob njej na R-I-228 in
preko nje na večja središča izven občine. |
(4) Vsa
naselja so preko R-I-228 in R-III-692 ali preko lokalnih cest dobro
povezana z občinskim središčem. |
(5) Občina
bo spodbujala izboljšanje navezave občinskega prometnega omrežja na
načrtovano cestno-prometno povezavo Hajdina – Ormož. |
|
13. člen |
(druga za
občino pomembna območja) |
(1) Druga
za občino pomembna območja so: |
1.
širše območje izjemne kulturne dediščine gradu Borl. |
2.
vinogradniška območja kot območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih
kvalitet prostora, |
3.
območje naravnih kvalitet prostora ob reki Dravi: ekološko pomembno
območje Drava – spodnja in posebno varstveno območje Drava (območje
Natura 2000), |
4.
območje naravnih kvalitet prostora v vinorodnih Halozah: ekološko
pomembno območje Vinorodne Haloze in posebno varstveno območje Haloze –
vinorodne (območje Natura 2000). |
(2) Občina
opredeljuje širše območje izjemne kulturne dediščine gradu Borl z
varovanim območjem krajinskega parka kot območje pomembno za razvoj
»posebnega« visokega turizma, vezanega na možnost bivanja v zgodovinskem
gradu, povezanem s starimi legendami, izjemno lego v prostoru in
doživljajsko različno kulturno krajino, kot odlično izhodiščno
turistično točko, v katero bo usmerjala spremljajoče in dopolnilne
dejavnosti k osnovni dejavnosti kot so sprehajalne poti, jahalne poti in
kmetije s konji, zaključena kolesarska omrežja z izposojo, manjše
kmetije s ponudbo domačih pridelkov in izdelkov iz dopolnilnih
dejavnosti, ureditve za izvajanje rekreacije v naravnem okolju, ureditve
za izvajanje gibalnih in drugih terapij za izboljšanje zdravja v
naravnem okolju, čolnarjenje in druge dejavnosti na reki Dravi, lov,
foto lov in podobno. |
(3) Občina
opredeljuje med ostalimi za občino pomembnimi območji vinogradniška
območja kot območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet
prostora, s svojstveno mozaično kulturno krajino, v kateri so na
prisojnih pobočjih nad gozdnim robom zasajeni vinogradi, ki se
zaključujejo z značilno slemensko poselitvijo vinogradniških domačij in
ostalih objektov potrebnih za obdelavo vinogradov in spravilo pridelkov,
s to dodatno doživljajsko vrednostjo pa so potencialna območja za razvoj
turizma vinskih cest in sonaravnega turizma kot dodatne vrednosti
vinogradništva v Halozah, v katera bo občina poleg ohranjanja primarnih
dejavnosti usmerjala tudi razvoj turizma. Občina je po reliefni
strukturi svojega območja in delitvi vinogradniških leg območje občine
razdelila na: |
1.
vinogradniško območje Gradišča obsega površine z vinogradi in slemensko
poselitvijo, ki vključuje tudi vinogradniške objekte v območju severno
od potoka Belana in Pristavskega potoka ter zahodno od potoka Bela in
mejo občine in vključuje vinorodne lege Gradišča, Cirkulane in Dolane, |
2.
vinogradniško območje Brezovec, Veliki Vrh obsega površine z vinogradi
in slemensko poselitvijo, ki vključuje tudi vinogradniške objekte v
območju vzhodno od potoka Bela in severno od potoka Duga ter mejo občine
in vključuje vinorodne lege Brezovec in Veliki Vrh, |
3.
vinogradniško območje Pristava, Okič, Slatina, Pohorje in Paradiž obsega
površine z vinogradi in slemensko poselitvijo, ki vključuje tudi
vinogradniške objekte Južno od Pristavskega potoka, Belane in zahodno od
Bele ter mejo občine in vključuje vinorodne lege Mali Okič, Pohorje,
Paradiž in Slatina, |
4.
vinogradniško območje Gruškovec, Meje obsega površine z vinogradi in
slemensko poselitvijo, ki vključuje tudi vinogradniške objekte v območju
južno od poroka Duga ter vzhodno od potoka Bela in mejo občine in
vključuje vinorodne lege Gruškovec in Meje. |
(4) Kot
ostala za občino pomembna območja občina opredeljuje območje naravnih
kvalitet z ekološko pomembnim območjem ob reki Dravi in območje naravnih
kvalitet z ekološkim območjem dela vinorodnih Haloz, v katerih bo
dejavnosti usmerjala v ohranjanje stanja naravno kvalitetnega prostora
na zavarovanem območju. |
|
14. člen |
(urbanistični načrt) |
(1) Razvoj
občinskega središča Cirkulane je podrobneje opredeljen v urbanističnem
načrtu za to naselje. |
|
2.3
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
|
15. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1)
Cestno-prometno omrežje v občini sestavljajo regionalni državni cesti in
kategorizirane občinske ceste (lokalne ceste in javne poti). V
cestno-prometno omrežje je uvrščen tudi sistem javnih površin za
mirujoči promet. |
(2)
Prioriteta občine na področju cestnega omrežja bo dobra prometna
povezava celotnega območja občine z občinskim središčem Cirkulane,
regionalnim središčem Ptuj, središči sosednjih občin in bližnjimi
večjimi središči v Republiki Hrvaški ter urejanje in posodabljanje
tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča navzkrižja z
ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete
bivanja, kot so državne ceste skozi naselja, otežene ali podaljšane
prometne navezave in dostopi zaradi naravnih nesreč ali slabih prometnih
povezav, priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih in gozdnih
cest, in dostopi na zemljišča, ali pa je poslabšana prometna varnost na
omrežju občinskih cest. |
(3) Občina
Cirkulane bo v povezavi z drugimi občinami spodbujala razvoj
kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti – predvsem v območju razvoja
turizma v občini Cirkulane (kot oblika dodatne ekološko naravnane
turistične ponudbe k predvideni turistično rekreacijski ponudbi v
obdravskem in vinorodnem območju), kakor tudi ureditev kolesarskih poti
v kolesarsko primernejših območjih občine. |
(4) Občina
bo usmerjala javni potniški promet v racionalizacijo povezav in
zagotavljanje fizičnega povezovanja javnih prometnih podsistemov (javni
prevoz skupaj s šolskimi prevozi). Hkrati bo javni potniški promet
usmerjala v zagotavljanje dnevne dostopnosti pomembnejših zaposlitvenih
središč ter središč, v katerih občani zadovoljujejo funkcije, ki jih
sama občina na svojem območju ne izvaja (šolanje na srednji in višji
stopnji, zdravstvena oskrba, druge storitve in oskrba, ki jih za celotno
območje izvaja regionalno središče nacionalnega pomena Ptuj in ostala
središča. |
|
16. člen |
(telekomunikacije) |
(1)
Telekomunikacijsko omrežje v občini sestavlja telefonsko
telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije. |
(2)
Celotno območje občine je pokrito s telekomunikacijskim širokopasovnim
omrežjem. |
|
|
|
|
(1) Na
območju občine ni omrežij in naprav, namenjenih prenosu električne
energije in plina. |
(2) Razvoj
distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v
dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s ciljem
zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine. |
(3) Občina
bo porabo energije usmerjala v zmanjšanje porabe energije v skladu s
predvidenimi ukrepi Lokalnega energetskega koncepta in podpirala
povečanje uporabe tistih obnovljivih in okolju prijaznejših virov
energije, ki jih je mogoče ekonomično energetsko izkoriščati na območju
občine. To so lesna biomasa – tudi bioplin v manjših sistemih, sončna
energija in geotermalna energija). |
|
18. člen |
(oskrba z
vodo) |
|
(2) Razvoj
obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo Občina Cirkulane
usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem
zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako
gospodinjstvo. |
(3) Na
območju občine je, kot prioriteta pri obnavljanju omrežja, predvidena
zamenjava vodovodnih cevovodov v koridorjih izgradnje kanalizacije. |
|
19. člen |
(čiščenje
in odvajanje odpadnih voda) |
(1) Občina
Cirkulane bo kot prioritetni cilj na področju čiščenja in odvajanja
odpadnih vod podpirala pospešeno dograjevanje omrežja za zbiranje in
odvajanje odpadnih vod v strnjenih naseljih in predvidenih širitvah in
na območjih proizvodnih površin, v skladu z izhodišči SPRS. Predvidena
je širitev izgradnje kanalizacije v naselju Cirkulane in izgradnja
kanalizacije v naselju Dolane. |
(2)
Čiščenje odpadnih voda bo občina izvajala na obstoječi centralni
čistilni napravi v naselju Cirkulane in na načrtovani čistilni napravi
severno od proizvodnih površin v naselju Dolane. |
(3) Občina
Cirkulane bo v območju pojava razpršene poselitve usmerjala ravnanje z
odpadno vodo v zbiranje odpadne vode v individualnih sistemih za zajem
odpadne vode in odvoz greznične blatenice na čistilno napravo ali manjše
individualne sisteme čiščenja odpadne vode. |
|
20. člen |
(ravnanje
z odpadki) |
(1) Občina
bo skrbela za organizirano ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov in
odlaganje odpadkov na urejenem regijskem odlagališču CERO Gajke v
Spuhlji v Mestni občini Ptuj. |
(2)
Umestitev zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov občina usmerja na
proizvodne površine v Dolanah. |
(3) Občina
bo nadaljevala s spremljanjem in dopolnjevanjem evidence divjih
odlagališč odpadkov in pripravila ukrepe za sanacijo teh odlagališč. |
|
21. člen |
(vodno
gospodarske ureditve) |
(1) Na
področju vodnega gospodarstva ni načrtovanih večjih posegov v urejanje
vodotokov. |
|
2.4
Določitev območij območij naselij, vključno z območij razpršene gradnje
in razpršene poselitve |
|
22. člen |
(območja
naselij) |
(1) Kot
območja naselij občina opredeljuje območja strnjene poselitve različnih
namembnosti s pripadajočimi površinami v RPE naseljih Cirkulane, Dolane,
Medribnik, Pristava in Gradišča. |
(2)
Naselje Cirkulane po tej opredelitvi sestavljajo naslednje manjše enote: |
1.
razširjeno staro naselbinsko jedro, ki se je razvilo kot gručasta
zasnova okrog cerkve sv. Barbare, |
2.
pokopališče na njegovem severnem robu, |
3.
novejše obcestne krakaste širitve kot stanovanjske pozidave na severni,
zahodni in vzhodni strani naselja, ob lokalnih cestah proti Dolanam,
Pristavi in Gradiščem, |
4.
površine za centralne dejavnosti ob glavni prometnici skozi naselje, |
5.
površine za šport in rekreacijo s športnim centrom na južnem robu
naselja, |
6.
nepozidane in delno pozidane površine, ki novejše širitve povezujejo v
strnjeno gručasto celoto naselja, |
7.
površine, potrebne za dolgoročni razvoj urbanega naselja. |
(3)
Strnjene dele poselitve v RPE naselju Dolane občina opredeljuje kot tri
prostorsko ločena manjša naselja v skladu z opredelitvijo naselja po
SPRS. |
1.
naselje Dolane1 je sestavljeno iz dveh delov, to je iz dela novejše
stanovanjske pozidave severno od proizvodnega območja, ki se preko
potoka Bela nadaljuje proti zahodu, ob cesti na pobočje in dela, ki ga
predstavljajo obstoječe površine za proizvodne in obrtne dejavnosti na
njegovem južnem robu (med regionalno cesto in potokom Bela),
|
2.
naselje Dolane2 obsega območje strnjene poselitve, ki se je razvilo ob
prometnem vozlišču pri mostu čez reko Dravo s prevladujočimi
storitvenimi in uslužnostnimi dejavnostmi trgovine in gostinstva,
|
3.
naselje Dolane 3 kot stanovanjsko naselje vzhodno od proizvodnega
območja ob lokalni cesti proti Velikemu Vrhu (zajetih nekaj stavb iz RPE
naselja Veliki Vrh), ki je nastalo s pozidavo prostih površin med dvema
manjšima kmetijama. |
(4) Kot
naselje Gradišča po SPRS občina opredeljuje najgostejši del strnjene
slemenske poselitve v RPE naselju Gradišča. |
(5) Kot
naselje Pristava po SPRS občina opredeljuje gostejši del strnjene
poselitve ob stičišču cest iz Gradišča in Pristave v RPE naselju
Pristava (zajetih tudi nekaj stavb iz RPE naselja Cirkulane). |
(6) Kot
naselje Medribnik po SPRS občina opredeljuje gostejši del strnjene
poselitve ob regionalni cesti iz Borla proti mejnemu prehodu, južno od
odcepa ceste v Paradiž. |
|
23. člen |
(območja
naselij s sanacijo razpršene gradnje) |
(1) V
Občini Cirkulane ni opredeljenih naselij, h katerim bi se s sanacijo
priključevala območja razpršene gradnje in ne naselij, s katerimi bi se
sanirala razpršena gradnja. |
|
24. člen |
(območja
razpršene poselitve) |
(1) Občina
opredeljuje preostale dele območja RPE naselij izven strjenih naselij
Cirkulane, Dolane1, Dolane2, Dolane3, Gradišča, Pristava in Medribnik,
ter celotna območja RPE naselij Brezovec, Gruškovec, Mali Okič, Meje,
Paradiž, Pohorje, Slatina in Veliki Vrh, kot območje odprtega prostora
izven naselij, v katerem se pojavljata dva značilna tipa razpršene
poselitve: |
1.
starejši avtohtoni vzorec dolinske razpršene poselitve, s pojavom
samotnih kmetij, manjših zaselkov ter razdrobljenih in razpršenih
naselij, z domačijami, umeščenimi ob vznožje reliefnega dviga
položnejših prisojnih pobočij, ki ohranja prvotne lastninske celke in
njihovo delitev na vse manjše kmetije, z objekti namenjenimi kmetijam z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju z dopolnilnim kmetijstvom, z
ohranjanjem katere bo občina zagotavljala obdelovanje površin v
dolinskem dnu potoka Bele s pritoki in s tem omogočala pogoje za
ohranjanje značilne kulturne krajine v demografsko ogroženih, obmejnih
in hribovitih področjih, |
2.
časovno mlajši avtohtoni vzorec slemenske razpršene poselitve v
vinogradniških območjih, s pojavom samotnih kmetij na stranskih in
nižjih slemenih ter razložene in razdrobljene slemenske poselitve
pretežno na glavnih slemenih, v kateri se pojavljajo manjše slemenske
kmetije, v območjih večjih nacionaliziranih kompleksov vinogradov tudi
stanovanjske hiše kot nadomestni objekti nekdanjih viničarij, opuščene
viničarije spremenjene v objekte za stalno ali občasno bivanje ter
starejši in novejši vinogradniški objekti kot vinske kleti, zidanice in
sodobnejši vinogradniški »vikendi«, z ohranjanjem katere bo občina
zagotavljala obdelovanje vinogradov in ostalih kmetijskih zemljišč v
mozaični strukturi vinogradniških območij v demografsko ogroženih,
obmejnih in hribovitih področjih svoje občine. |
(2)
Območja naselij po RPE so opredeljena po veljavnih mejah v registru
prostorskih enot. |
(3) Kot
območje demografske ogroženosti je opredeljen celotni južni del občine
in obsega območja RPE naselij Brezovec, Gradišča, Gruškovec, Mali Okič,
Medribnik, Meje, Paradiž, Pohorje, Pristava, Slatina in Veliki Vrh ter
območja RPE naselij Dolane in Cirkulane izven strnjene poselitve. |
|
25. člen |
(območja
razpršene gradnje) |
(1) V
Občini Cirkulane ni območij s pojavi razpršene gradnje. |
|
2.5
Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
2.5.1
Usmeritve za razvoj poselitve |
|
26. člen |
(razvoj
naselij) |
(1) Občina
Cirkulane bo usmerjala razvoj naselij tako, da bo omogočal: |
1.
razvoj obstoječega morfološkega vzorca naselja, |
2.
razvoj predvidenih dejavnosti v posameznih naseljih v skladu z vlogo in
funkcijo naselja, |
3.
upoštevanje naravnih in varstvenih omejitev, |
4.
ohranjanje tipologije arhitektonsko urbanistične oblikovanosti naselij, |
5.
izboljšanje kakovosti bivanja, |
6.
izboljšanje pogojev za zdravje ljudi. |
(2) Razvoj
občinskega središča Cirkulane bo občina prednostno usmerjala v razvoj
urbanega naselja: |
1.
z
delno prenovo obstoječih objektov, z možnostjo spremembe namembnosti teh
objektov in delno prenovo javnega prostora v območju ob glavni
prometnici skozi staro vaško jedro, |
2.
z
notranjim razvojem naselja in usmerjanjem pozidave na obstoječe
nepozidane stavbne površine v naselju, |
3.
s
širitvijo stavbnih zemljišč, ki jih bo občina prilagajala potrebam po
umeščanju novih ali širitvi obstoječih dejavnosti, potrebnih za
zagotavljanje funkcije občinskega središča, |
4.
s
površinami za dolgoročni razvoj naselja, opredeljenimi na vzhodni strani
do potoka Bela z ohranjanjem širšega zelenega pasu ob vodotoku, na
zahodni strani med lokalnima cestama v Gradišča in Pristavo, na severu
pa do vključitve redke pozidave v območje naselja. |
(3) Občina
usmerja razvoj naselja Dolane1 z bivanjem in obstoječimi proizvodnimi
površinami: |
1.
v
delno prenovo obstoječih površin z intenzivnejšo izrabo nepozidanih
stavbnih zemljišč na severni strani območja proizvodnih površin, |
2.
v
manjšo širitev proizvodnih površin za potrebe manjše proizvodnje in
obrti v smeri proti jugu. |
3.
v
notranji razvoj dela naselja namenjenega bivanju zlasti v dolinskem
delu, |
4.
v
zgostitev pozidave v delu naselja namenjenega bivanju ob lokalni cesti
proti Gradiščam. |
(4) Razvoj
naselja Dolane2 (ob prehodu čez reko Dravo) bo občina usmerjala v: |
1.
notranji razvoj z zgoščevanjem in intenzivnejšo rabe stavbnih zemljišč
za obstoječe storitvene in uslužnostne dejavnosti v tem naselju. |
(5) Razvoj
naselij Dolane1, Gradišča, Medribnik in Pristava, ki so po namenski rabi
prostora opredeljena kot podeželska naselja s kmetijami in bivanjem, po
velikosti in opredelitvi dejavnosti pa kot vasi, bo občina usmerjala: |
1.
v
delno prenovo morebitnih opuščenih kmetij v naseljih z možnostjo
spremembe namembnosti kmetij v objekte za stalno ali občasno bivanje, |
2.
v
notranji razvoj s pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč v obcestni
pozidavi ter boljšim izkoriščanjem praznih in neprimerno izkoriščenih
površin v območjih obstoječih naselij, |
3.
v
manjše širitve teh naselij kot širitve stavbnih zemljišč za potrebe
razvoja obstoječih dejavnosti in umestitev novih sprejemljivih
spremljajočih dejavnosti ter zaokrožitve stavbnih zemljišč ob vaškem
robu ali umestitve dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. |
(6) V
nadaljnje širitve na najboljša kmetijska zemljišča bo občina usmerjala
razvoj naselij le pod pogojem, da so predhodno izkoriščene vse možnosti
notranjega razvoja naselja (izvedba prostorskih ureditev na sedaj
načrtovanih stavbnih zemljiščih, območja delnih prenov in gostitev,
degradirana zemljišča, gozdna zemljišča in druga kmetijska zemljišča
zajeta v območja naselij. |
|
27. člen |
(razvoj
dejavnosti v naseljih) |
(1) V
občinsko središče, ki ga občina usmerja v razvoj urbanega naselja, bo
občina usmerjala: |
1.
dejavnosti, ki jih mora po funkciji zagotavljati občinsko središče za
svoje prebivalstvo, |
2.
bivanje z dopolnilnimi dejavnostmi. |
Razvoj
obstoječih dejavnosti in nove dejavnosti bo občina usmerjala v območja
prostorsko združljivih dejavnosti po načelu notranjega razvoja ali
širitve posameznih enot urejanja. Obstoječe kmetije bo občina usmerjala
v dolgoročno selitev izven območja naselja. |
(2) V
naselje Dolane1 bo občina usmerjala razvoj obstoječih dejavnosti in
dopolnilnih dejavnosti na proizvodnih površinah. V notranji razvoj
stanovanjskega dela tega naselja pa bo poleg ohranjanja kmetij in dela
spremljajočih dejavnosti, usmerjala stanovanjsko gradnjo za potrebe
proizvodnih površin. |
(3) V
naselja podeželskega tipa bo občina usmerjala bivanje s kmetijami za
izvajanje primarnih dejavnosti kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi ter
del oskrbnih in storitvenih spremljajočih dejavnosti za zadovoljevanje
potreb prebivalstva. Zaradi težnje po prestrukturiranju kmetijske
dejavnosti in opuščanju kmetovanja, bo na proste površine v naseljih
usmerjala stanovanjsko gradnjo pod pogojem, da s tem ne ustvarja
prostorskih navzkrižij. |
|
28. člen |
(sanacije
razpršene gradnje) |
(1) Občina
ne predvideva ukrepa sanacije razpršene gradnje, saj so redki pojavi
razpršene gradnje v občini že zajeti v naselja. |
|
29. člen |
(ohranjanje območij razpršene poselitve) |
(1) Na
območjih, kjer so kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovana: |
1.
območja slemenske poselitve v vinogradniških območjih z vinskimi kletmi,
zidanicami in novejšimi vinogradniškimi objekti ter manjšimi slemenskimi
kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi (vinotoči, turistične kmetije),
starimi viničarskimi domačijami in manjšim številom objektov obstoječih
spremljajočih dejavnosti, |
2.
dolinska razpršena poselitev s kmetijami in bivanjem ter z dopolnilnimi
dejavnostmi po dolinskih dneh in na nižjih položnejših pobočjih, ki so
ostanek ostanek nekdanjih celkov, razvitih v manjše zaselke ali samotne
kmetije z delnimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, |
bo občina
usmerjala razvoj v ohranjanje in varovanje razpršene poselitve kot
pojava, s katerim se ohranja poselitev območja, ki prispeva k ohranjanju
videza kulturne krajine, načrtovanje novih posegov pa omogočala le v
primeru, ko se bodo z njimi ohranjale prepoznavne značilnosti prostora.
|
|
30. člen |
(urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Razvoj
naselij bo občina usmerjala v nadaljevanje dosedanje prostorske zasnove
naselja, v območjih, kjer funkcija in dejavnosti preraščajo osnovno
dejavnost naselja, pa v kakovostno nadgradnjo te zasnove. |
(2) Občina
bo zasnovo posameznih naselij usmerjala v razvoj: |
1.
urbanega strnjenega naselja Cirkulane z razvito gručasto zasnovo, ki je
opredeljena z obstoječim naselbinskim jedrom ob glavni prometnici skozi
naselje in pozidavami, ki so se razvile ob krajevnih cestah v južnem
delu naselja; nadaljnji razvoj gručaste strukture naselja bo usmerjen v
pozidavo prostih površin med obstoječimi potezami in v razvoj
spremljajočega prometnega omrežja v naselju, ki bo v dolgoročnem razvoju
omogočalo zahodni obvoz naselja, |
2.
eno
ali dvostranske obcestne pozidave v manjše gručasto naselje v naseljih
Dolane1, Dolane2 in Dolane3, z razvojem prometnega in ostalih omrežij,
ki bodo omogočala tudi gradnjo za obstoječo pozidavo, in s tem
površinsko zaokroževanje naselbinske zasnove, |
3.
razvoj eno ali dvostranskega obcestnega slemenskega, dolinskega ali
pobočnega tipa pozidave z zapolnjevanjem vrzeli med obstoječimi stavbami
in zaokroževanjem, brez možnosti gradnje za obstoječo pozidavo, razen ob
krakastem razvoju naselja. |
(2) Pri
postavitvi in oblikovanju novih objektov, postavitvi prostorskih
dominant in oblikovanju javnih površin v naseljih ter drugih
arhitektonskih in urbanističnih elementih prostora bo občina izhajala iz
značilnosti arhitekturne regije in krajine ali jih estetsko
nadgrajevala. |
(3) Za
urbanistično oblikovanje večjih širitev naselij bo občina uveljavljala
enake usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij. |
(4) Manjše
ali večje širitve naselij čez obstoječe zelene naselbinske robove in
poseganja v zeleno strukturo naselij bo občina usmerjala v obnovo ali
kakovostno nadomeščanje. |
(5) Občina
bo prostorski razvoj usmerjala v ohranjanje zelenih cezur med naselji in
v preprečevanje neutemeljenega zraščanja naselij. |
(6)
Širitev naselij bo občina usmerjala v prostorsko in funkcijsko
zaključeno celoto, vključno z opremljenostjo z GJI. |
(7)
Naselje Cirkulane, ki je lokalno središče in po funkciji naselij
občinsko središče, bo Občina Cirkulane usmerjala v nadaljnjo krepitev
teh funkcij z naslednjimi predvidenimi usmeritvami: |
1.
del
naselja ob lokalni cesti skozi naselje, v katerem so umeščene centralne
dejavnosti, bo za razvoj teh dejavnosti usmerjala v širitev proti
priključku na regionalno cesto (manjši nakupovalni center) in jugu
(gradnja športne dvorane), |
2.
zelene površine za potrebe športa in rekreacije in njihov razvoj so
umeščene na območju južno od lokalne ceste na skrajni jugozahodni rob
naselja in se razširijo do potoka Belana, |
3.
ločilni pas med pokopališčem in obstoječo pozidavo je opredeljen kot pas
zelenih površin, izvzet iz pozidave, |
4.
širitve naselja v smeri proti potoku Bela na vzhodni strani naselja
morajo ohranjati pas zelenih površin v sedanji ali drugi primerni rabi
prostora – kolesarska steza, sprehajalne poti, |
5.
tik
ob zahodnem robu naselja je umeščena površina za raziskovanje in v
primeru gospodarske upravičenosti tudi za izkoriščanje geotermalne
energije, ki bi omogočila uvedbo daljinskega ogrevanja v naselju, |
6.
na
severnem robu naselja je ob obstoječo čistilno napravo po potrebi
dopustna umestitev drugih površin komunalne infrastrukture, |
7.
vmesna prosta stavbna zemljišča na zahodu in severu so namenjena
stanovanjski gradnji, |
8.
dolgoročno širitev občinskega središča občina načrtuje na površinah
severno, vzhodno in zahodno od obstoječega in razširjenega centralnega
območja, |
9.
ureditev dodatnih dolgoročnih širitev zelenih površin za oddih in
rekreacijo v naravnem okolju načrtuje občina v obvodnem pasu potokov
Bela in Belana. |
|
2.5.2
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
31. člen |
(razvojna
območja za dejavnosti v krajini) |
(1) Razvoj
v krajini bo občina usmerjala v razvoj dejavnosti, ki so vezane na
izrabo naravnih virov. V Občini Cirkulane so to kmetijstvo z
dopolnilnimi dejavnostmi v povezavi z razpršeno poselitvijo, ki je v
gričevnatem svetu usmerjena v vinogradništvo, s kmetijami in
vinogradniškimi gospodarstvi, v funkciji obdelave kmetijskih zemljišč in
vzdrževanja kmetijske krajine, gozdarstvo, dejavnosti na vodnih
površinah, ter bivanje. Razvojne pobude zajemajo tudi turizem in
rekreacijo v naravnem okolju. |
(2) V
območja krajine bo poleg dejavnosti, navedenih v prejšnjem odstavku tega
člena, občina usmerjala tudi razvoj dejavnosti, ki so vezane na
obstoječe naravne ali grajene danosti prostora in niso del avtohtone
razpršene poselitve, njihova umestitev pa je v skladu s prostorskimi
predpisi, kot so: |
1.
posebne dejavnosti turizma povezane z rekreacijo v naravnem okolju na
Gradu Borl in v območju Šumice, |
2.
dejavnosti gospodarskih javnih služb (črpališča, manjše deponije
nasipnega materiala za potrebe vzdrževanja občinskih cest, trafo postaje
in podobne objekte), |
3.
površine namenjene splošni rabi, kot so ureditve cest, ločenih
kolesarskih poti med občinskim in zaposlitvenim središčem, sprehajalnih
poti ob potoku Bela in Belana (zajeto v dolgoročno širitev naselja
Cirkulane), jahalne poti za potrebe turizma, romarskega okolja ob Sveti
Ani, ipd.), |
4.
za
izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanje narave in
varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti
kulturne krajine na območju reke Drave, širšega območja gradu Borl
(zavarovana krajinska parkovna ureditev), pri ravnanju z odpadnimi
vodami v večjih zaselkih in gručastih ureditvah z gradnjo male ČN,
|
5.
površine za šport in rekreacijo izven naselij s streliščem v Brezovcu,
manjših igrišč za potrebe lokalnega prebivalstva ali za spremljajoče
dejavnosti ob turističnih območjih v RPE naseljih Cirkulane (Šumica),
Dolane, Paradiž in Gruškovec, vključno z manjšimi vodnimi ureditvami
(ribniki) v naseljih Gruškovec, Medribnik, Paradiž in Pristava,
namenjenih rekreaciji in preživljanju prostega časa, |
6.
rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja, kot je
območje za raziskovalno geotermalno vrtino zahodno od naselja Cirkulane,
in ostale raziskave geotermalne energije, zemeljskega plina in nafte v
območju podeljene koncesije, |
7.
gradnja kmetijskih proizvodnih objektov, kadar so prostorsko in okoljsko
nesprejemljivi na površinah dosedanje dejavnosti (premestitev kmetije iz
območja naselja, ureditev ribogojnice na naravnih vodah, postavitev
objektov za intenzivno vzgojo rastlin ali vzrejo živali), če so s tem
zagotovljeni izboljšani pogoji za obratovanje (dostopnost, izraba
energije, osončenost, prostorska omejitev v obstoječi poselitvi ali
okoljska nesprejemljivost). |
(43) V
območja slemenske razpršene poselitve v vinogradniških območjih bo
občina usmerjala tudi postavitev objektov za potrebe izvajanja kmetijske
dejavnosti (vinogradniški in podobni manj zahtevni objekti) v kolikor
bodo izpolnjeni predhodni pogoji, umeščanje pa usmerjala v strjevanje
zaselkov razpršene poselitve v vinogradniških območjih zaradi boljšega
izkoriščanja obstoječe GJI, ob upoštevanju naravnih danosti in
lastninske strukture vinogradniških območij, če je to prepoznavni vzorec
razpršene poselitve. |
(54) Občina
bo zaradi omejenih možnosti za kmetovanje (razgibanost terena, majhnost
površin, razdrobljenost kmetij, opuščanje kmetovanja) in ohranjanja
prepoznavnih kakovosti in vrednost prostora, usmerjala kmetijsko
proizvodnjo v okoljsko prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo. Na večjih
vinogradniških površinah bo občina usmerjala kmetijsko proizvodnjo v
zmanjšanje navzkrižij med različnimi dejavnostmi v prostoru in v
zmanjšanje emisij iz kmetijstva v odprtem prostoru. |
(65) Na
področju gozdarstva bo občina usmerjala dejavnosti v ohranjanje
gospodarskih in ekoloških funkcij gozda ter v varovanje gozdov
zavarovanih z veljavnimi predpisi, s katerimi so razglašeni varovalni
gozdovi in gozdovi s posebnim namenom. |
(76) Na
vseh primernih vodnih površinah bo občina spodbujala gospodarsko rabo
vodnih površin v turistično rekreacijski namen. |
(87) Občina
bo dejavnosti za raziskovanje fosilnih goriv usmerjala v severovzhodni
del občine, ki je opredeljen kot raziskovalni prostor nafte in
zemeljskega plina, raziskovanje geotermalne energije na celotno območje
občine. |
(98) Občina
bo razvoj vodnega in obvodnega turizma usmerjala v območje ob reki Dravi
v severnem delu občine in na manjše vodne površine, ki so namensko
grajene kot ribolovne ali rekreacijske vodne površine. Razvoj turizma
vinskih cest in turističnih kmetij pa bo občina prednostno usmerjala na
območje, v katerem je prisotno vinogradništvo. |
(109) V
območje krajine bo občina usmerjala tudi urejanje športno rekreacijskih
površin, če te niso urejene v območju naselij, in razvoj gospodarske
javne infrastrukture za povezovanje in preskrbo naselij in razpršene
poselitve. |
|
32. člen |
(območja
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in
reševanja, območja za obrambo) |
(1)
Poplavna območja v občini so v severnem delu občine ob reki Dravi in v
območju močneje vodnatih haloških potokov (Bela, Duga, Belana) in
njihovih manjših pritokov, v katera občina ne bo usmerjala dejavnosti,
ki bi imele ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali bi povečevale poplavno ogroženost območja. |
(2) V
občini so gričevnata reliefno strmejša območja opredeljena kot območja z
zahtevnejšimi protierozijskimi ukrepi. |
(3) Na
območju občine so opredeljena območja z različnimi verjetnostmi
pojavljanja plazov. |
(4) Na
območjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo občina v primeru
izrednih razmer zagotavljala izključno rabo površin za namene zaščite in
reševanja. |
(5) V
občini ni območij in objektov, namenjenih potrebam obrambe. |
|
2.5.3
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
33. člen |
(stavbna
zemljišča) |
(1) Kot
stavbna zemljišča v namenski rabi prostora na območju občine bo občina
opredelila vse pozidane in nepozidane površine v naseljih, v prostorsko
ločenih poselitvenih enotah dejavnosti, vezanih na poselitev, in v
enotah avtohtone poselitve. Posebna kategorija stavbnih zemljišč, ki so
del naselij ali samostojne enote izven naselij, pa niso namenjena
pozidavi, so zelene površine in nekatere površine gospodarske javne
infrastrukture. |
(32) Občina
bo spremembo namenske rabe v stavbna zemljišča za gradnjo vinogradniških
in podobnih objektov opredelila kot sprejemljivo le v primerih, ko
predlagatelj za gradnjo vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 30 arov
trajnega nasada vinograda, sadovnjaka, ipd., na območjih najboljših
kmetijskih zemljišč ter najmanj 5 arov trajnega nasada (vinograda,
sadovnjaka ipd.) na območju drugih kmetijskih zemljišč. |
|
34. člen |
(kmetijska
zemljišča) |
(1) Občina
bo kot kmetijska zemljišča na svojem območju opredelila površine, na
katerih se izvaja dejavnost kmetijstva. |
(2) Po
proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih
lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in reliefne
oblikovanosti, bo občina zemljišča opredelila kot najboljša kmetijska
zemljišča in druga kmetijska zemljišča. |
(3) Kot
najboljša kmetijska zemljišča bo občina opredelila površine, ki imajo
visok ali dober proizvodni potencial. |
(4)
Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom bo občina
opredelila kot druga kmetijska zemljišča. Sem uvršča površine na
reliefno dvignjenih območjih in mokrotna dolinska dna. |
(5) Kot
kmetijska zemljišča v odprtem prostoru bo občina opredelila tudi ostale
rabe zemljišč, ki so opredeljena linijsko ali pa
nimajo odmerjenega funkcionalnega zemljišča, kot so: |
1.
manjše gozdne zaplate, ki niso opredeljene kot gozd in so zajete v
pretežno rabo območja, |
2.
vodna zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine, zajete v
pretežno rabo območja, |
3.
površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v območju
kmetijske krajine, zajete v pretežno rabo območja, |
4.
druga zemljišča v območju kmetijske krajine, ki niso opredeljena v
podrobnejšo rabo zemljišč (kot so npr. zemljišča pod kulturnimi
spomeniki). |
(6)
Poseben status imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju urbanističnega
načrta predvidena za dolgoročno širitev poselitve, trenutna kmetijska
raba pa je prilagojena obstoječi poselitvi. |
|
35. člen |
(gozdna
zemljišča) |
(1) Občina
bo kot gozdna zemljišča na svojem območju opredelila gozdove ob reki
Dravi ter porasla severna in strmejša pobočja v vinorodnem delu Haloz. |
(2) V
gozdna zemljišča v odprtem prostoru bo občina opredelila tudi ostale
rabe zemljišč, ki so opredeljena le linijsko ali pa nimajo odmerjenega
funkcionalnega zemljišča, kot so: |
1.
vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine, zajeta v
pretežno rabo območja, |
2.
površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih
območjih krajine, zajete v pretežno rabo območja, |
3.
druga zemljišča v gozdnih območjih krajine, ki niso opredeljena v
podrobnejšo rabo zemljišč (kot so npr. zemljišča pod kulturnimi
spomeniki ipd.). |
|
36. člen |
(vodna
zemljišča) |
(1) Kot
vodna zemljišča površinskih celinskih voda bo občina opredelila
zemljišča, na katerih je voda trajno ali občasno prisotna, tudi suhe
struge hudournikov, opuščene struge, prodišča, močvirja, zemljišča, ki
jih je zalila voda zaradi posegov. |
(2) Kot
vodno infrastrukturo bo občina opredelila večje umetne akumulacije, ki
so stalne vodne površine in so namenjene rekreaciji na prostem. |
|
37. člen |
(druga
zemljišča) |
(1) Kot
druga zemljišča bo občina opredelila zemljišča, namenjena pridobivanju
mineralnih surovin, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, območja za potrebe obrambe in ostala zemljišča, ki jih ni
mogoče uvrstiti v eno izmed osnovnih namenskih rab prostora (ki jih ni
mogoče uvrstiti v območje stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč,
gozdnih zemljišč ali vodnih zemljišč). |
|
2.5.4
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
38. člen |
(usmeritve
za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Občina
bo usmerjala določanje prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v
prostor tako, da bo v vsaki enoti urejanja, ki bodo opredeljene na
osnovi osnovne ali podrobnejše namenske rabe ter ostalih značilnosti
prostora, nedvoumno določena: |
1.
namembnost in vrsta posegov v prostor, |
2.
lega objektov in ureditev v prostoru, |
3.
velikost objektov in ureditev v prostoru, |
4.
oblikovanje objektov in ureditev v prostoru, |
5.
parcelacija objektov in ureditev v prostoru, |
6.
priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo, |
7.
upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru, |
8.
upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditvah v
prostoru, |
9.
posebnosti in drugi pogoji v posamezni EUP. |
(2) Pri
določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor bo
občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz
strateškega dela OPN Občine Cirkulane in opredeljujejo prostorski razvoj
občine. |
3
Izvedbeni del prostorskega načrta |
|
3.1
Določitev enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe prostora |
|
39. člen |
(enote
urejanja prostora) |
(1)
Območje Občine Cirkulane je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN
razdeljeno na enote urejanja prostora po kriteriju enake pretežne
namenske rabe prostora in enakih prostorskih izvedbenih pogojih v
posamezni enoti. |
(2)
Naselja in druga, za občino pomembna območja poselitve v Občini
Cirkulane, so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora:
|
1
CIRKULANE |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
CI01 |
CU |
Cirkulane – vaško središče |
KS-2859, KD-21143, KD-22224, KD-24254, KD-24255, KD-24256,
NS-1179, NV-7518, EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPN |
CI02 |
SS |
Cirkulane – južno od vaškega središča |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPN |
CI03 |
CU |
Cirkulane – ob šoli in vrtcu |
KD-2863, EPO-Haloze, pSCI-Haloze, |
OPN |
CI04 |
ZS, VC |
Cirkulane – športni center |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPN |
CI05 |
SS |
Cirkulane – severno od športnega centra |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPPNp |
CI06 |
SS |
Cirkulane – zahod |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPN |
CI07 |
ZK |
Cirkulane – pokopališče |
KS-2864, KD-21144, EPO-Haloze, pSCI-Haloze, |
OPN |
CI08 |
ZD |
Cirkulane - ob pokopališču |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPN |
CI09 |
SS |
Cirkulane – vzhod, severno od ceste |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPN |
CI10 |
K1
– dolgoročna sprememba v S |
Cirkulane – ob Gradiškem potoku |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPN; po spremembi v S: OPPN |
CI11 |
K1
– dolgoročna sprememba v S |
Cirkulane – ob Belani in Beli |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPN; po spremembi v S: OPPN |
CI12 |
VC, O, K1 – dolgoročna sprememba K1 v Z |
Cirkulane – Belana in Bela |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPN po spremembi v Z: OPPN |
CI13 |
K1, K2 dolgoročna sprememba v S |
Cirkulane – severovzhod |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPN; po spremembi v S: OPPN |
CI14 |
BT, ZS |
Cirkulane – Šumica |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPN |
|
2
DOLANE |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
DO01 |
SK, PC, VC, O |
Dolane – severno od proizvodnega območja |
KD-21141, EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPN |
DO02 |
IG, ZD |
Dolane – širitev proizvodnega območja |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPPNp |
DO03 |
IG |
Dolane – proizvodno območje |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPN |
DO04 |
IG |
Dolane – gospodarska cona južno od proizvodnega območja |
EPO-Haloze, pSCI-Haloze |
OPPNp |
DO05 |
SK |
Dolane – ob cesti v Veliki vrh |
|
OPN |
DO06 |
SK, PC |
Dolane – ob mostu |
NV-4423, NV-6953, NV-7318, EPO-Drava_Spodnja, pSCI-Drava,
SPA-Drava |
OPN |
DO07 |
BT |
Dolane – grad Borl |
KS-35, KS-6659, KS-7873, EPO-Drava_Spodnja, pSCI-Drava,
SPA-Drava |
OPN |
DO08 |
K2, G, VC |
Dolane – ob gradu Borl |
KS-35, KS-6659, KS-7873, EPO-Drava_Spodnja, pSCI-Drava,
SPA-Drava |
OPN |
|
3
GRADIŠČA |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
GR01 |
SK |
Gradišča |
EPO Haloze, EPO Drava_ Spodnja, pSCI-Haloze, pSCI-Drava,
SPA-Drava |
OPN |
|
4
MEDRIBNIK |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
ME01 |
SK, PC |
Medribnik |
EPO Haloze, pSCI-Haloze |
OPN |
|
5
PRISTAVA |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
PR01 |
SK |
Pristava |
EPO Haloze, pSCI-Haloze |
OPN |
|
(3)
Območja izven naselij v Občini Cirkulane so razdeljena na naslednje
enote urejanja prostora: |
|
1
ODPRTI PROSTOR |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
DR01 |
VC, G |
Reka Drava |
NV-4423, NV-6953, NV-7318, EPO Drava Spodnja, pSCI-Drava,
SPA-Drava, varovalni gozd |
OPN |
HC01 |
A,
ZS, O, PC, PO, K1, K2, G, VI, VC, LP |
Haloze - odprti prostor občine Cirkulane |
KS-2860, KS-2861, KS-6657, KS-7873, KD-18141, KD-22239,
KD-24237, KD-24247, NS-1141, NV-4423, NV-6953, NV-6968, NV-7060,
NV-7072, NV-7318, EPO Haloze, EPO Drava Spodnja, pSCI-Haloze,
pSCI-Drava, SPA-Drava, varovalni gozd, poplave Q-100-del,
zahtevnejši protierozijski ukrepi-del |
OPN |
HC02 |
A,
Av, K2, G, |
Haloze – slemenska poselitev Gradišča, zahod |
EPO Haloze, EPO Drava Spodnja, pSCI-Haloze, pSCI-Drava,
SPA-Drava, zahtevnejši protierozijski ukrepi-del |
OPN
|
HC03 |
A,
Av, K2, G, |
Haloze – slemenska Gradišča, vzhod |
KD-21133, EPO Haloze, EPO Drava Spodnja, pSCI-Haloze,
pSCI-Drava, SPA-Drava, zahtevnejši protierozijski ukrepi-del |
OPN |
HC04 |
A,
Av, K1, K2, G, |
Haloze – slemenska poselitev Brezovec, Veliki Vrh |
KD-21125, KD-24237, KD-24251, EPO Haloze, EPO Drava Spodnja,
pSCI-Haloze, pSCI-Drava, SPA-Drava, zahtevnejši protierozijski
ukrepi-del |
OPN |
HC05 |
A,
Av, K2, G, |
Haloze – slemenska poselitev Pristava, Mali Okič, Slatina |
KD-24242, KD-24243, EPO Haloze, pSCI-Haloze, zahtevnejši
protierozijski ukrepi-del |
OPN |
HC06 |
A,
Av, K1, K2, G, |
Haloze – slemenska poselitev Pohorje Paradiž |
KS-2861, KD-24247, KD-25658, EPO Haloze, pSCI-Haloze,
zahtevnejši protierozijski ukrepi-del |
OPN |
HC07 |
A,
Av, ZS, K1, K2, G, |
Haloze – slemenska poselitev Gruškovec, Medribnik, Meje |
KD-21132, KD-24240, EPO Haloze, pSCI-Haloze, zahtevnejši
protierozijski ukrepi-del |
OPN |
MP01 |
PO |
Meddržavni mejni prehod Meje |
EPO Haloze, pSCI-Haloze, zahtevnejši protierozijski ukrepi |
DPA |
(4)
Območja EUP so prikazana v Karti II. 3. Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev v izvedbenem delu grafičnega dela OPN. |
|
40. člen |
(območja
namenske rabe prostora) |
(1) Za
celotno območje občine je v skladu s predpisi določena osnovna namenska
raba prostora, ki izhaja iz strateškega dela prostorskega načrta.
|
(2) Na
območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša namenska raba
prostora, je podrobnejša namenska raba prostora izhodišče za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora. |
(3) Manjše
površine podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni
namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja prostora, zlasti prometne
površine in urbane zelene površine, so podrejene razvoju pretežne
dejavnosti znotraj posamezne enote. |
(4) Oznaka
in opis podrobne namenske rabe: |
SK
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter spremljajočim dejavnostim,
|
SS
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi
dejavnostmi, |
CU
osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali
novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja,
|
IG
gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim,
poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim
in servisnim dejavnostim, |
BT
območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za
turizem, |
ZS
površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem, |
ZD
druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma
drugo funkcijo, |
ZK
pokopališča – površine za pokop in spomin na umrle, |
PC
površine cest, |
PO
ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa, |
O
območja okoljske infrastrukture, namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter
ravnanja z odpadki, |
A
površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini,
nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov,
razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih
naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta
naselja); površine razpršene poselitve so namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter spremljajočim dejavnostim,
|
Av
površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v
krajini, ki so namenjene gradnji vinogradniških objektov (z ali brez
dopolnilnih bivalnih prostorov) za potrebe obdelave vinogradov,
sadovnjakov ali drugih nasadov, |
K1
območja najboljših kmetijskih zemljišč, |
K2
območja drugih kmetijskih zemljišč, |
G
gozdna zemljišča, |
VC
območja celinskih vod, |
VI
območja vodne infrastrukture, |
LP
površine podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki
onemogoča drugo rabo. |
(5)
Območja namenske rabe prostora so prikazana v Karti II. 3. Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v izvedbenem delu
grafičnega dela OPN. |
|
3.2
Prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.2.1
Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
|
41. člen |
(namembnost in vrste objektov, vrste posegov v prostor, dopustne
dejavnosti) |
(1) V
posamezni EUP je po namembnosti in vrstah objektov dopustno graditi
vrste objektov, določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Občine Cirkulane (v
nadaljevanju PRILOGA 1). V PRILOGI 2 k Odloku o OPN Občine Cirkulane (v
nadaljevanju PRILOGA 2) pa so določene vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov, ki so po namenu dopustne v posamezni EUP. PRILOGA 2
določa tudi vzdrževalna dela, dopustna v posameznih EUP. |
(2)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljenih na podlagi prvega odstavka tega
člena. |
(3) V EUP
so v skladu z namensko rabo prostora dopustne naslednje vrste gradenj:
|
1.
gradnja novih objektov (obsega gradnjo novega objekta, dozidavo
obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del, zaradi
katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta), |
2.
rekonstrukcija objektov, |
3.
odstranitev objektov, |
če niso v
nasprotju s podrobnejšimi PIP-po posameznih enotah urejanja prostora. |
(4) V EUP
je v skladu z namensko rabo prostora dopustno vzdrževanje objektov.
|
(5) Poleg
dopustnih vrst gradenj so znotraj parcele za gradnjo, dopustna dela za
ureditev okolice objektov, ki niso gradnja. Prostorski izvedbeni pogoji
za urejanje okolice objektov so določeni v 46. členu tega odloka. |
(6) Z
namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev
obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne
operacije, s katerimi se spreminja prostor, pod pogojem, da bodo
izvedene na okolju prijazen način, ki ohranja žive meje, posamezna
drevesa, gozdne zaplate, vodne elemente (kot so manjši opuščeni občasno
vodnati rokavi, naravna obraslost vodotokov, suhe obrasle struge
vodotokov), ter grmovna in drevesna zatočišča za ptice v intenzivnem
kmetijskem prostoru). |
(7)
Dopustni so drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor,
ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov in naprav
gospodarske javne infrastrukture. Podrobnejši pogoji o drugih posegih in
ureditvah so določeni v PIP-ih posameznih EUP. |
(8)
Dopustne dejavnosti so opredeljene z namensko rabo površin in
namembnostjo objektov, ki so kot dopustni v posameznih enotah urejanja
prostora določeni v PRILOGI 1 in PRILOGI 2 k OPN ali pa so opredeljeni v
podrobnejših PIP-ih posameznih EUP. |
(9)
Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših
PIP-ih posameznih EUP. |
|
42. člen |
(lega
objektov in odmiki) |
(1)
Umestitev novih objektov v prostor pri vseh vrstah novogradenj mora
upoštevati obstoječe stanje v prostoru, z obstoječo
zasnovo prostora in lego obstoječih legalnih objektov v prostoru.
|
(2) Na
terenih z nagibom morajo biti daljše stranice objektov vzporedne s
plastnicami terena. |
(3) Lega
objektov mora upoštevati regulacijske črte določene v grafičnem delu
OPN. Če regulacijske črte v grafičnem delu iz objektivnih razlogov niso
določene, mora pooblaščeni projektant, na podlagi geodetskega načrta,
določiti regulacijske črte (regulacijsko linijo, gradbeno linijo,
gradbeno mejo) iz lege obstoječih objektov in zasnove prostora na
območju, umestitev novih objektov pa mora upoštevati obstoječe
razpoznavne regulacijske črte naselja ali dela naselja. |
(4) Odmik
novogradenj od regulacijske linije, ki sovpada z linijo površine javne
prometnice (kategorizirane ali nekategorizirane), iz katere je dovoz na
parcelo, mora upoštevati minimalno širino peš hodnika 1,2 m ali širino
peš hodnika 1,2 m in še dodatni odmik 5 m za nemoten osebni dovoz in
parkiranje avtomobila, če dovoz in parkiranje nista omogočena na drugem
delu parcele. Odmik novogradenj mora upoštevati tudi načrtovano
rekonstrukcijo prometnice. |
(5) Odmiki
od regulacijskih linij prometnic višjih kategorij morajo upoštevati
odmike, določene v cestnoprometnih predpisih za kategorijo posamezne
ceste. |
(6)
Dopustni so krajši odmiki od predhodno navedenih odmikov v tem členu, če
zasnova prostora in lega objektov v prostoru opredeljujeta posebne lege
objektov v prostoru (na primer obstoječa strnjena obcestna pozidava na
krajšem odmiku od predhodno navedenih odmikov) in je večji odmik novega
objekta zaradi varstvenih predpisov, terenskih razmer ali odstopanja od
enovitosti zaključene poteze pozidave neizvedljiv, kar je potrebno
preveriti in upoštevati v EUP slemenske poselitve HC02-HC07. |
(7) V
kolikor zasnova prostora in lega objektov ne opredeljujeta posebne lege
objektov v prostoru (kot so gradnja na posestno mejo ali tipološki
vzorec z odmiki, ki so krajši od 4 m, in je temu prilagojena parcelacija
gradbenih parcel), morajo biti nove stavbe (nad in pod terenom)
odmaknjene najmanj 4 m od posestne meje sosednjega lastnika. Kot
oddaljenost od posestne meje je opredeljena najkrajša razdalja med mejo
sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko stavbe (na
primer najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico
najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije).
|
(8)
Dopustni so manjši odmiki od meje zemljišča sosednjega lastnika, če s
tem pisno soglaša lastnik te nepremičnine (overjena pisna izjava),
hkrati pa so še vedno zagotovljene varne poti, intervencijski dostop,
sanitarno tehnični in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna
korist, če leži novogradnja ob meji odprtega javnega prostora.
|
(9)
Medsebojni odmiki med stavbami sosednjih lastnikov morajo zagotavljati
predpisane svetlobno-tehnične, požarnovarnostne, sanitarne in druge
pogoje ter vzdrževanje in rabo objektov po svoji gradbeni parceli.
|
(10)
Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje
parcele, namenjene gradnji. |
(11)
Odmiki novih objektov od objektov in omrežij GJI morajo upoštevati
varovalne odmike, ki so določeni v predpisih posameznih področij GJI.
|
(12)
Odmiki novogradenj nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni v
skupnih PIP-ih za nezahtevne in enostavne objekte. |
(13)
Stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem prostoru, drugi
objekti pa so razporejeni v notranjost parcele, razen v pozidavah, kjer
objektov zaradi konfiguracije terena ni možno graditi v notranjost
parcele, zaradi česar se ostali objekti raztezajo vzdolž prometnice.
Pred stanovanjskim objektom in ob njem pa je ob javnem prostoru dopustno
zgraditi garažo kot nezahtevni objekt za lastne potrebe, če bo tak
objekt v predhodno navedenih odmikih odmaknjen od regulacijske linije,
sovpadajoče z linijo površine javne prometnice. |
(14) V
kolikor je za območje značilen vzorec lege objektov s postavitvijo
krajše stranice objekta na obcestno gradbeno linijo, ga mora upoštevati
tudi orientacija novogradnje v EUP. |
(15)
Stavbe na stavbnih in ostalih zemljiščih v območju gozda ali ob meji
gozdnega prostora morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba,
drugi objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti
odmaknjeni od meje gozda vsaj 1 m. Če ureditve na kmetijskih zemljiščih
ob robu gozda zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4
m od gozdnega roba. V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti
tudi manjši odmik od gozdnega roba, če je v projektnih pogojih ali
predhodnem soglasju k posegu, ki ga je izdal pristojni strokovni organ
za upravljanje z gozdovi, ugotovljeno, da manjši odmik ne bo povzročil
negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega
prostora. |
(16)
Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših
PIP-ih posameznih EUP. |
|
43. člen |
(parcelacija stavbnih zemljišč) |
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo stavbnih zemljišč določajo
velikost in obliko parcele, namenjene gradnji. S parcelacijo je potrebno
zagotoviti pogoje za uporabo in vzdrževanje objektov. Parcelacija
stavbnih zemljišč v parcele za gradnjo mora upoštevati: |
1.
tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ,
FI, odmike od parcelnih ali posestnih mej, varovalne koridorje
infrastrukture, odmike od regulacijskih črt in podobno), |
2.
velikost, zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen načrtovanih
objektov, |
3.
krajevno značilen vzorec parcelacije, izhajajoč iz zasnove naselja, če
je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela, |
4.
naravne razmere in značilnosti grajene strukture, |
5.
omejitve uporabe zemljišča, |
6.
možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave, |
7.
možnost zagotavljanja dostopa do parcele, |
8.
omogočena mora biti načrtovana raba sosednjih zemljišč. |
(2) Za
objekte navedene v naslednji tabeli, je dopustna (pri novogradnjah,
(razen pri nadomestnih objektih)) naslednja pripadajoča velikost parcel
za gradnjo: |
|
OBJEKTI NA PARCELI |
RAVEN TEREN (m2) |
NAGNJEN TEREN (m2) |
na pobočju vzpetine |
na vrhu (slemenu) vzpetine |
družinska hiša brez dodatnih objektov za izvajanje dejavnosti |
500 |
700 |
250 |
družinska hiša z dodatnimi objekti za izvajanje dejavnosti v
podeželskih naseljih in v razpršeni poselitvi |
700 |
1000 |
250 |
objekti za izvajanje dejavnosti (na lokaciji ob stanovanjski
stavbi ali na samostojni lokaciji brez stanovanjske stavbe) |
700 |
1000 |
300 |
vrstna hiša |
od 250 m2 do 350 m2,
dopustna je velikost do 500 m2, večjo velikost je
potrebno utemeljiti z značilnostmi prostora, ki zahtevajo večjo
velikost od 350 m2 |
od 300 m2 do 400 m2,
dopustna je velikost do 600 m2, večjo velikost je
treba utemeljiti z značilnostmi prostora, ki zahtevajo večjo
velikost od 400 m2 |
od 250 m2 do 350 m2,
dopustna je velikost do 500 m2, večjo velikost je
potrebno utemeljiti z značilnostmi prostora, ki zahtevajo večjo
velikost od 350 m2 |
počitniška hiša |
250 |
150 |
100 |
vinogradniški objekt |
100 |
100 |
100 |
(3) Delitev zemljišča za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji,
je dopustna pod pogojem, da je zemljišče po namenski rabi opredeljeno za
namen, ki ga predvideva parcelacija, in so nove parcele odmerjene v
skladu s pogoji, določenimi v tem členu odloka. |
(4) Velikost in oblika stavbne parcele morata zagotavljati: |
1.
možnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, če so dopustni v
EUP, |
2.
kadar investitor ob osnovnem objektu načrtuje dodatne dejavnosti, morata
velikost in oblika parcele zagotavljati izvajanje dodatnih dejavnosti,
dopustnih v EUP, |
3.
ureditve manipulativnih, parkirnih in zelenih površin, ki so potrebne za
nemoteno obratovanje dopustne dejavnosti, |
4.
predpisane intervencijske dostope in površine za postavitev in
posredovanje intervencijskih vozil, |
5.
potrebne odmike za preprečitev širjenja požara ali porušitve objektov na
sosednje objekte. |
(5)
Velikost parcel na kmetijah in velikost parcel stanovanjskih hiš z
dodatno dejavnostjo je dopustno povečati do površine, ki zagotavlja
nemoteno delovanje dodatne dejavnosti ob upoštevanju določb tega člena.
Dopustni so tisti objekti za dodatne dejavnosti, ki so za posamezno EUP
določeni v PRILOGI 1 in PRILOGI 2 tega odloka in izpolnjujejo prostorske
izvedbene pogoje, določene za posamezne EUP. |
(6) Za
prepletanje dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo zagotoviti
naslednje pogoje: |
1.
ustrezno velikost parcele za gradnjo, ki zagotavlja potrebne površine za
nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za
potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev
objekta, |
2.
neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, |
3.
vsi
vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti
posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje. |
(7)
Površina podaljšane dostopne poti od javne ceste do parcele za gradnjo,
se ne upošteva pri izračunu FZ, FI in drugih kazalcih o izkoriščenosti
parcele. |
(8)
Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših
PIP-ih posameznih EUP. |
|
44. člen |
(velikost
objektov) |
(1) Vsi
objekti in prostorske ureditve morajo biti po velikosti objektov
prilagojeni tradicionalnim oziroma kakovostnim objektom in ureditvam v
okolici novega objekta oziroma prostorskim ureditvam v EUP, naselju ali
širšem območju občine. |
(2)
Velikost stavb in drugih objektov na posamezni parceli je odvisna od
namena stavbe oziroma objekta, velikosti parcele, pogojev o legi in
zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe: |
1.
velikost novih stanovanjskih in drugih stavb za dopustne dejavnosti mora
upoštevati tradicionalne krajevne značilnosti gradnje pritličnih
objektov z dopustno kletjo, če to dopuščajo danosti terena, in/ali
izkoriščenim podstrešjem, etažnosti (K) + P + (M), s kolenčnim zidom do
višine 1 m, |
2.
na
ravninskem terenu je dopustno povišanje etažnosti stavb do (K) + P +
(1N) + p, s kolenčnim zidom do 0,2 m in brez izkoriščenega podstrešja za
stanovanjski namen, če povišanje etažnosti predstavlja značilne
naselbinske poudarke in s tem ni porušen višinski videz naselja; objekti
so lahko višji od sosednjih objektov za največ 10 % višine - za
preveritev višinskega videza naselja mora geodetski posnetek vsebovati
višine slemen streh okoliških stavb, projekt pa mora vsebovati
izhodiščno koto pritličja; povišanje etažnosti pa ni dopustno pri
nestanovanjskih kmetijskih stavbah (stavbah za rastlinsko pridelavo,
stavbah za rejo živali, stavbah za spravilo pridelka in drugih
nestanovanjskih kmetijskih stavbah (stavbah za shranjevanje kmetijskih
strojev, orodja, mehanizacije)) ter vseh stavbah na vrhu (slemenu)
vzpetine in na pobočju vzpetine, |
3.
kota pritličja mora biti čim bližje zemeljskemu površju, vendar ne manj
kot 10 cm nad terenom, najvišja dopustna pa je kota pritličja 1,40 m nad
okoliškim terenom objekta (tudi pri nadstropnem objektu), |
4.
kota pritličja novogradenj ob urejenem javnem prostoru mora biti na koti
javnega prostora ali pa na koti, ki je do največ 0,3 m nad koto javnega
prostora, |
5.
na
nagnjenem terenu mora biti zadnja stena kleti (to je stena na višjem
nivoju terena) v celoti vkopana v teren, prednja stena kleti (to je
stena na nižjem nivoju terena) pa v odvisnosti od strmine terena čim
bolj vkopana v teren – pri zelo strmem terenu je dopustna postavitev
prednje stene kleti objekta v celoti na teren, |
6.
če
je več kot tretjina višine stene kleti nad terenom, jo je potrebno
ozeleniti z rastlinjem (z vzpenjavkami, grmičevjem,…), |
7.
v
primeru, da nagib terena, stabilnost tal, nosilnost tal ali višina
podtalnice ne omogoča podkletitve stavbe, povišanje stavbe ni dopustno, |
8.
pri
dopustnih dodatnih dejavnostih v stanovanjskih objektih je površina
prostorov za te dejavnosti omejena na največ eno tretjino skupne neto
površine posamezne etaže, ki jo je dopustno združiti v eni etaži, |
9.
pri
dopustnih dejavnostih v ločenih objektih ob stanovanjski hiši, razen pri
kmetijski dejavnosti in širitvi obstoječih spremljajočih dejavnosti, je
največja dovoljena neto zazidana površina objekta, namenjenega za
izvajanje teh dejavnosti 150 m2, |
10.
Najvišja etažnost vinogradniških objektov je K + P, pri čemer mora biti
klet v celoti vkopana na višjem delu zemljišča. Višina kolenčnega zidu
vinogradniškega objekta je največ 40 cm. Kadar je višinska razlika
terena, kjer je načrtovan objekt, po dolžini ali širini objekta enaka
ali večja od višine kletne etaže, je nad kletno etažo dopustna le
gradnja pritličja, ni pa dopustna izvedba kolenčnega zidu, ki je v
drugih primerih dopusten do višine 40 cm. V ostalih pogojih mora
oblikovanje vinogradniških objektov upoštevati določbe za oblikovanje
objektov, določene v tem členu odloka, |
11.
dopustna tlorisna površina vinogradniških objektov (v EUP HC02-HC07 ob
predhodno izpolnjenih pogojih glede površin intenzivnih trajnih nasadov)
je največ 70 m2, od tega bruto tlorisna površina za občasno
bivanje največ 50 m2, kletni del vinogradniškega objekta pa
je za vsakih 0,5 ara dodatnega trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka
ipd.) nad 30 arov, dopustno povečati za 1 m2, in sicer do
največ 100 m2 kleti, če je klet namenjena lastni pridelavi,
oziroma do največ 200 m2, če je klet namenjena tržni
pridelavi s spremljajočo pokušnjo in prodajo, pogoj pri povečanju kleti
pa je, da je povečanje kleti vkopano v teren – viden je lahko le
morebitni dodatni vstop v povečano klet. |
(3)
Dopustna velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena v
PRILOGI 2 k temu odloku. |
(4)
Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših
PIP-ih po posameznih EUP. |
|
45. člen |
(oblikovanje objektov) |
(1)
Oblikovanje stavb in drugih objektov ter prilagoditve objektov sodobnemu
načinu bivanja in sodobnim tehnološkim procesom mora izhajati iz
arhitekturnih in prostorskih značilnosti Arhitekturne krajine Ptuj in
jih kakovostno nadgrajevati. Pri oblikovanju je potrebno upoštevati
naslednje določbe: |
1.
vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim
oziroma kakovostno nadgrajenim objektom in ureditvam v EUP ali okolici
po stavbni prostornini, višini, regulacijskih črtah, nagibu streh,
smereh strešnih slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu
ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovalskih
značilnostih prostora, |
2.
tlorisna razmerja morajo ohranjati razmerja, značilna za arhitekturno
krajino, od 1:1,5 do 1:3, |
3.
oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti v skladu z oblikovanjem
osnovne stavbe in mora zagotoviti oblikovno enovit objekt, ki z
nadzidavo ne sme izstopati iz značilnega višinskega videza naselja, z
nadzidavo in/oziroma dozidavo pa ne sme biti presežen dopustni faktor
izrabe parcele, |
4.
dozidava objektov ne sme presegati dopustnega faktorja zazidanosti
parcele, |
5.
objekti na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in
prilagojeni osnovnemu objektu na parceli (po obliki objekta, objekti pa
morajo biti nižji od osnovnega objekta, razen v primerih, ko so dopustne
enake ali višje višine od višine osnovnega objekta, ki izhajajo iz
namembnosti objekta in za to namembnost predpisanih tehničnih določil, |
6.
oblika, nagib, kritina streh ter smeri slemen streh morajo biti
prilagojeni splošni oziroma kakovostni podobi v EUP; dopustne so
kritine, ki dajejo videz opečne kritine, |
7.
strešna kritina mora biti v temnejših, umirjenih, nebleščečih (mat)
odtenkih rdeče, rjave ali sive barve, kot odstopanje od določbe, ki
opredeljuje zahtevani videz opečne kritine, so dopustne tudi slamnate
strehe in strehe, ozelenjene z rastlinjem, |
8.
za
izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov dopustna namestitev
sončnih zbiralnikov in sončnih celic, |
9.
dopusten nagib strehe pri etažnosti (K) + P + (M) na ravninskem terenu
ali pri enaki etažnosti na slemenih in terenih z nagibom je od 35° do
45°; |
10.
pri
objektih z etažnostjo (K) + P + 1 + p dopustnih na ravninskem terenu, je
zaradi ublažitve višine nadstropnega objekta dopusten nagib strehe od
22° do 35°, |
11.
na
slemenih je dopustna oblika strehe le simetrična dvokapnica s čopom ali
brez čopa, |
12.
pri
objektih, pri katerih funkcija objekta zahteva veliko širino objekta
(večjo od 12 m), je dopusten manjši nagib strehe, in sicer najmanj 12°,
dopustna je tudi izvedba simetrične dvokapnice z lomljenima strešinama,
pri takšni izvedbi je vrhnje dele lomljenih strešin dopustno pokriti s
pločevino in ozeleniti z rastlinjem, ali pa uporabiti enako kritino, kot
je dopustna pri spodnjih delih lomljenih strešin, |
13.
pri
prizidkih k osnovnemu objektu so dopustne strehe, ki imajo enak nagib
strehe, kot je na osnovnem objektu, razen v primeru nadaljevanja že
obstoječih prizidkov z drugačno obliko strehe, |
14.
izven območij slemenske pozidave so poleg simetrične dvokapnice dopustne
tudi druge oblike streh, kot so štirikapne strehe (pri katerih se streha
ne sme zaključiti v eni točki (konici), temveč mora streha imeti sleme),
trikapnice, zložene strehe pri tlorisno razviti zasnovi objekta, |
15.
enokapnice in ravne strehe so dopustne pri gradnji, katere rezultat bo
na nekem zaključenem območju več objektov (najmanj treh) z istim tipom
strehe, ki bodo predstavljali kvalitetno oblikovalsko zaključeno celoto
– za takšno območje je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski
načrt, |
16.
smer slemena strehe mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta in
mora biti vzporedna s plastnicami terena razen, ko prevladujoč
tradicionalni vzorec v EUP, naselju ali delu naselja določa drugačno
usmeritev slemen, |
17.
osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi odprtinami, ki
so lahko v nivoju strehe (strešno okno) ali pa so strešne odprtine
izvedene v dvignjenem delu strehe, pri čemer je strešne odprtine
dopustno izvesti le tako, da pod njimi poteka zvezni napušč (nižje od
strešne odprtine je strešna kritina, ki nižje od strešnih odprtin ne sme
biti prekinjena), dvignjen del strehe za izvedbo strešnih odprtin pa ne
sme biti višji od slemena osnovne strehe; strešne odprtine na posamezni
strehi morajo biti enotno oblikovane, pri strešni okenski hišici s
simetrično dvokapnico mora biti nagib strešin okenske hišice enak nagibu
osnovne strehe, |
18.
oblikovanje fasad mora pri uporabi materialov in pri arhitekturnih
elementih na fasadi upoštevati kakovostne okoliške objekte (členitev
fasade, postavitev oken, oblika oken, portali, stebri, nadstreški,
balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve), |
19.
pri
prenovi fasad starih objektov je potrebno obnoviti okrasja starih fasad
(obrobe odprtin, vogalov, streh, členitve sten in podobno), |
20.
dopustne barve fasad so bela ostale svetlo pastelne barve (svetlo
učinkujoče barve), ki morajo biti usklajene z barvo stavbnega pohištva
in z barvo strehe oziroma strešne kritine, |
21.
izstopajoče in fluorescentne barve fasad, kot so intenzivno rumene,
oranžne, modre, vijoličaste, rdeče in druge kričeče barve, niso
dopustne, |
22.
talni zidci morajo biti izvedeni ali obloženi z avtohtonimi naravnimi
kamni, ali obarvani v temnejši sivi barvi ali v rjavi barvi,
|
23.
dopustne so fasade z leseno oblogo; |
24.
lesene dele objektov je dopustno obarvati v srednje temnih barvnih
odtenkih avtohtonih vrst lesa, čelnih zatrepov ni dopustno oblagati z
lesenimi fasadnimi opaži, pri gospodarskih poslopjih pa je dopustno
zapiranje čelnih zatrepov v celoti v leseni izvedbi s pokončno
pritrjenimi deskami, |
25.
brunarice oziroma objekti z videzom brunarice so dopustni samo na
zemljiščih, ki mejijo na namensko rabo prostora, določeno kot gozd, ali
pa so že značilen element v posamezni EUP, naselju ali ulici,
|
26.
okna morajo biti pokončna in oblikovno enovita na celotnem objektu,
dopustna je opremljenost z zunanjo zaščito pred pregrevanjem,
vremenskimi neprilikami (polkna, rolete, zunanja senčila), |
27.
oblikovanje ograje na balkonu, terasi mora izhajati iz značilnosti
oblikovanja ograj v Arhitekturni krajini Ptuj, priporočljive so lesene s
pokončno strukturo in zidane, |
28.
uporaba bleščečih materialov in načini oblikovanja ograj, prevzeti iz
drugih arhitekturnih okolij ni dopustna, |
29.
pri
stavbah in drugih objektih za industrijsko kmetijsko proizvodnjo prireje
živali in vzgoje rastlin je dopustno odstopanje od določil, zapisanih v
tem členu glede tlorisne zasnove, višinske zasnove in nagiba strehe, ni
pa dopustno odstopanje v likovni usklajenosti kmetije; odstopanja so
natančneje opredeljena pri podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih v
posameznih EUP. |
30.
pri
oblikovanju objektov v EUP je dopustno odstopanje od določb tega člena,
če je v določeni enoti drugačen oblikovalski vzorec legalno zgrajenih
objektov, ki so skladni s prostorskimi predpisi, in bo nov objekt
oblikovalsko usklajen z obstoječimi kakovostno oblikovanimi objekti v
neposredni okolici, kar mora biti strokovno utemeljeno v projektni
dokumentaciji, |
31.
dopustno je odstopanje od določb tega odloka pri oblikovanju
zahtevnejših objektov, namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim,
upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim,
verskim in podobnim dejavnostim, tako da oblika teh objektov poudarja
ali kakovostno nadgrajuje obstoječe arhitekturne in urbanistične
značilnosti naselja ali dela naselja ter upošteva tehnične zahteve pri
izvajanju posameznih dejavnostih. |
(2)
Podrobnejši pogoji, ki niso določeni v tem členu, so določeni v
podrobnejših PIP-ih v posameznih EUP. |
|
46. člen |
(urejanje
okolice objektov) |
(1)
Urejanje okolice objektov
na
posamezni parceli se določa po namenu stavbe oziroma drugega objekta,
velikosti parcele, pogojih lege, zahtevanih odmikih ter mora upoštevati
naslednje določbe: |
1.
ureditev okolice objektov mora biti usklajena z obstoječim vzorcem
urejanja okolice objektov v posamezni EUP, usklajenim z naravnimi
danostmi terena (brez pretiranih izravnavanj terena – brez pretiranih
nasipavanj terena ali brez pretiranih usekov v nagnjen teren), |
2.
da
bo pri gradnji objektov ob robu pozidave vzpostavljen kakovosten
naselbinski rob in bo tudi pri gradnji objektov v odprtem prostoru
(razpršena poselitev) vzpostavljen usklajen stik z odprtim prostorom,
mora ureditev okolice objektov zagotavljati funkcionalno in oblikovno
povezavo objektov z odprtim prostorom, pri čemer se proti robu pozidave
uporabi nižanje ali višanje zasaditev ter nižanje ali višanje drugih
ureditev, |
3.
za
ureditev in zasaditev javnih odprtih površin in prostorov ob javnih
objektih je potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture, ki ga izdela
pooblaščeni krajinski arhitekt. |
(2)
Izenačevanje višinskih razlik (izravnava) na parceli z nagibom ni
dopustno. Dopustna je izravnava dela parcele, ki je potrebna za gradnjo
objekta s funkcionalnim zemljiščem, ki mora biti izravnano (parkirna
mesta, površine za nezahtevne in enostavne objekte, dovozi), ostali del
parcele pa mora ostati v nagibu (tudi različnih nagibih), ki zvezno
prehajajo na teren sosednjega zemljišča. Z ureditvijo poševnin ni
dopustno posegati na tujo lastnino in tudi ni dopustno motiti lastnine
sosednjih parcel – upoštevati je potrebno odmik, ki omogoča zajem in
odvodnjavanje padavinske vode ter obdelavo in vzdrževanje parcele po
lastnem zemljišču. |
(3) Višja
višina podpornih zidov in škarp, kot je višina podpornih zidov in škarp
kot nezahtevnih objektov (višje od 1,5 m), je dopustna le ob stiku
parcele z javnimi površinami zaradi zagotavljanja varnosti odvijanja
dejavnosti na javnih površinah ali zaradi ukrepov za preprečevanje
naravnih in drugih nesreč. Podporni zidovi morajo biti obdelani z
naravnimi materiali in praviloma obsajeni s plezalkami, škarpe pa
zasajene z ustreznimi rastlinami z globokim koreninskim sistemom, ki
izboljšujejo stabilnost brežine. |
(4)
Zasaditev okolice objektov avtohtone poselitve v območju odprtega
prostora Haloz v EUP HC01-HC07 je potrebno izvesti z zasaditvijo
avtohtonega drevja in grmovnic, zatravitev pa izvesti z mešanico semen
avtohtonih trav. |
|
47. člen |
(nezahtevni in enostavni objekti) |
(1)
Nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s podrobno namensko
rabo zemljišč razen, ko je zemljišče dodatno varovano po drugih
področnih predpisih, ki ne dopuščajo gradnje oziroma postavitve teh
objektov. Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni v
posamezni EUP, so določene v PRILOGI 2 k odloku. |
(2)
Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisi za
gradnjo oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
|
(3)
Sprememba namembnosti nezahtevnega ali enostavnega objekta v objekt za
stanovanjski ali poslovni namen ni dopustna. |
(4)
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora izhajati iz
tradicionalnega stavbarstva arhitekturne krajine. Neznačilni
arhitekturni elementi pri oblikovanju teh objektov niso dopustni, enako
ne arhitekturni elementi, preneseni iz drugih okolij. Izjema so
nezahtevni in enostavni objekti, ki pripadajo oziroma so locirani ob
objektih z drugačnim tipom strehe (na primer z ravno ali enokapno
streho) in se jih zaradi usklajene podobe z osnovnim objektom, dopušča
graditi z enakim tipom strehe. Z enokapno streho je, ob tradicionalno
zgrajenih objektih, dopustna izvedba garaže, kot pomožnega objekta za
lastno rabo pod pogojem, da bo obsajena z vzpenjavkami. |
(5)
Nezahtevne in enostavne objekte za lastno rabo je dopustno graditi na
parceli za gradnjo, ki je funkcionalno zemljišče osnovnega objekta,
razen skupnih objektov, namenjenih več osnovnim objektom (npr. skupna
mala čistilna naprava za več stanovanjskih objektov) in objektov vezanih
na naravne vire (zajetje vode). Na parceli k pripadajoči stavbi, je
dopustno zgraditi največ po en nezahtevni oziroma enostavni objekt iste
vrste, vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja
zazidanosti in izrabe parcele, določene s tem odlokom. Na gradbeni
parceli večstanovanjske stavbe je dopustno za vsako stanovanje te stavbe
zgraditi največ po en nezahtevni oziroma enostavni objekt iste vrste in
skupaj največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja
zazidanosti. Nezahtevne in enostavne objekte je dopustno graditi kot
samostoječe objekt, dopustna je gradnja v nizu, tudi s skupnimi
konstrukcijskimi elementi, pri tem pa ne smejo preseči dopustnih
velikosti posameznih vrst nezahtevnih oziroma enostavnih objektov. |
(6)
Nezahtevni in enostavni objekti določeni v PRILOGI 2 k odloku, so
dopustni na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč (najboljša
kmetijska zemljišča, druga kmetijska zemljišča). |
(7)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki jih je dopustno graditi na območju
namenske rabe prostora, opredeljenem kot gozdna zemljišča, so: |
1.
gozdna cesta, |
2.
grajena gozdna vlaka, |
3.
obora za rejo divjadi, |
4.
zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, |
5.
vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave, |
6.
čebelnjak, |
7.
gozdna učna pot, |
8.
kolesarska steza, |
9.
planinska pot, |
10.
sprehajalna pot, |
11.
trimska steza, |
12.
drugi objekti, določeni v PRILOGI 2 k odloku. |
(8) Posegi
iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozdno
zemljišče ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije
gozdov, pred začetkom gradnje pa je potrebno pridobiti soglasje
pristojnega organa za upravljanje z gozdovi. |
(9) V
naseljih in območjih razpršene poselitve se čebelnjake praviloma
postavlja na obrobju naselja oziroma razpršene poselitve, vendar ne ob
pašnikih, na katerih se pase živina. Postavitev čebelnjaka znotraj
naselij in površin razpršene poselitve ali na lokacijah, na katerih bi
čebele lahko ogrožale prebivalce, pešce in ostali promet ob čebelnjaku,
je dopustna ob izvedbi omilitvenih ukrepov, kot so zasaditve dreves ali
visoke žive meje pred čebelnjak, postavitev drugačnih visokih ovir, ki
jih morajo čebele nadleteti pri izletu iz čebelnjaka in pri vračanju v
čebelnjak. Na območjih kmetijskih zemljišč je dopustna le postavitev
premičnega čebelnjaka pod pogojem, da se za lokacijo postavitve
čebelnjaka pridobi pozitivno mnenje strokovne svetovalne službe za
področje čebelarstva. |
(10)
Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih bo v skladu
s pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpisala občina. |
(11)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki ne presegajo 30 m2
tlorisne površine in so nižji od 3 m zaključene višine (ali globine),
morajo biti od parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu odmaknjeni
najmanj 1,5 m. Za nezahtevne in enostavne objekte, ki so večji od
navedenih velikosti, veljajo enaki odmiki od parcelne meje zemljišča v
drugem lastništvu, kot za druge objekte. Manjši odmiki nezahtevnih in
enostavnih objektov od navedenega odmika so dopustni ob soglasju
lastnika zemljišča v drugem lastništvu, od katerega bi objekt bil
odmaknjen manj kot 1,5 m (overjena pisna izjava). |
(12)
Ograje, ki so nezahtevni ali enostavni objekti, morajo biti od meje
zemljišč drugega lastništva oddaljene najmanj 0,5 m. Pri živi meji, ki
sicer ni objekt, ima pa funkcijo ograje, je pri zasaditvi potrebno
upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo omogočal vzdrževanje žive
meje v polni razrasti po lastni parceli. |
(13)
Dopustna je postavitev, zgraditev ali zasaditev ograj v manjšem odmiku
od meje zemljišč drugega lastništva ali po meji, če se lastniki
sosednjih zemljišč o tem pisno sporazumejo. |
(14) Ob
javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v
polje preglednosti, pred gradnjo oziroma postavitvijo ograje ob javni
cesti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. |
(15)
Dopustne so ograje kot žive meje iz avtohtonih grmovnic, ki jim je
dovoljeno dodati žično mrežo, ograje v obliki žične mreže ter druge
ograje, ki izhajajo iz tradicionalnih značilnosti Arhitekturne krajine
Ptuj. Ograje je potrebno izvesti tako, da ne izstopajo v prostoru.
Ograje, ki imajo hkrati funkcijo protihrupne zaščite, je dopustno
izvesti v masivni izvedbi, vendar je tako ograjo potrebno po celi višini
intenzivno ozeleniti. |
(16)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki so v javnem interesu, so lahko
odmaknjeni 0,5 m ali manj od parcel, ki so v drugem lastništvu. Ti
objekti so: pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče
ob vozišču ceste, pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste,
cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne
ograje). |
|
48. člen |
(ostali
posegi, ki niso gradnja) |
(1) Vsa
ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu predpisi pomenijo drugačen
poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim, kot so na
primer agrarne operacije, krčitve gozda, izkoriščanje gramoza, raziskave
geotermalnih in drugih podzemnih energetskih virov, morajo upoštevati
predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti
presojo vplivov na okolje, in pridobiti mnenje pristojnega organa v
kolikor so na zavarovanih območjih. |
(2) Posegi
morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje.
Dopustni površinski izkopi ali nasutja ne smejo biti višji oziroma
globlji od 1,5 m. Krčitev gozda je dopustna v skladu s predpisi in
odobritvijo pristojnega organa s področja gozdarstva. |
(3)
Dopustna so odstopanja od določb prejšnjega odstavka, v kolikor to
dovoljujejo predpisi, ki urejajo področja posameznih prostorskih
dejavnosti. |
|
3.2.2
Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na GJI |
|
49. člen |
(gradnja
in vzdrževanje GJI) |
(1) GJI je
dopustno načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z
veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
(2) Posege
na GJI ter posege, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, je dopustno
izvajati le v skladu s predhodno pridobljenim soglasjem upravljavca
posamezne GJI. |
(3) Vodi
GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na
katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah
ni mogoč. |
(4) Ob
upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma
potekati v skupnih koridorjih, razen v primerih, ko obstoječi vodi niso
združeni v skupnem koridorju in jih pri rekonstrukciji posameznih
omrežij zaradi terenskih ali drugih razlogov ni mogoče združevati. Pri
poteku vodov GJI je potrebno upoštevati osnovne zahteve kota križanja in
varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi. |
(5) Vodi
in objekti GJI morajo potekati tako, da je omogočeno priključevanje
objektov posamezne EUP ter omogočeno njihovo nemoteno delovanje in
vzdrževanje. |
(6)
Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture
mora potekati usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih
vodov GJI je potrebno v okviru območja predvidenega posega načrtovati in
izvesti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so
zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov
neustrezni. |
(7) Vode
GJI v naseljih ter v območjih varstva kulturne dediščine je praviloma
potrebno izvesti podzemno, razen v primerih, ko je to v nasprotju z
varstvenimi režimi oziroma varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij narave in kulturne dediščine. |
(8)
Linijsko GJI je potrebno načrtovati v skupnih infrastrukturnih
koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih
površin, rabo prostora, površinski pokrov in ne povzročajo večjih motenj
v vidnem dojemanju prostora, hkrati pa se morajo v največji možni meri
izogibati območjem kulturne dediščine, naravnih vrednot, pomembnejšim
delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij ter
prvinam, ki so pomembne za prepoznavnost kulturne krajine. |
|
50. člen |
(gradnja
in urejanje cestnega omrežja) |
(1)
Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega
omrežja mora potekati skladno s predpisi s področja prometa. |
(2) Ceste
s pripadajočimi objekti in napravami je dopustno graditi in prenavljati: |
1.
znotraj EUP prometne infrastrukture, |
2.
na
tistih površinah, namenjenih gradnji, kjer ni izključena gradnja cest in
njihovo prenavljanje, |
3.
na
območjih, kjer je v izvedbenem delu OPN v prikazu gospodarske javne
infrastrukture predvidena gradnja novih cest. |
Pri
prenovi obstoječih cest izven predhodno navedenih območij je dopustno
posegati tudi na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč. |
(3) V
območjih z namensko rabo površine cest in v skladu z določili tega
odloka tudi izven namenske rabe površine cest je dopustno graditi ceste
s pripadajočimi objekti in napravami, cestne priključke, poti za pešce
in kolesarje, parkirišča, bencinske servise ter zasajati in urejati
obcestno zelenje |
(4) Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni v skladu
s pogoji pristojnega upravljavca ceste tako, da ne ovirajo prometa. V
novih ureditvah je potrebno težiti k skupnim priključkom za več
objektov. Priključevanje dovozov, nekategoriziranih cest, poljskih poti,
gozdnih cest na cestno GJI ne sme ogrožati prometne varnosti. |
(5) Nove
prometnice je potrebno načrtovati povezovalno, z obojestranskim
priključevanjem na obstoječe omrežje. V primeru nove slepo zaključene
ceste je potrebno na zaključku ceste zgraditi obračališče, ki mora biti
takih dimenzij, da je omogočeno obračanje komunalnih in intervencijskih
vozil. |
(6) V
varovalnih pasovih obstoječih cest so gradnja novih objektov in naprav
ter vzdrževalna dela v javno korist, s katerimi se spremeni zmogljivost
in velikost objekta, dopustna v skladu z določili tega odloka in ob
soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih v varovalnih pasovih
obstoječih cest je dopustno redno vzdrževanje objektov v skladu s tem
odlokom ali drugimi zakonskimi predpisi brez predhodnega soglasja
upravljavca ceste. |
(7) Javnim
cestam na območju občine se določijo minimalni prečni profili v skladu s
predpisi o gradnji in projektiranju cest. Pri določanju minimalnih
profilov javnih cest je potrebno v odvisnosti od prometnih obremenitev v
naseljih določiti tudi minimalne prečne profile za kolesarske steze in
hodnike za pešce. |
(8)
Odstopanja od minimalnih prečnih profilov javnih cest so dopustna v
mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest na odsekih
cest, kjer: |
1.
za
vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti, |
2.
je
vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev,
|
3.
ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost),
|
4.
je
z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči
primerljive prometne cilje. |
(9)
Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih
teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob
javnih cestah je izven vozišča dopustno urejati avtobusna postajališča,
odstavne površine, izogibališča in počivališča. |
(10)
Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) je potrebno
navezovati na javne zelene površine, parke, igrišča, otroška igrišča,
trge, pomembnejše objekte. Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav je
potrebno dodatno urediti oziroma opremiti z: |
1.
javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna
razsvetljava ni potrebna ali njena namestitev ni skladna s smernicami in
projektnimi pogoji posameznih nosilcev urejanja prostora), |
2.
drevoredi oziroma drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne
prometnice, |
3.
razširitvijo javnega prostora – s počivališči, ki se uredijo kot peščene
ali tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek
(klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.), |
4.
drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in informacijske table,
obcestni stebri ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na
te površine ipd.). |
(11) Za
sprejemljivejše načrtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo
degradiranih prometnih površin je ob prometnih objektih potrebna
zasaditev z vegetacijo, pri čemer pa se zaradi vegetacije ne sme
zmanjšati prometna varnost. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja
izhodišča: |
1.
posek potrebnih gozdnih površin za gradnjo prometnih objektov mora biti
racionalen, obenem pa je potrebno izvesti učinkovito sanacijo gozdnega
roba, |
2.
prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi
vegetacije (navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo – tako v vrstni
sestavi kot v obliki), |
3.
oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti
obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta
in stika več cest – priključki, rampe, deviacije), |
4.
zakrivanje pred neželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in
protihrupnih ograj, kjer to dopuščajo velikost prostora in njegove
značilnosti, |
5.
obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe, da je možna njihova
ponovna uporaba (na primer zunanje brežine nasipov). |
(12)
Postajališča javnega potniškega prometa se uredi na območjih obstoječe
pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter
na območjih predvidenih novih pozidav in širitev naselij. Sočasno z
rekonstrukcijami in novogradnjami cestnega omrežja je potrebno
načrtovati in graditi tudi postajališča javnega potniškega prometa. |
|
51. člen |
(gradnja
in urejanje parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri
novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoječih objektov je
potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest
(PM). Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih
strnjene gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM
zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. PM se
zagotovi na parkirnih površinah, garažnih mestih ali v garažah v kletnih
in drugih etažah. |
(2) Pri
večstanovanjskih stavbah je potrebno več PM zagotoviti v kleteh stavb
oziroma v podzemnih prostorih ali v drugih etažah, tako da bo ob stavbah
ohranjenih več zelenih površin. |
(3) Pod
obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM,
ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme
zmanjšati. |
(4) PM
morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita
dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi je na
površinah, ki ne ogrožajo prometne varnosti, potrebno zasaditi z
grmovnicami. Na parkirnih ploščadih z več kot 5 PM je potrebno zasaditi
drevesa. |
(5) PM in
garaže morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva,
ki odtekajo, je potrebno odstraniti na neškodljiv način. Garaže morajo
imeti možnost prezračevanja. |
(6) PM in
garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za
priklopnike teh motornih vozil je dopustno graditi le na območju
prometnih površin in na območju proizvodnih dejavnosti in ne v območjih
stanovanjskih, centralnih ali posebnih dejavnosti. |
(7) Če
podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj
debelo plast zemljine, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke
vegetacije, ali pa morajo imeti na strehi garaže urejeno javno površino,
odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno. |
(8)
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene
tako, da je preprečeno vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
(9) Na
vseh javnih parkiriščih je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi
zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane
osebe: |
1.
za
parkirne prostore z manj kot 50 mesti mora biti zagotovljeno najmanj eno
parkirno mesto za invalide, |
2.
za
parkirne prostore do 400 parkirnih mest mora biti zagotovljenih
parkirnih mest za invalide v razmerju 1:50 (eno parkirno mesto za
invalide na 50 parkirnih mest), |
3.
za
parkirne prostore z več kot 400 parkirnimi mesti mora biti zagotovljenih
najmanj 8 parkirnih mest za invalide, na vsakih 100 dodatnih parkirnih
mest mora biti zagotovljeno 1 dodatno parkirno mesto za invalide.
|
(10) Na
funkcionalnem zemljišču javnih in večstanovanjskih stavb je potrebno
zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Število
parkirnih mest za kolesa in enosledna motorna vozila mora dosegati vsaj
20 % parkirnih mest od skupnega števila parkirnih mest k posameznemu
objektu, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. |
(11)
Stavbe v javni rabi, morajo imeti PM za zaposlene in obiskovalce. Na
območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih strnjene
gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli stavbe, se PM
zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. |
(14) Če
posebni predpisi ne določajo drugače, je potrebno v skladu z namenom
objektov in obstoječih ali načrtovanih dejavnostih pri izračunu PM
upoštevati minimalna števila PM, podana v naslednji tabeli. |
|
Število
zahtevanih PM po vrstah objektov: |
DEJAVNOSTI |
MINIMALNO ŠTEVILO PARKIRNIH MEST |
1.
STANOVANJSKE STAVBE |
|
-
ENOSTANOVANJSKE STAVBE in družinske hiše
|
2
PM / stanovanjsko enoto |
-
VEČSTANOVANJSKE STAVBE
|
1,5 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce |
-
VINOGRADNIŠKI OBJEKTI
|
1
PM / objekt |
-
DOMOVI ZA OSTARELE
|
1
PM / 8 postelj |
2.
PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI |
|
-
UPRAVNI in PISARNIŠKI PROSTORI – SPLOŠNO
|
1
PM / 30 m2 neto površine |
-
UPRAVNI in PISARNIŠKI PROSTORI S ŠTEVILNIM OBISKOM
|
1
PM / 20 m2 neto površine |
3.
PRODAJNI PROSTORI |
|
-
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE
|
1
PM / 30 m2 prodajne površine, najmanj 2 PM |
-
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM
|
1
PM / 50 m2 prodajne površine, najmanj 2 PM |
-
NAKUPOVALNI CENTRI
|
1
PM / 15 m2 prodajne površine |
4.
PRIREDITVENI PROSTORI |
|
-
VEČNAMENSKE DVORANE
|
1
PM / 5 sedežev + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
-
KINO, ŠOLSKE DVORANE, PREDAVALNICE
|
1
PM / 5 sedežev |
-
CERKVE
|
1
PM / 20 sedežev |
5.
ŠPORTNE NAPRAVE |
|
-
ŠPORTNI OBJEKTI BREZ GLEDALCEV
|
1
PM / 250 m2 površine |
-
ŠPORTNI STADION S PROSTOROM ZA GLEDALCE
|
1
PM / 250 m2 površine + 1 PM / 10 gledalcev
|
-
ŠPORTNE DVORANE BREZ GLEDALCEV
|
1
PM / 50 m2 dvoranske površine |
-
ŠPORTNE DVORANE S PROSTOROM ZA GLEDALCE
|
1
PM / 50 m2 dvoranske površine + 1 PM / 10 gledalcev
|
-
ZUNANJA JAVNA KOPALIŠČA
|
1
PM / 200 m2 površine |
-
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA
|
1
PM / 5 garderobnih omaric |
-
POKRITA JAVNA KOPALIŠČA S PROSTOROM ZA GLEDALCE
|
1
PM / 5 garderobnih omaric + 1 PM / 10 gledalcev |
-
TENIS IGRIŠČA
|
4
PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev |
-
KEGLJIŠČA
|
4
PM / 1 stezo |
-
ČOLNARNE
|
1
PM / 2 čolna |
-
STRELIŠČA
|
1
PM / 1 tarčo |
6.
GOSTILNE IN PRENOČIŠČA |
|
-
GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA
|
1
PM / 8 sedežev |
-
POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA
|
1
PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
-
HOTELI, PENZIONI, ZDRAVILIŠČA IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI
|
1
PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5
zaposlenih |
-
MLADINSKI DOMOVI ZA PRENOČEVANJE
|
1
PM / 10 postelj |
7.
ZDRAVSTVENE USTANOVE |
|
-
ZDRAVSTVENI DOMOVI - SPLOŠNO
|
1 PM / 30 m2 neto površine |
-
MANJŠI ZDRAVSTVENI DOMOVI IN AMBULANTE
|
1
PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2 neto površine,
najmanj 3 PM |
8.
ŠOLE |
|
-
OSNOVNE ŠOLE
|
1
PM / 30 učencev |
-
OTROŠKI VRTCI
|
1
PM / 20 otrok, najmanj 2 PM |
9.
INDUSTRIJA, OBRT |
|
-
OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI
|
1
PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
-
SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI
PROSTORI
|
1
PM / 80 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
-
DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL
|
6
PM / 1 popravljalno mesto |
-
AVTOMATSKE AVTOPRALNICE
|
5
PM / 1 pralno napravo |
-
SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE
|
3
PM / 1 pralni prostor |
10. POKOPALIŠČA |
1
PM / 500 m2 površine, najmanj 10 PM |
|
52. člen |
(gradnja
in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1) Na
celotnem območju občine je potrebno zagotoviti izvajanje javne službe za
oskrbo s pitno vodo z javnim vodovodnim omrežjem. Zaradi zmanjšanja
uporabe pitne vode za tehnološke, sanitarne in druge potrebe ter
zalivanje, je potrebno uporabljati meteorne vode s streh stavb in
utrjenih površin, ki jih je potrebno zajemati v zbiralnike oziroma v
zadrževalnike meteorne vode ali poiskati druge vire vode izven javnega
omrežja za preskrbo s pitno vodo. |
(2)
Obstoječi in predvideni objekti, v katerih mora biti zagotovljena
preskrba s pitno vodo, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v
skladu s predpisi občine in pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če
priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni
izvedljiva, je v skladu s soglasjem upravljavca vodovodnega omrežja
dopustna začasna ali trajna uporaba lastnih virov za oskrbo z vodo, kot
so skupinsko zajetje, lastno zajetje, kapnica, cisterna. |
(3) Za
zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od
terenskih razmer namestijo nadzemni ali podzemni hidranti. Hidranti
morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1
m od utrjenih površin. |
(4)
Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki
ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno
delovanje sistema. |
(5) Na
območjih, kjer je predvidena gradnja nove prometne ali druge
infrastrukture zaradi širitve poselitve, je potrebno predvideti
dograditve oziroma obnove (zamenjave) vodovodnega cevovoda. |
|
53. člen |
(gradnja
in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1)
Kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvajanje in čiščenje odpadnih
voda. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti načrtovano v skladu
s predpisi o vodah in v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
|
(2)
Kanalizacija mora biti ločena za meteorno in za odpadno vodo.
Kanalizacija za odpadno vodo mora biti vodotesna. Kanalizacija za
meteorno vodo mora vključevati zbiralnike oziroma zadrževalnike
meteornih voda, iz katerih bo zbrano vodo možno uporabiti za zalivanje,
za potrebe požarne varnosti, …. |
(3)
Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je izvedljiva
priključitev na kanalizacijsko omrežje za odpadne vode, morajo biti
priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi občine in
pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. |
(4)
Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na
katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno odvajati v
male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in
greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu
javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Blato iz malih
čistilnih naprav in odpadno vodo iz greznic je potrebno odvažati na
centralno čistilno napravo. |
(5)
Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine
in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
|
(6)
Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih
parcelah ne smejo odtekati na sosednje gradbene parcele, temveč jih je
potrebno speljati v zbiralnike meteorne vode oziroma v zadrževalnike
meteorne vode. |
(7) Trase
in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti
načrtovani izven vozišča, kadar pa to ni mogoče, morajo biti jaški na
vozišču umeščeni izven kolesnic vozil. |
(8) Če
prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v
prostor v zadostni oddaljenosti od stanovanjskih območij tako, da bo
izvedljiva razširitev oziroma nadgradnja čistilne naprave. Iztok iz
čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim. |
(9) Pri
urejanju gnojišč, gnojiščnih jam, zbiralnikov gnojnice je potrebno
upoštevati veljavne predpise, ki urejajo to področje. |
(10)
Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je po
predpisih o vodah prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v
podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v
podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dopustno samo na
način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah in predpisi s
področja varstva okolja. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera,
ribnike, mlake, druge naravne vodne zbiralnike in v vodne zbiralnike, ki
so nastali zaradi odvzema zemljine ali izkoriščanja mineralnih surovin
ali drugih podobnih posegov, ni dopustno. |
(11)
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je potrebno
načrtovati tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan trenutni odtok
padavinskih voda z urbanih površin. Potrebno je predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki in podobni ukrepi).
|
(12) Če ne
obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo je padavinske vode,
ki niso zajete v zbiralnike ali v zadrževalnike padavinske vode,
potrebno prioritetno ponikati na lastni parceli. Ponikovalnice morajo
biti umeščene izven vpliva povoznih in manipulativnih površin parcele za
gradnjo. Če ponikanje ni možno, je potrebno padavinske vode speljati v
bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti
ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane
izven plazljivega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po
erozijsko nestabilni ali plazljivo ogroženi brežini, je potrebno
predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih odprtih odvodnih
kanalih. |
(14)
Odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti
usklajeno s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinskih
voda z javnih cest in emisije toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo. |
(15)
Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom v
kanalizacijsko omrežje očiščene do predpisane stopnje. |
|
54. člen |
(zbiranje
in odstranjevanje odpadkov) |
(1)
Komunalne odpadke je potrebno zbirati ločeno na mestu izvora. |
(2) Zbirno
mesto za komunalne odpadke mora biti na parceli objekta, lahko pa je
tudi v objektu. Izjemoma je zbirno mesto dopustno določiti na drugem
ustreznem zemljišču, če zaradi omejitev prostora ni mogoče zagotoviti
odvoza odpadkov z lokacije objekta. Zbirno mesto na drugem zemljišču
mora biti načrtovano s soglasjem izvajalca javne službe zbiranja
odpadkov in v soglasju z lastnikom zemljišča in ne sme biti izbrano
na javni površini, razen v izjemnih primerih, ko ga je zaradi omejitev
prostora možno izbrati le na javni površini. |
(3)
Odvzemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna
in vidno nemoteča. |
(4) Za
ločeno zbiranje odpadkov morajo biti v skladu s predpisi na dobro
dostopnih in vidno nemotečih mestih urejeni ekološki otoki (zbiralnice
ločenih frakcij). Zbiralnice z zabojniki za ločene frakcije morajo biti
postavljene na utrjenih javnih površinah. |
(5)
Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij ter začasno hrambo
posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno
uporabo, predelavo in odstranjevanje ter zbiranje kosovnih odpadkov in
začasnega zbiranja nevarnih odpadkov, izvaja izvajalec javne službe v
zbirnem centru. |
(6) Pri
umeščanju ureditev za zbiranje odpadkov v prostor je potrebno upoštevati
namembnost stičnih območij in površin. Ureditve za zbiranje odpadkov
morajo biti usklajene z ostalimi ureditvami javnih odprtih površin in ne
smejo biti vidno moteče. |
|
55. člen |
(urejanje
elektroenergetskega omrežja) |
(1)
Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih
varovane naselbinske in krajinske dediščine mora biti v zemeljski
(kabelski) izvedbi. Odstopanja od predhodno zahtevane zemeljske izvedbe
so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v
nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru ali z varstvenimi usmeritvami
za ohranjanje varovanih območij narave. Kablovode je dopustno prosto
polagati v zemljo, po potrebi pa jih je potrebno zaščititi s predpisanimi
cevmi. Kablovodi, ki potekajo pod povoznimi površinami, morajo biti
zaščiteni v obbetoniranih ceveh. V urbanih naseljih so kablovodi
elektroenergetskega omrežja praviloma združeni s koridorji
telekomunikacijskih omrežij, razen ko to združevanje ni izvedljivo.
|
(2) Izven
območja naselja ter izven območij varovane naselbinske in krajinske
dediščine je gradnja elektroenergetskega omrežja dopustna tudi v
nadzemni izvedbi. |
(3)
Elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi ne sme potekati v območjih
pogledov z javnih površin na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
|
(4)
Elektroenergetsko omrežje je potrebno načrtovati in graditi tako, da:
|
1.
ne
omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru, |
2.
so
izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v
skladu z veljavnimi predpisi. |
(5) Nove
transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte ali v
sklopu drugih objektov ali v neposredni bližini drugih objektov. Na
območjih centralnih dejavnosti, večstanovanjske pozidave in na območjih
proizvodnih dejavnosti je transformatorske postaje potrebno umestiti v
večje objekte, ki niso namenjeni bivanju. Pri umeščanju
transformatorskih postaj je potrebno upoštevati zahteve predpisov glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa. Zagotoviti je potrebno ustrezen
dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Prosto stoječe
transformatorske postaje je potrebno v prostor umestiti tako, da bodo
vidno neopazne. Njihovo vidno izpostavljenost je dopustno zmanjšati z
združitvijo z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so
zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno.
|
(6)
Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je
dopustna na objektih in na objektom pripadajočih parcelah pod pogojem,
da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v
prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
narave. Izven območij energetske infrastrukture lahko objekti in naprave
energetskega sistema, ki so umeščeni ob objektih, zasedejo največ tako
velik del površine parcele za gradnjo, da le-ta ne presega površine,
zasedene z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo. Objekti
in naprave energetskega sistema morajo biti načrtovani tako, da tvorijo
usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere
se umeščajo. |
(7) Pri
načrtovanju in gradnji javne razsvetljave je potrebno upoštevati
funkcijo in pomen posamezne površine in funkcijo okoliških objektov. Pri
tem je potrebno upoštevati določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem
svetlobnega onesnaženja. |
(8) Pri
načrtovanju objektov za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika,
biomasa, vodna energija, vetrna energija, geotermalna energija) in pri
načrtovanju drugih objektov, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na
kakovost prostora in okolja, je potrebno poskrbeti za največjo
učinkovitost izbranega sistema ter njegovo prostorsko, okoljsko in
družbeno sprejemljivost. |
(9) Pri
vseh novogradnjah objektov za daljinsko ogrevanje in pri obstoječih
kotlovnicah za daljinsko ogrevanje je potrebno preveriti možnost
soproizvodnje energije z odvajanjem v omrežje. |
(10) Vodne
zajezitve, namenjene proizvodnji električne energije, je potrebno
načrtovati tako, da služijo tudi drugim namenom kot je varstvo pred
poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in rekreaciji. |
(11) Pri
načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise
s področja elektroenergetike. |
(12) Za
vsako novo priključitev oziroma povečanje priključne moči si morajo
investitorji pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njim
predpisane pogoje. |
(13) Za
potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma
industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je
potrebno izvesti raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo. |
(14)
Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno
načrtovati tako, da bodo v največji možni meri ohranjene značilne
naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti
in bo ohranjena veduta naselij in značilni pogledi na naselje ali iz
naselja v krajino. |
|
56.
člen |
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) |
(1)
Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti
izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven
naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2)
Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav
radiotelevizijskih (RTV) oddajnikov in drugih oddajnikov
komunikacijskega omrežja je dopustna na način, ki ne prekinja teh
povezav. |
(3) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brezžične telefonije je
potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
|
1.
objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na območja in
v objekte, ki so namenjeni trgovski, industrijski, komunalni in prometni
dejavnosti, objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti
na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena raba
zemljišč oziroma njihova proizvodna funkcija, |
2.
objekte in naprave brezžične telefonije je potrebno umestiti na lokacije
izven objektov in območij kulturne dediščine, izjemoma je objekte in
naprave mobilne telefonije dopustno umestiti znotraj objektov in območij
kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično preveritvijo
variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane
lastnosti dediščine in je pridobljeno soglasje pristojnega organa za
varovanje dediščine, |
3.
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati v obstoječe
ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave, |
4.
pri
umeščanju objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno izbirati
lokacije, kjer bo objekt oziroma naprava mobilne telefonije vidno
nemoteča v prostoru, |
5.
objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno na izpostavljenih
legah, na območjih kulturne dediščine, na območjih izjemne krajine in
območjih krajinske prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor
na osnovi prostorske preveritve in utemeljitve ter pogojev organa,
pristojnega za varovanje posameznega področja, tako da bo vpliv na vidne
kvalitete prostora in dediščino čim manjši, prednostno pa jih je
potrebno umestiti v obstoječe objekte, vendar tako, da ne zmanjšujejo
njihovih vrednosti, |
6.
oblikovanje objektov mobilne telefonije je potrebno prilagoditi
prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski tipologiji ter
naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje,
način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) tako, da
bodo ti objekti in naprave vidno nemoteči in neopazni v prostoru. |
(4) Pri
vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega
telekomunikacijskega (TK) omrežja in predhodno pridobiti soglasje
upravljavca komunikacijskega omrežja k projektnim rešitvam. |
(5)
Obstoječe TK omrežje je potrebno pri poseganju v prostor ustrezno
zaščititi, prestaviti ali razširiti na osnovi projektnih rešitev.
Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK
omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije
investitor posega v prostor. Prav tako bremenijo investitorja stroški
odprave napak, ki bi nastale zaradi del, potrebnih zaradi posega v
prostor. Investitorja posega v prostor bremenijo tudi stroški zaradi
izpada prometa, ki bi pri tem nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in
prestavitvami v območje posega zajetih TK kablov izvede upravljavec
komunikacijskega omrežja oziroma služba, ki zanj opravlja ta dela.
|
(6) Pri
umeščanju objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati
celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih območij s komunikacijsko
dostopnostjo, tehnične predpise, ki veljajo za naprave mobilne
telefonije in možnost uvajanja tehnološkega napredka telekomunikacijskih
tehnologij kot razvojnega potenciala lokalne skupnosti. |
(7) Za
območja, ki se bodo opremljala s TK omrežjem, je potrebno izvesti
projekt TK priključkov posameznih objektov na TK omrežje. |
(8)
Investitor za objekte, kjer bo izveden TK priključek, mora načrtovati
vgradnjo dovodne TK omarice in zagotoviti ustrezni cevni dovod do
objekta. V primeru kovinske dovodne omarice mora biti le-ta ozemljena na
skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na
mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranjo TK inštalacijo je
potrebno izvesti s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je
izvedba notranje TK inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri
kateri se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno TK
omarico zaključi v notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350 x 400 x
120). V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje
(vtičnica 220 V) in prezračevanje. |
(9) Pri
pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je
potrebno upoštevati, da se do posameznih stavb zgradi TK kabelsko
kanalizacijo naslednjih dimenzij: |
1.
ob
glavnih in stranskih prometnicah v naselju vsaj dve cevi fi 110 s
pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m,
|
2.
do
posameznih objektov ena cev, katere premer za poslovne stavbe znaša fi
110, za stanovanjske stavbe pa premer znaša fi 50. |
Izvedba TK
kabelske kanalizacije mora omogočati možnost priklopa vseh objektov v
zazidavi. Prenosni medij se določi za vsako zazidavo posebej, glede na
potrebe investitorjev. |
|
57. člen |
(posegi v
prostor v varovalnih pasovih obstoječe in predvidene GJI) |
(1)
Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati
pod pogoji upravljavca GJI oziroma v katerih je pri pripravi tehnične
dokumentacije pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne
pogoje in soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne
GJI ne določajo drugače, so: |
1.
za
regionalne ceste 15 m, za lokalne ceste 8 m, za javne poti 5 m, za
državne kolesarske poti 5 m, za občinske kolesarske poti 2 m, merjeno od
zunanjega roba cestnega sveta, |
2.
pri
prosto-zračnem distribucijskem elektroenergetskem vodu napetosti 10 ali
20 kV 10 m, pri kabliranem distribucijskem elektroenergetskem vodu
napetosti 10 ali 20 kV 5 m, merjeno od osi skrajnih vodov, |
3.
pri
vodooskrbnih vodih, kanalizacijskih vodih, telekomunikacijskih in drugih
vodih, ki služijo posamezni vrsti gospodarske javne službe lokalnega
pomena oziroma so v javni koristi (razen priključkov nanje), je
varovalni pas 1,5 m, merjeno levo in desno od osi posameznega voda, |
4.
pri
vodooskrbnem omrežju, kjer je premer cevi dimenzije 400 mm in več, je
varovalni pas 3 m, merjeno levo in desno od osi voda, |
5.
pri
kanalizacijskem omrežju, kjer je premer cevi dimenzije 1200 mm in več,
je varovalni pas 5 m, merjeno levo in desno od osi voda. |
(2) Posegi
v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja
omrežja GJI. |
(3) Za
vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti soglasje upravljavca
GJI. |
(4) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov srednjega napetostnega
nivoja je prepovedana gradnja objektov, v katerih bi bil skladiščen
vnetljiv material. Na parkiriščih pod daljnovodi je prepovedano
parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne
materiale. V varovalnih pasovih elektroenergetskih objektov ni dopustna
gradnja stanovanjskih objektov. |
(5)
Obvezni najmanjši osni odmik načrtovanih podzemnih komunalnih vodov od
debla drevesa je 2 m, v primeru manjših odmikov pa so potrebne posebne
tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo
komunalne vode. |
(6)
Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če
leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu,
izdajajo upravljavci omrežij in objektov GJI. Gradnja oddajnikov v
razdalji 2,0 km od nadzorno-merilnega sprejemnika je dopustna le na
podlagi soglasja pristojnega organa za pošto in elektronske komunikacije
Republike Slovenije. |
|
58. člen |
(minimalna
komunalna oprema in priključevanje objektov na GJI) |
(1)
Gradnja objektov (razen objektov GJI in nekaterih nezahtevnih oziroma
enostavnih objektov) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih
zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom. |
(2) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna
tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi
pogodbe komunalno opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili
predpisov o graditvi objektov ali tako določa posebni predpis. |
(3)
Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjske stavbe mora
zagotavljati: |
1.
oskrbo s pitno vodo: v primerih, ko zaradi fizičnih ovir ni možna
priključitev na javno vodovodno omrežje, je na podlagi soglasja
upravljavca vodovodnega omrežja dopustna začasna ali trajna uporaba
lastnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, |
2.
električno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki zagotavlja
možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospodinjstvu, |
3.
odvajanje odpadnih voda: v primerih, ko ni možna priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje, je na podlagi soglasja upravljavca javnega
omrežja za odvajanje in čiščenje voda dopustna začasna ali trajna
uporaba lastnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna
naprava ali nepretočna greznica), |
4.
priključek na javno cestno omrežje. |
(4) Enaka
opremljenost, kot je zahtevana v prejšnjem odstavku za stanovanjske
stavbe, mora biti zagotovljena tudi pri gradnji nestanovanjskih stavb, v
katerih občasno ali stalno bivajo ali delajo ljudje. |
(5) Če
nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja za normalno
obratovanje v namenjeni dejavnosti ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali
električne energije ali odvajanja odpadnih voda, takšne komunalne opreme
ni potrebno zahtevati v zagotavljanju minimalne komunalne opreme. |
(6) Na
območjih, kjer ni izvedljiva priključitev na omrežja GJI in se za
gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v katerih občasno ali
stalno bivajo ali delajo ljudje, komunalno opremljenost zagotavlja z
lastno oskrbo, je priključitev na vsakega izmed omrežij GJI, ki so v
tretjem odstavku tega člena določene kot minimalna komunalna oprema
takoj, ko nastopi takšna možnost, obvezna. |
|
3.2.3
Varstvo kulturne dediščine |
|
59. člen |
(območja
varstva kulturne dediščine) |
(1)
Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti
in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna
območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana
kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2)
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in
prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali
zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem (in situ). |
(4) Na
način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne
dediščine in prepoznavne značilnosti ter materialno substanco, ki so
nosilci vrednot, na objektih in območjih kulturne dediščine ni dopustna: |
1.
gradnja novega objekta, vključno z dozidavo, nadzidavo ter deli, zaradi
katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, |
2.
rekonstrukcija objekta. |
(5)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi pred gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov. |
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi konkretnega
akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
(9) Za
varstvena območja kulturne dediščine veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih
območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi
režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi
varstvenih območij dediščine. |
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dopustni. V primeru neskladja določb, tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v 61. členu tega odloka. |
(11) Za
posege v kulturni spomenik, posege v varstvena območja dediščine ter za
posege v registrirano nepremično dediščino in njihova vplivna območja je
potrebno pridobiti kulturovarstvene pogoje in kulturovarstveno soglasje. |
|
60. člen |
(območja
kulturnih spomenikov) |
(1)
Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne
dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi. |
(2) V
primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z
varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
(3) Za
kompleksne posege oziroma posege v strukturne elemente spomenika je
potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne
dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave
konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. S kulturo varstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
61. člen |
(poseganje
v območja registrirane kulturne dediščine) |
(1) Pri
stavbni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati varovane
vrednote, kot so: |
1.
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
2.
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
3.
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in nagib
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
4.
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
5.
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
6.
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
7.
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine) |
8.
varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno
celovitost varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih
prvin, |
9.
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(2) V
stavbno dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s
kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega
projekta za določeno dediščino. |
(3) Pri
memorialni registrirani kulturni dediščini velja dodatni pravni režim,
ki predpisuje ohranjanje naslednjih značilnosti varovane vrednote:
|
1.
avtentičnost lokacije, |
2.
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
3.
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
|
(4) V
memorialno dediščino je dopustno posegati z raziskovalnimi,
vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše
prezentacije objekta v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in
soglasjem. |
(5) Pri
naselbinski registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati
vrednote, kot so: |
1.
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), |
2.
odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
3.
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
4.
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
5.
naravne in druge meje rasti ter rob naselja, |
6.
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
7.
odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
8.
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
9.
oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
10.
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(6) V
naselbinsko dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi
in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s
kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. V primeru, da je v območju
naselbinske dediščine potrebno izboljšati funkcionalne, tehnične,
prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in
ekološke razmere, je potrebno pristopiti k celoviti prenovi in za
območje izdelati OPPN, katerega obvezni sestavni del je konservatorski
načrt za prenovo. |
(7) Pri
vrtnoarhitekturni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati
varovane vrednote, kot so: |
1.
kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze), |
2.
kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture), |
3.
naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda,
relief itd.), |
4.
funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in
površinami, ki so pomembne za delovanje celote, |
5.
podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom
(ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in
utemeljene meje), |
6.
oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja,
sistem zasajanja itd.), |
7.
ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
|
8.
rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in
obstoj rastlin, |
9.
vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
(8) V
vrtnoarhitekturno dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi,
sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta
v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. |
(9) V
območjih kulturne krajine je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot
so: |
1.
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne
prvine), |
2.
odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, |
3.
sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba
zemljišč), |
4.
tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
5.
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma
naselbinsko dediščino. |
(10) Pri
varovanju dediščine kulturne krajine morajo varstvene režime upoštevati
vsi dejavniki, ki izvajajo dejavnosti v prostoru, vključno s
kmetijstvom, gozdarstvom, poselitvijo, infrastrukturo itd. v okviru
celovitega varstva kulturne krajine. |
(11) Pri
drugi registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati varovane
vrednote, kot so: |
1.
materialna substanca, ki je še ohranjena, |
2.
lokacija in prostorska pojavnost, |
3.
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
62. člen |
(vplivna območja kulturne dediščine in vojna grobišča) |
(1) V
vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno upoštevati pravni
režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega
spomenika. |
(2) V
vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine je potrebno upoštevati
naslednji pravni režim varstva: |
1.
ohranjati je potrebno prostorsko integriteto (celotnost, neokrnjenost),
pričevalnost in dominantnost dediščine, |
2.
prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne
dediščine. |
|
(3)
Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne
dediščine. |
(4) V
območju vojnih grobišč, prikazanih v prikazu stanja prostora, je
prepovedano: |
1.
spreminjati zunanji videz grobišč, |
2.
poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, |
3.
izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč
ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
|
3.2.4
Ohranjanje narave |
|
63. člen |
(ohranjanje narave) |
(1)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine.
Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s
posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z
določbami teh predpisov. |
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko
pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter za ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
(3) Za
posege na območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in
soglasja pristojne službe za varstvo narave. |
(4) Pri
poseganju v prostor na območja ohranjanja narave je potrebno upoštevati
naslednje omilitvene ukrepe: |
1.
ob
načrtovanju rekonstrukcij ali vzdrževalnih del na odsekih cest, kjer so
evidentirani prednostni odseki, je potrebno načrtovati prehode in
zaščitne ograje za neovirano prehajanje dvoživk, |
2.
v
cerkvah, gradu Borl in ostalih objektih, kjer bi se morebitni netopirji
lahko evidentirali, je potrebno obnovitvena ali urejevalna dela
prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev, izvajalci del naj se
obrnejo na pristojni organ za poseganje v območja ohranjanja narave
(Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor) oziroma na
strokovnjaka za netopirje, pri čemer se, v primeru, da so objekti
kulturna dediščina, obnovitvena ali urejevalna dela izvaja na način, da
ta ni v nasprotju s potrebami varstva kulturne dediščine, |
3.
pri
urejanju okolice cerkva in ostalih objektov, kjer bi se morebitni
netopirji pojavili, je potrebno ohranjati drevesa, sklenjene mejice,
grmovje in gozd, |
4.
nastale odpadke je potrebno deponirati na urejenem odlagališču izven
Natura območja in izven obvodnega pasu Drave, |
5.
v
vodni in obvodni pas reke Drave se z nobenimi posegi ne posega, |
6.
prepreči se vsakršno morebitno onesnaževanje reke Drave. |
(5) V
območjih EUP DO07 in DO08 ter sosednjih območjih ohranjanja narave se
hrupna dela lahko izvajajo izven sezone gnezditve potencialno prisotnih
ptic, izvajajo se lahko od začetka julija do konca februarja).
|
|
3.2.5
Varstvo okolja in naravnih dobrin ter varovanje zdravja |
|
64. člen |
(trajnostna raba virov energije) |
(1) Pri
poseganju v prostor je potrebno zagotavljati vzdržno (trajnostno) rabo
virov energije v skladu z lokalnim energetskim konceptom Občine
Cirkulane. |
(2) Kot
prioritete pri poseganju v prostor je potrebno izvajati: |
1.
ukrepe učinkovite rabe energije z energetsko varčno gradnjo, |
2.
energetsko sanacijo objektov in omrežij pri porabi energije v vseh
sektorjih porabe energije, |
3.
projekte skupnega ogrevanja z možnostjo soproizvodnje električne
energije v naselju Dolane in drugih naseljih, kjer so večji uporabniki
energije, |
4.
povečanje izrabe lokalnih obnovljivih virov (biomasa, sončna energija,
vodni potencial, geotermična energija, bioplin), zamenjavo fosilnih
goriv z zemeljskim plinom, kjer je to izvedljivo in ekonomsko
upravičeno. |
(3) Pri
novogradnji in prenovi je potrebno zagotoviti energetsko učinkovitost
objekta. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati
tehnične zahteve predpisanega energetskega standarda na področju
toplotne zaščite, ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode in
razsvetljave ter ostale pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo
energije v stavbah in zmanjšujejo negativne vplive na okolje
(onesnaženost zraka, ogrevanje okolice, druge emisije.). |
(4)
Objekte je potrebno načrtovati s ciljem smotrne rabe energije, in sicer
z: |
1.
izborom lokacije, orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi,
da bo omogočeno celoletno osončenje ter zagotovljeno zmanjšanje potrebe
po ogrevanju in umetnem hlajenju, |
2.
ustrezno zasnovo stavbne prostornine, z izborom gradiva in toplotno
zaščito stavb zagotavljati čim manjše izgube toplotne energije, |
3.
načrtovanjem smotrne razporeditve objektov zmanjševati stroške za
izgradnjo in obratovanje omrežij GJI, |
4.
energetsko sanacijo stavb pri prenovi zmanjševati porabo energije, |
5.
uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije zmanjševati
izgube energije pri prenosu in distribuciji, |
6.
upoštevanjem usmeritev lokalnega energetskega koncepta (v nadaljevanju:
LEK). |
(5) Po LEK
se prednostno uporabljajo obnovljivi viri energije ali soproizvodnja
toplote in električne energije z visokim izkoristkom. |
|
65. člen |
(varovanje
zraka) |
(1) Pri
gradnji objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti obstoječih
objektov je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka in
zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti
emisij. |
(2)
Pri posameznih virih, ki bi lahko povzročili občasno prekomerno
onesnaženje zraka, mora lastnik oziroma upravljalec obstoječega vira
izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo, ki preprečuje prekomerno
onesnaženje zraka. |
(3)
Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaženja zraka, je dopustno
umeščati le v območja namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK). |
(4)
Pri zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost
prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka: |
1.
s pravilno
razporeditvijo objektov in odprtih (predvsem zelenih in vodnih) površin,
ki povzročajo lokalno cirkulacijo zaradi termičnih razlik kot posledice
različnega segrevanja površin, |
2.
z lego in
obliko objektov, ki omiljujejo vetrove in jih vsaj delno preusmerjajo
vetrove tako, da zagotavljajo dodatno cirkulacijo zaprtih delov
poselitve, |
3.
z odpiranjem
padnic na terenu z nagibom, ki omogočajo cirkulacijo s spuščanjem
toplejšega zraka v nižje predele poselitve, |
4.
s pravilno
izbiro načina gradnje in uporabe materialov ter barv, ki zaradi
različnega segrevanja povzročijo lokalno cirkulacijo zraka (npr.
ozelenjene strehe in fasade). |
|
66. člen |
(varstvo
voda) |
(1) Rabo
in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na
varstvenih in ogroženih območjih, enako kot kmetijska, gozdna in stavbna
zemljišča je potrebno opredeliti in načrtovati ter izvajati tako, da ne
poslabšuje stanja voda, da zagotavlja varstvo pred škodljivim delovanjem
voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in
obvodnih ekosistemov. |
(2) Pri
načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom, je potrebno tako načrtovati potek trase, da le-ta ne posega
na priobalno zemljišče vodotoka. Manjši odmiki od predpisanih so
dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin
vodotokov. |
(3)
Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
(4) Vse
obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in posegi v
prostor, ki niso v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na
vodovarstvenem območju. |
(5) Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno varovati vse
obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbujati varčno in
smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih
virov je dopustno umeščati dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti
in s takšnimi tehnološkimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje
kakovosti in količine podzemnih voda. Poselitev je dopustno načrtovati
tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo
prebivalcev s pitno vodo. Na vododeficitarna območja je dopustno
umeščati le dejavnosti, ki v delovnem procesu ne potrebujejo velikih
količin vode ali pa je umestitev dejavnosti z večjo porabo vode na to
območje upravičena iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih
vidikov. |
(6) Med
rekreacijska območja na vodah se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče
urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer
rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. |
(7) Za
vsako neposredno rabo vode je potrebno pridobiti v skladu s predpisom,
ki ureja to področje, vodno dovoljenje ali koncesijo. Gradnja namakalnih
naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni
pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. |
(8) Pri
poseganju v prostor je potrebno upoštevati varovalni pas priobalnih
zemljišč, ki je pri vodotokih 1. reda (Drava) v naseljih širok 15 m od
meje vodnega zemljišča, izven naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča,
pri vodotokih 2. reda (ostali vodotoki) pa je širok 5 m od meje vodnega
zemljišča. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem zemljišču ni
dopustno, razen za izjeme v skladu s predpisi s področja upravljanja
voda. |
(9) Na
vodotokih 1. reda zunaj območij naselij je na priobalnem zemljišču v
tlorisni širini od 15 m od meje vodnega zemljišča do zunanje meje
priobalnega zemljišča dopustna gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih
objektov na podlagi vodnega soglasja, če ni s predpisom, izdanim na
podlagi Zakona o vodah, določeno drugače. |
(10) Na
obstoječih objektih in napravah, ki so na vodnem ali priobalnem
zemljišču, je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali
nadomestna gradnja, pod pogojem, da: |
1.
se
tako ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, |
2.
se
ne poslabšuje stanje voda, |
3.
je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
4.
se
ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
5.
to
ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, |
6.
se
z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(11) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja ali bi onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih ter obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano
gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
(12) Pri
načrtovanju v območju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati obstoječo
in načrtovano izrabo voda ter varstvena območja po predpisih o vodah. |
(13) Pri
načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih
zemljišč je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
1.
prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno
umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v
ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata
nepozidanost in javna dostopnost, |
2.
z
ureditvami ni dopustno povzročiti poslabšanja stanja voda in vodnega
režima, |
3.
retenzijske sposobnosti območij je potrebno ohranjati in zagotavljati
njihovo ponovno vzpostavitev, |
4.
ko
je izkazan javni interes, je zmanjšanje obsega retenzijskih površin na
določeni lokaciji ali spreminjanje vodnega režima dopustno ob ustrezni
nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda, |
5.
premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je
potrebno načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se
ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, |
6.
za
vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni
režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o
vodah pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ. |
7.
odvajanje in izpust fekalne ali druge kanalizacije z onesnaženo odpadno
vodo v vodotoke in druge naravne vode, brez predhodnega čiščenja, ni
dopustno. |
(14) Vodno
soglasje je potrebno pridobiti za: |
1.
poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču, |
2.
poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o vodah, |
3.
poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice, |
4.
poseg na varstvenih in ogroženih območjih, |
5.
poseg zaradi odvajanja odpadnih voda, |
6.
poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje
vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik, |
7.
hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko
delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni
režim, |
(15) V
primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je
potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev
objektov, in vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora
investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno
soglasje. |
(16) V
primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni potrebno pridobiti
gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa
potrebno pridobiti vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o
vodah, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v
prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki se nanašajo
na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in
obvodnih ekosistemov ter na obstoječe vodne pravice drugih oseb, in jih
upoštevati in izpolniti pri načrtovanju in izvedbi posegov. Če to
zahtevajo veljavni predpisi o vodah, je vodno soglasje potrebno
pridobiti tudi za druge posege v prostor. |
(17) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohraniti je
potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa morajo biti
načrtovane tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Na vseh
območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. |
(18) Na
erozijskem območju je prepovedano poseganje v prostor na način, ki
pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, kot je: |
1.
ogoljevanje površin, |
2.
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
3.
zasipavanje izvirov, |
4.
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
5.
omejevanje pretoka hudourniških voda, |
6.
pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
|
7.
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
8.
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
9.
vlačenje lesa, |
10.
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge. |
(19) Na plazljivem območju so prepovedani posegi v zemljišče, zaradi
katerih bi se sproščalo gibanje hribin ali drugače ogrozila stabilnost
zemljišča, kot so: |
1.
zadrževanje voda in drugi posegi, ki bi povečali zamakanje zemljišč in
dvig podzemne vode ter s tem pospešili plazenje zemljišč (na primer
ureditev teras), |
2.
izvajanje zemeljskih del, ki bi dodatno obremenjevala zemljišče ali
razbremenjevala podnožje zemljišča, |
3.
krčenje in večja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, kar bi
pospešilo plazenje zemljišč. |
(20) Za
vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin
ali podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi
vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami veljavnih
predpisov o vodah. |
(21)
Dopustno je izkoriščanje vod za oskrbne, gospodarske in
turistično-rekreacijske namene, pri izkoriščanju pa je potrebno
zagotavljati varstvo voda v smislu trajne ohranitve kemijskega in
ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju
izkoriščanja vod je potrebno naravne procese, ki lahko ogrožajo
poselitev in človekove dejavnosti, upoštevati kot obvezno omejitev v
prostoru. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih ni dopustno
načrtovati prostorskih ureditev in dejavnosti, ki bi pospešile to
delovanje (poplave, erozijo, plazove). Območja, kjer ni bivališč ali
gospodarskih dejavnosti, je potrebno prepustiti naravni dinamiki. |
(22) Za
odvzem vode je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja ali pravice po
veljavnih predpisih o vodah. Za izvedbo dopustnih posegov na vodnem ali
priobalnem zemljišču v upravljanju pristojnega organa Republike
Slovenije je potrebna predhodna pridobitev služnostne ali stavbne
pravice. |
(23) Vodno
infrastrukturo je dopustno uporabljati tudi za druge namene, če to ni v
nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila
zgrajena, in če to ni v nasprotju z drugimi določili tega odloka, za
uporabo vodne infrastrukture za druge namene pa je potrebno pridobiti
soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami. |
(24) V
primeru gradnje oziroma poseganja v bližino obstoječih objektov merske
mreže za spremljanje stanja in kakovosti (monitoring) podzemnih voda je
potrebno upoštevati naslednje določbe: |
1.
prepovedana je kakršnakoli gradnja v polmeru 5 m od objekta merske
mreže, |
2.
preprečiti je potrebno vplive na gladino in kakovost podzemnih voda, |
3.
v
bližini merskega objekta ni dopustno spreminjati infiltracijskih
lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugim
poseganjem v prostor, |
4.
odvodnjavanje v bližini posameznega objekta merske mreže je potrebno
urediti tako, da so izključeni vplivi, ki bi nastali zaradi zatekanja
vode v bližino objekta merske mreže, |
5.
zagotovljen mora biti neoviran dostop do objektov merske mreže. |
(25) Pred
poseganjem v prostor na plazljivih in erozijskih območjih si je potrebno
pridobiti ustrezno strokovno geološko statično mnenje o sprejemljivosti
poseganja v prostor. |
|
67. člen |
(varstvo
tal ter kmetijskih zemljišč) |
(1) Pri
gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za izboljšanje
kmetijskih zemljišč ali za urejanje objektov. |
(2) Pod
pogojem, da se s tem izboljšujejo pogoji za pridelavo zdrave hrane, je
dopustno izboljšanje kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanje pogojev
obdelave kmetijskih zemljišč z izvajanjem agrarnih operacij, ki
spreminjajo prostor (arondacije, komasacije in melioracije; v sklopu
melioracij pa so dopustne le osuševanje, namakanje in tiste
agromelioracije, s katerimi se povečuje varnost obdelave zemljišč
(ureditve teras) ali izboljšujejo dostopi na kmetijska zemljišča).
Agrarne operacije morajo biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih
nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen način tako, da se med
kmetijskimi zemljišči ohranjajo žive meje, gozdni otoki, vodna telesa.
Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč je na območju kmetijskih
zemljišč dopustna gradnja vodnih zadrževalnikov. |
(3) Na
območju kmetijskih zemljišč je dopustno izvajati: |
1.
omrežja in priključke naslednje gospodarske javne infrastrukture:
cevovodi za pitno vodo, odpadno vodo, tehnološko vodo, cevovodi za toplo
vodo, paro, stisnjen zrak, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi,
plinovodi, naftovodi; |
2.
rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, |
3.
ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z oporami za mreže proti toči, |
4.
nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 k odloku,
|
5.
če
na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive
površine stavbnega zemljišča ni mogoče zgraditi enostavnih ali
nezahtevnih objektov iz skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov,
se ob obstoječih objektih kmetije za potrebe dejavnosti kmetije dopušča
gradnja teh objektov tudi na kmetijskih zemljiščih, |
6.
opore za trajne nasade. |
|
68. člen |
(varstvo
gozdov) |
(1) V
večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo, so
dopustni posegi le v primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V
večnamenskih gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo pa so poleg
posegov, ki so nujni in zanje ni drugih možnosti, dopustni še posegi, ki
dopolnjuje načrtovano rabo gozda in gozdnega prostora v skladu s
poudarjeno socialno funkcijo. |
(2) V
prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. |
(3) Pri
gradnji prometnic, zavarovanih z ograjami, je potrebno zagotoviti
prehode za divjad na mestih, kjer potekajo stečine in naravni prehodi
posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov skupaj s projektantom določi
pristojni strokovni organ za lovstvo v sodelovanju s strokovnimi
službami za varstvo narave in v sodelovanju z lovskimi organizacijami.
|
(4)
Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega v
prostor omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih zemljišč
pod enakimi pogoji, kot so veljali pred posegom. |
(5) Posegi
v gozdni prostor morajo biti izvedeni tako, da je povzročena minimalna
škoda na gozdnem rastju in gozdnih tleh. |
(6) Pri
poseganju v gozd je ostanke posekane gozdne vegetacije (štori, veje) ter
odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, prepovedano odlagati
v gozdu, dopustno ga je vkopati v zasip ali odložiti na urejene deponije
odpadnega materiala. |
(7) Po
končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi
gradnje, na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih tleh ter na gozdnih
poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer
je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. |
(8)
Krčitev gozda na gradbeni parceli, ki posega v dejansko rabo gozda, je
dopustna šele po pridobitvi dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno
dovoljenje) in po predhodni označitvi dreves za krčitev ter
evidentiranju poseka, ki ga opravi pristojni organ za urejanje gozdov
oziroma za gospodarjenje z gozdovi. |
(9) Pri
poseku in spravilu lesa je potrebno upoštevati veljavne predpise s tega
področja. |
|
(10) Na
območju naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg
gozdnih površin ohraniti v največji možni meri ter jih zajeti v zeleni
sistem naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(11)
Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so
določeni s predpisi o gozdovih. |
12)
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to
predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
(13)
Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno
načrtovati tako, da bodo v največji možni meri ohranjene značilne
naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne
značilnosti, ter da bo ohranjena vidnost naselij in značilnih vedut.
|
(14) Pri
izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov je potrebno pri
vseh posegih v gozdove poleg predhodno navedenih kriterijev upoštevati
tudi kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter
kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij.
|
(15) Pri
gospodarjenju z gozdom je potrebno upoštevati: |
1.
sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti je dopustno izvajati
izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca septembra do konca
meseca februarja naslednjega leta, |
2.
suha drevesa in drevesna dupla je potrebno ohranjati povsod tam, kjer s
puščanjem oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in
bolezni – drevesne vrste, kjer obstaja nevarnost širjenja, so: smreka,
kostanj, brest, |
3.
ohranjati je potrebno plodonosne drevesne in grmovne vrste, |
4.
ohranjati je potrebno gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na
zaščito bregov pred erozijo, |
5.
pri
poseku je potrebno očistiti struge vodotokov, |
6.
potrebno je zagotavljati naravno pestrost, |
7.
če
se izvede krčitev na golo, jo je potrebno takoj oziroma še v letu
krčitve sanirati na način, da se osnuje nova zarast. |
(16) Na
površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v
primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za
kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno
uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki v tem odloku urejajo
kmetijska zemljišča. |
|
69. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1)
Varstvo pred hrupom je potrebno izvajati na podlagi občutljivosti
posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora.
Meje med posameznimi vrstami osnovne in podrobnejše namenske rabe
prostora, ki so hkrati meje med posameznimi območja varstva pred hrupom,
so prikazane na Karti 3 izvedbenega dela v grafičnem delu odloka.
Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
(2) V
enotah urejanja prostora naselij in drugih, za občino pomembnih območij
poselitve, navedenih v drugem odstavku 39. člena tega odloka, je v
skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena
naslednja stopnja varstva pred hrupom: |
1.
v
območjih stanovanjskih površin (SS) in v posebnih območjih, ki so
namenjena površinam za turizem (BT), ter v neposredni okolici bolnišnic,
zdravilišč in okrevališč: II. stopnja varstva pred hrupom, |
2.
v
območjih podeželskih naselij (SK), območjih centralnih dejavnosti (C,
CU, CD), območjih športnih centrov (BC) in na zelenih površinah (ZS, ZK,
ZP, ZD): III. stopnja varstva pred hrupom, |
3.
v
območjih proizvodnih dejavnosti (IP, IG, IK) ter na površinah drugih
območij posebnih dejavnosti (BD), namenjenih nakupovalnim središčem,
sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim
podobnim dejavnostim (BD), (avtodromi, vrtiljaki, športna strelišča):
IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(3) V
območjih podrobnejše namenske rabe prostora, namenjenih prometni
infrastrukturi (PC, PŽ, PO), komunikacijski infrastrukturi (T),
energetski infrastrukturi (E), okoljski infrastrukturi (O), potrebam
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N), je v skladu s predpisi
o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena IV. stopnja varstva
pred hrupom. |
(4) Na
območju krajine je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju določena naslednja stopnja varstva pred hrupom:
|
1.
na
vseh površinah v mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano
stopnjo varstva pred hrupom (varovalni gozdovi, naravni rezervati), je
določena I. stopnja varstva pred hrupom, |
2.
V
območjih razpršene poselitve A, Av in na območju zelenih površin (ZS,
ZK, ZP, ZD) je določena III: stopnja varstva pred hrupom, |
3.
na
območjih voda (VC), razen površin vodne infrastrukture in površin voda,
zajetih v mirna območja na prostem, je določena III. stopnja varstva
pred hrupom, |
4.
na
vseh površinah vodne infrastrukture (VI) je določena IV. stopnja varstva
pred hrupom, |
5.
v
območjih pridobivanja mineralnih surovin (LN, LP) je določena IV.
stopnja varstva pred hrupom, |
6.
na
območjih kmetijskih zemljišč (K1, K2), razen kmetijskih zemljišč,
zajetih v mirna območja na prostem, je določena IV. stopnja varstva pred
hrupom, |
7.
na
območjih gozdnih zemljišč (G), to je na površinah gozda in na površinah
za dejavnosti z gozdarskega področja razen gozdov, zajetih v mirna
območja na prostem, je določena IV. stopnja varstva pred hrupom, |
8.
v
območju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N), če hrup ne
nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri
opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je
določena IV. stopnja varstva pred hrupom) |
(5) Za
javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na
prostem je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
|
(6) Nove
gradnje, rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v obstoječih
objektih ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom. |
(7) Pri
novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih
objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je potrebno vse
posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih
ukrepov zaradi prometa na cesti. |
|
70. člen |
(varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Nov
poseg v prostor, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ali rekonstrukcija
obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne
sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(2) Za
posege v prostor, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno
izdelati oceno vplivov na okolje. Dopustna je izvedba tistih posegov v
prostor, za katere je iz ocene vplivov na okolje mogoče nedvoumno
zaključiti, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo
presegale s predpisi dovoljenih vrednosti. |
(3) Za
območja stanovanj (S, SS, SK), območja centralnih dejavnosti (C, CU,
CD), posebna območja (BT, BC, BD), območja intenzivne kmetijske
proizvodnje (IK), območja zelenih površin (ZS, ZD, ZP, ZK) in površine
odprtega prostora s kmetijsko dejavnostjo, v katerih se hkrati pojavlja
razpršena poselitev (A, Av), je dopustna I. stopnja varstva pred
sevanjem, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. |
(4) Za
območja proizvodnih dejavnosti (IP, IG), območja prometnih površin (PC,
PŽ; tudi za območja javnih cestnih in železniških površin v I. območju
stopnje varstva pred sevanjem), območja energetske infrastrukture (E),
območja okoljske infrastrukture (O), območja kmetijskih zemljišč (K1,
K2), območja gozdnih zemljišč (G), območja mineralnih surovin (LN, LP)
in območja voda (VC, VI) je dopustna II. stopnja varstva pred sevanjem,
v kateri so dopustni posegi v okolje, ki so po stopnji sevanja bolj
moteči. |
(5) V
območjih, v katerih mora biti zagotovljena I. stopnja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem, morajo biti na nivoju tal naslednji odmiki
posegov od obstoječih in načrtovanih virov elektromagnetnega sevanja (v
odvisnosti od oblike daljnovoda in razdelilnih postaj): |
1.
daljnovod napetosti 400 kV: od 42 do 46 m, |
2.
daljnovod napetosti 220 kV: od 18 do 24 m, |
3.
daljnovod napetosti 110 kV: od 11 do 14 m, |
4.
enak odmik v odvisnosti od vstopne napetosti je potrebno upoštevati tudi
pri razdelilnih transformatorskih postajah iz prenosnega v
distribucijsko omrežje, |
5.
pri
omrežjih in objektih nižjih napetosti odmik za zagotavljanje I. stopnje
varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni potreben. |
|
71. člen |
(svetlobno
onesnaženje) |
(1) Pri
načinih osvetljevanja je potrebno upoštevati predpise s področja varstva
pred svetlobnim onesnaženjem okolja. Moč svetil ne sme presegati mejnih
vrednosti določenih z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim
onesnaževanjem. |
(2) Letna
poraba vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo
javnih cest in drugih javnih površin ali objektov in so v upravljanju
občine, ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti porabe energije na
prebivalca v občini. |
3) Zaradi
negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti
poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (na primer nočni metulji,
netopirji) je potrebno osvetljevanje območij načrtovati tako, da bo
svetloba časovno omejena in usmerjena proti tlom. Osvetljevanje mora
biti izvedeno s svetlobnimi telesi, ki so v skladu z veljavnimi predpisi
o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem. |
|
72. člen |
(osvetlitev in osončenje) |
(1)
Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi
hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s
predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb
in stanovanj. |
(2)
Obstoječim in novim stavbam je potrebno v naslednjih bivalnih prostorih:
dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba:
zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega
zahoda najmanj 1 uro na dan 21. december in najmanj 3 ure dnevno na dan
21. marec oziroma 21. september. |
|
73.
člen |
(varstvo pred poplavami) |
(1)
Znotraj EUP z oznakami HC01, kjer se pojavljajo poplave (površine poplav
so prikazane v sklopu obveznih prilog OPN, in sicer v kartografskem delu
Prikaza stanja prostora), je posege v prostor potrebno načrtovati v
skladu s predpisi o vodah ter zanje pridobiti projektne pogoje in vodno
soglasje pristojnega organa za upravljanje voda.. |
(2) V
poplavnih območjih je, ne glede na ostala določila odloka, prepovedana
gradnja novih objektov in izvajanje posegov, razen objektov in posegov,
ki so po predpisih o vodah dopustni na vodnih in priobalnih zemljiščih.
Prepovedane so tudi vse dejavnosti, objekti in posegi v prostor, ki ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, objektov in
dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
|
(3) Za
obstoječe objekte na poplavnih območjih je dopustno vzdrževanje objektov
in rekonstrukcije ter sprememba namembnosti objektov po predpisih o
graditvi objektov, vendar pod pogojem, da ti posegi ne poslabšujejo
poplavne ogroženosti območja. |
(4) S
predhodnim soglasjem pristojnega organa za upravljanje voda pa je na
pogojno dopustno: |
1.
vzdrževanje in priključki obstoječe gospodarske javne infrastrukture, |
2.
urejanje zelenih površin ter odprtih športnih igrišč, |
3.
gradnje ograj, pod pogojem, da ne ovirajo pretoka poplavnih voda. |
(5) Na
območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti niso določeni, je sestavni
del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. |
|
74.
člen |
(rekonstrukcija stavb s površino, večjo od 1000 m2) |
(1) Pri
graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2,
in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1000 m2 ter se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je
potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo
z energijo v skladu z veljavnimi predpisi s področja energetike. Študija
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna
sestavina projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Študija izvedljivosti lahko izdela tudi za objekte v manjši
kvadraturi, če se tako odloči investitor. |
|
75. člen |
(kazalci
okolja) |
(1)
Kazalci okolja, ki jih mora s stališča varovanja zdravja ljudi občina
spremljati v času veljave tega akta, so: |
1.
število individualnih kurišč in način
ogrevanja le-teh, |
2.
delež prebivalcev, ki komunalno odpadno
vodo odvaja na ustrezen način, |
3.
delež prebivalcev, ki se s pitno vodo
oskrbuje preko javnega vodovoda, |
4.
število nelegalnih in saniranih odlagališč
odpadkov, |
5.
površino nepozidanih stavbnih zemljišč, |
6.
kakovost pitne vode, |
7.
količino zajete pitne vode, |
8.
površino namenske rabe prostora na
vodovarstvenih območjih, |
9.
površino stanovanjskih območij in število
objektov z varovanimi prostori, izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi
prometa, |
10.
povprečni letni dnevni promet na cestah z
večjo obremenitvijo skozi naselja, |
11.
število zavezancev za prve meritve emisij v zrak, |
12.
število zavezancev za prve meritve hrupa, |
13.
število stanovanjskih objektov, lociranih neposredno ob industrijskih
conah, |
14.
poraba električne energije za razsvetljavo občinskih cest in javnih
površin na prebivalca na leto, |
15.
število stanovanjskih objektov v varovalnem pasu virov elektromagnetnega
sevanja. |
|
3.2.6
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
76. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) V
zemljišče ni dopustno posegati z ureditvami, ki bi povzročile gibanje
hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, kot so: |
1.
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi
lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
2.
posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
3.
izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
4.
krčenje in večja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, ki
pospešujeta plazenje zemljišč. |
(2)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni za 7. stopnjo 12-stopenjske
lestvice EMS, to je evropske makrosezmične lestvice (kratica EMS -
European Macroseismic Scale). Na celotnem območju občine je obvezna
ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži
rušenje objekta nanjo. |
(3) Za
primer naravnih in drugih nesreč mora občina v skladu z veljavnim
občinskim načrtom zaščite in reševanja zagotoviti površine za pokop
večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za
evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne
pomoči. |
(4) V
ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma
dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem
povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora. |
(5) Na
ogroženih območjih je potrebno omogočiti varne življenjske razmere s
sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s
stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo
življenje ali njegove materialne dobrine. |
(6) Vse
zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru
naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in
reševanja. |
(7) Pri
graditvi objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati
prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je
potrebno zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in
med objekti, z intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi
površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. |
(8) Na
območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na
omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, je potrebno
zagotoviti požarne bazene in druge ustrezne ureditve. |
|
(9)
Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska
vozila morajo ustrezati predpisanim standardom. |
(10) V
območjih velike požarne ogroženosti gozdov ni dopustno načrtovati
dejavnosti in prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za
življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo. |
(11) Na
območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je potrebno prostorske
ureditve načrtovati tako, da bodo izključene verižne nesreče,
izključeni, zmanjšani ali zadržani prenosi začetih izrednih dogodkov,
zmanjšane posledice v primeru nesreč in omogočeno uspešno ukrepanje v
okviru zaščite in reševanja. Zato je potrebno zagotavljati ustrezne
odmike med dejavnostmi oziroma objekti. |
(12) V
projektni dokumentaciji je za objekte na potencialnih območjih požarne
ogroženosti potrebno opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so
povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno
nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter možnosti širjenja požara na
morebitna sosednja poselitvena območja in opredeliti ukrepe varstva pred
požarom. |
(13) Za
objekte, za katere je potrebno skladno s predpisi izdelati študijo
požarne varnosti, je treba v sklopu izdelave projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo požarne varnosti. |
(14) Za
zmanjševanje ogroženosti naselij zaradi naravnih in drugih nesreč je
potrebno: |
1.
v
delih naselij, ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč, preprečevati
razvoj dejavnosti, ki bi povečevale ogroženost prostora, |
2.
sanirati objekte in naprave, da bodo v dobrem stanju in s tem nenevarni
za okolico, |
3.
zagotavljati varnost pred požari in poskrbeti za ustrezne količine vode
za gašenje, |
4.
zagotavljati varstvo pred škodljivim delovanjem voda, |
5.
za
obstoječa poselitvena območja na ogroženih območjih zagotavljati izvedbo
ustreznih varnostnih ukrepov oziroma opuščati obstoječo neustrezno rabo.
|
|
3.2.7
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji po EUP |
|
77. člen |
(podeželska naselja - SK) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za podeželska naselja, namenjena
bivanju, spremljajočim dejavnostim in kmetijam z dopolnilnimi
dejavnostmi, se urejajo naslednje EUP: |
1.
DO01-SK, PC, VC, O Dolane – severno od proizvodnega območja, |
2.
DO05-SK Dolane – ob cesti v Veliki Vrh, |
3.
DO06-SK, PC Dolane – ob mostu, |
4.
GR01-SK Gradišča, |
5.
ME01-SK, PC Medribnik, |
6.
PR01-SK Pristava. |
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako SK v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območja stanovanj (S), namenjena bivanju in
spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S
(območja stanovanj) pa kot površine podeželskega naselja (SK), namenjene
bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi. |
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste
objektov, ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o
OPN Cirkulane, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2
k Odloku o OPN Cirkulane. |
(4)
Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih podeželskih naselij so
dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva
otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno-obrtne, turistične, upravne
dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge
dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo
k bolj racionalni rabi površin in je zato utemeljena potreba na podlagi
prostorskih kazalcev. |
(5)
Dopustno je prepletanje bivanja, spremljajočih dejavnosti in površin
kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
1.
ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za
nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za
potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev
objekta, |
2.
neposredna navezanost na javno cestno omrežje, |
3.
vsi
vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti
posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje, |
4.
pri
spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih,
gradbenih in storitvenih dejavnostih je površina prostorov za te
dejavnosti največ 150 m2, |
5.
za
izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je dopustna večja površina
prostorov kot 150 m2, razen za nove objekte in naprave
energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za
lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, katerih površina
mora biti manjša od skupne površine objekta oziroma objektov, ob katere
se umeščajo, |
6.
površina spremljajočih dejavnosti se prilagaja potrebam, ki izhajajo iz
obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb. |
(6) Med
dopustnimi dejavnostmi izven občinskega središča imajo prednost
dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom. |
(7)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem
odstavku tega člena. |
(8) Faktor
zazidanosti parcele za gradnjo, (razmerje med zazidanim delom parcele in
celo parcelo) je: |
1.
pri
območjih kmetij do vrednosti 0,3 (priporočljiva vrednost je 0,3),
dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6 (zlasti pri ravninskih in
dolinskih naseljih), če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti
dostopa in drugim pogojem, |
2.
pri
območjih stanovanjskih in drugih stavb do vrednosti 0,4, dopustno pa je
povečanje do vrednosti 0,6 (zlasti pri ravninskih in dolinskih
naseljih), če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa
in drugim pogojem. |
(9) Faktor
izrabe parcele za gradnjo, (razmerje med bruto tlorisno površino vseh
etaž nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji) je: |
1.
pri
kmetijah do vrednosti 0,6 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je
odvisno od povečave faktorja zazidanosti), |
2.
pri
stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,8 z možnostjo povečanja
do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti). |
|
(10) Pri
objektih z arhitekturno tipiko iztegnjenega doma (v obliki črke I, L, T
ali U) morajo biti posamezni deli objekta po namembnosti ločeni s
protipožarnimi zidovi. |
(11) V
vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, razen v enotah s PNRP CI02,
C06, in CI09, je dopustna sprememba nenaseljenih stanovanjskih hiš v
počitniške hiše. |
(12) V
vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v
višjih veljavnih predpisih. |
(13) Pri
poseganju v bližino naravnih spomenikov v EUP CI01 je potrebno
upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: |
1.
pri
morebitnih novogradnjah in rekonstrukcijah v okolici se zavarovani
drevesni spomenik ustrezno fizično zaščiti z ograjo, |
2.
v
času gradnje je potrebno preprečiti odlaganje gradbenega materiala ter
odpadkov na območje zavarovanega drevesa, |
3.
življenjske razmere na rastišču drevesa je potrebno ohranjati
nespremenjene, zato se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava
debla ali rastišča oziroma površine nad koreninami, s hojo, vožnjo ali
kako drugače se ne tepta tal, ne poplavlja rastišča, ne spreminja višine
podtalnice, kislosti oziroma alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin
ali plinastih snovi na rastišče, |
4.
podlago na rastišču je dopustno utrjevati le v tolikšni meri, da bo še
vedno omogočena zadostna zračnost in vodoprepustnost tal nad koreninskim
sistemom. |
(14) Pri
ostalih rabah v EUP DO01, DO06 in ME01 se za poseganje na površino druge
rabe uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so določeni v PIP za ta
območja rabe. |
(15)
Oblikovanje objektov na podrobnejši namenski rabi IK v območju
podeželskih naselij in v odprtem prostoru mora poleg splošnih pogojev
oblikovanja upoštevati še naslednje določbe: |
1.
vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi obstoječim
kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po višini in
regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi
streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in
drugih oblikovanih značilnostih prostora, |
2.
gornje določbe ne veljajo za objekte, ki so zaradi tehnoloških zahtev
izrazito višji (stoječi silosi, visoki odzračevalniki), take objekte je
potrebno kakovostno oblikovati kot prepoznavne prostorske poudarke
oziroma točke identifikacije prostora, |
3.
poslovne, upravne, administrativne, prodajne in podobne spremljajoče
dejavnosti morajo biti ob javnem prostoru, drugi proizvodni objekti pa v
notranjosti proizvodnih kompleksov, |
4.
dopustno je združevanje objektov v nize in kareje, |
5.
zaradi izvajanja tehnološkega procesa so dopustni tehnološki objekti
večjih tlorisnih dimenzij, pri katerih dolžina nekajkrat presega višino,
oblikovanje takšnih objektov mora biti prilagojeno značilnostim prostora
z dodatnimi horizontalnimi poudarki ali vertikalnimi prekinitvenimi
poudarki, da se zmanjša vtis obsežnosti ali vtis postavljanja
prostorskih pregrad, |
6.
pri
objektih za intenzivno vzrejo živali hlevi je dopustna dvokapna streha z
minimalnim naklonom 25° v enem nivoju ali lomljena simetrična dvokapnica
v dveh nivojih, s kritino primerno naklonu strehe (tudi pokritje s
sončnimi celicami ali sončnimi zbiralniki kot strešno kritino), dopustna
širina objektov je do 25 m, razmerje stranic pa lahko presega predpisano
razmerje 1:3, ki je značilno za tradicionalno gradnjo iztegnjenih domov
v kulturni krajini, |
7.
dopustna je barva fasad in kritine v naravnih barvnih tonih, ki ne
izstopajo iz okolja, |
8.
objekti za intenzivno vzgojo rastlin v naselju ali ob robu naselja ne
smejo presegati višine sosednjih objektov, oblikovanje konstrukcije mora
upoštevati tradicionalno oblikovanje objektov, dopustno je oblikovanje
strešnega dela konstrukcije kot enokapne, dvokapne, ravne ali polokrogle
(valjaste) oblike, |
9.
pri
ribogojnih ureditvah na ali ob naravnih vodah, ki niso grajeni objekti,
je potrebno enako kot pri grajenih objektih, upoštevati takšen način
obratovanja, ki bo zagotavljal upoštevanje in izvajanje okoljskih
predpisov in omogočal zajemanje in čiščenje onesnaženih vod pred
izpustom v naravne vodotoke. |
|
78. člen |
(območja stanovanjskih površin z enodružinskimi hišami- SS) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za stanovanjska območja z dopolnilnimi
dejavnostmi ali brez njih, se urejajo naslednje EUP: |
1.
CI02-SS Cirkulane – južno od vaškega središča, |
2.
CI06-SS Cirkulane – zahod, |
3.
CI09-SS Cirkulane – vzhod, severno od ceste. |
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako SS v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območja stanovanj (S), namenjena bivanju in
spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S
(območja stanovanj) pa kot stanovanjske površine (SS), namenjene bivanju
brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. |
(3) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste
objektov, ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o
OPN Cirkulane, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2
k Odloku o OPN Cirkulane. |
(4)
Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih stanovanj so dejavnosti
osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok,
trgovske, poslovne, uslužnostno-obrtne, turistične, upravne dejavnosti,
dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti,
ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj
racionalni rabi površin (dejavnosti na domu), vendar le v primerih, ko
njihove umestitve ni mogoče zagotoviti v območju obstoječih centralnih
dejavnosti. |
(5)
Dopustno je prepletanje bivanja in spremljajočih dejavnosti, če so
izpolnjeni naslednji pogoji: |
1.
ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za
nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za
potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev
objekta, |
1.
neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, |
2.
vsi
vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti
posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje, |
3.
pri
spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih,
gradbenih in storitvenih dejavnostih je površina prostorov za te
dejavnosti je uporabna površina omejena na 150 m2,
|
4.
površina spremljajočih dejavnosti se prilagaja potrebam, ki izhajajo iz
obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb. |
(6)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem
odstavku tega člena. |
(7) Faktor
zazidanosti parcele namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim delom
parcele in celo parcelo) je: |
1.
pri
območjih stanovanjskih in drugih stavb do vrednosti 0,4, dopustno pa je
povečanje do vrednosti 0,6, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi,
varnosti dostopa in drugi pogoji, ki vplivajo na kakovost bivanja in
zdravje ljudi. |
2.
na
obstoječih kmetijah v EUP do vrednosti 0,4, dopustno pa je povečanje do
0,6, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in
drugi pogoji, |
(8) Faktor
izrabe parcele namenjene gradnji, (razmerje med bruto tlorisno površino
vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji)
je: |
1.
pri
stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 1,2 (velikost in gradnja
pomožnih objektov je odvisno od dopustne etažnosti objektov). |
2.
pri
obstoječih kmetijah v EUP do vrednosti 0,6 z možnostjo povečanja do 1,2
(povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti), |
(9) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
39. člena tega odloka navedene omejitve je pri posegih v prostor
potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne
varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala
območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih
veljavnih predpisih. |
(10)
Nadaljnja širitev obstoječih kmetij v EUP je dopustna le v primeru, da
kmetije mejijo na odprt kmetijski prostor, so za razvoj zagotovljeni
prostorski in okoljski pogoji in razvojna dejavnost ne bo poslabšala
kakovosti bivanja v vplivnem območju kmetije. |
|
79. člen |
(osrednja
območja centralnih dejavnosti - CU) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za osrednja območja centralnih
dejavnosti (CU) se urejajo naslednje EUP: |
1.
CI01-CU Cirkulane - vaško središče, |
2.
CI03-CU Cirkulane - ob šoli in vrtcu. |
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena kot
območje centralnih dejavnosti (C), namenjeno oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim ter bivanju, znotraj podrobnejše namenske rabe
prostora C (območja centralnih dejavnosti) pa kot osrednja območja
centralnih dejavnosti (CU), kot so območja historičnega ali novih jeder,
kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih,
upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih,
verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje. |
(3) V EUP
iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so
glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 k Odloku o OPN
Cirkulane. |
(4) Zaradi
zagotavljanja vitalnosti, privlačnosti in programske pestrosti območja
centralnih dejavnosti je v območjih EUP iz prvega odstavka tega člena
dopustno: |
1.
vertikalno mešanje dejavnosti (po etažah istega objekta), |
2.
horizontalno nizanje dejavnosti (ob trgu, prometnici), |
3.
združevanje dejavnosti po območjih (izobraževanje, vzgoja, šport,
kultura, uprava ipd.). |
(5) V
območjih centralnih dejavnosti je potrebno urediti zelene površine v
javni rabi in jih po funkciji posameznega dela zelenih površin, ustrezno
oblikovati ter skrbeti za njihovo redno vzdrževanje. |
(6)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, opredeljene v drugem, tretjem in četrtem
odstavku tega člena. |
(7)
Dopusten faktor zazidanosti parcele v vaškem središču Cirkulan (EUP
CI01) je do 0,9, dopusten faktor izrabe zemljišča pa do 2,0 (podeželsko
naselje z nizko etažnostjo objektov). Dopusten faktor zazidanosti
parcele v območju ob šoli in vrtcu (EUP CI03) je do 0,6, faktor izrabe
pa do 1,6. |
(8)
Dopustno je prepletanje dejavnosti, opisanih v drugem, tretjem in
četrtem odstavku tega člena, če so izpolnjeni pogoji, opisani v petem
odstavku prejšnjega člena tega odloka. |
(9)
Dopustno je odstopanje od določb tega odloka pri oblikovanju
zahtevnejših objektov, namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim,
upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim,
verskim in podobnim dejavnostim, ki jim je dopustno dodati tudi bivanje
v skladu s pogoji o velikosti in oblikovanju objektov. |
(10) V
obeh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v
višjih veljavnih predpisih. |
(11) V EUP
DO01 je na podrobni namenski rabi prostora dopustna gradnja čistilne
naprave za naselje Dolane v skladu s tehničnimi predpisi za te objekte
in predpisi, ki zagotavljajo prostorsko in okoljsko sprejemljivost
posega. |
|
80. člen |
(območja
proizvodnih dejavnosti) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja proizvodnih dejavnosti z
namensko rabo prostora IG (površine gospodarske cone) se urejajo
naslednje EUP: |
1.
DO03-IG Dolane – proizvodne površine. |
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena kot
območje proizvodnih dejavnosti (I), namenjeno industrijskim, proizvodnim
in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim, znotraj
podrobnejše namenske rabe prostora I (območje proizvodnih dejavnosti) pa
kot površine gospodarske cone (IG), ki so namenjene obrtnim,
skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. |
(3) V EUP
iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so
glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 k Odloku o OPN
Cirkulane. |
(4) V EUP
iz prvega odstavka tega člena je kot dopustne spremljajoče dejavnosti
dopustno umestiti prometne terminale, tovarniške trgovine, manjše obrtne
dejavnosti, ki podpirajo osnovno proizvodnjo ter komunalne in energetske
dejavnosti (tudi proizvodnja energije kot spremljajoč proizvodni proces
s postavitvijo sončnih celic na strehe objektov in na neizrabljene talne
površine). V EUP iz prvega odstavka tega člena ni dopustno umestiti
bivanja in spremljajočih dejavnosti bivanja, objektov primarne kmetijske
proizvodnje in dejavnosti, ki bi ogrožale varnost ljudi in premoženja.
|
(5)
Ureditve v EUP iz prvega odstavka tega člena morajo upoštevati naslednje
prostorske določbe: |
1.
faktor zazidanosti parcel je do največ 0,8, |
2.
zagotoviti je potrebno najmanj 10 % zelenih površin. |
(6)
Dopustno je odstopanje pogojev velikosti in oblikovanja teh objektov iz
prvega odstavka tega člena, ki mora upoštevati naslednje določbe: |
1.
vsi
objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi obstoječim
kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni
prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh
slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega
prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora, |
2.
objekti in ureditve, ki mejijo na javni prostor v naseljih (ob
upoštevani gradbeni liniji), morajo biti po zasnovi, gostoti,
oblikovanju in rastru javnih komunikacij usklajeni s preostalo pozidavo
širšega prostora, |
3.
gornje določbe ne veljajo za objekte, ki so zaradi tehnoloških zahtev
izrazito višji (tovarniški dimniki, stoječi silosi), take objekte je
potrebno kakovostno oblikovati kot prepoznavne prostorske poudarke
oziroma točke identifikacije prostora, |
4.
vsi
objekti na parceli morajo biti med seboj oblikovalsko usklajeni, |
5.
poslovne, upravne, administrativne, prodajne in podobne dejavnosti
morajo biti ob javnem prostoru, drugi objekti pa v notranjosti
proizvodnih kompleksov, |
6.
dopustno je združevanje objektov v nize in kareje, |
7.
zaradi izvajanja tehnološkega procesa so dopustni tehnološki objekti
večjih tlorisnih dimenzij, pri katerih dolžina nekajkrat presega višino,
oblikovanje takih objektov mora biti prilagojeno značilnostim prostora,
saj je v nekaterih primerih take objekte smiselno horizontalno
poudariti, v drugih primerih pa je potrebno horizontalno komponento
prekinjati, da se zmanjša vtis obsežnosti ali vtis postavljanja
prostorskih pregrad, |
8.
najvišja dopustna višina zaključnega venca, razen pri objektih iz tretje
točke tega odstavka, je največ 12 m nad predvideno talno ureditvijo, |
9.
dopustna je ravna, enokapna ali večkapna streha minimalnega naklona, iz
nagibu strehe primernih materialov (tudi pokritje s sončnimi celicami
ali sončnimi zbiralniki kot strešno kritino), |
10.
dopustna je barva fasad in kritine v barvnih tonih, ki ne izstopajo iz
okolja. |
(7)
Velikost parcele za gradnjo mora omogočati normalno obratovanje in
vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami,
razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
(8) V EUP,
ki so navedene v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici
39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor
potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne
varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala
območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih
veljavnih predpisih. |
(9) V EUP
DO03 je dopustna tudi gradnja in ureditev zbirnega centra za ločeno
zbiranje odpadkov v skladu s tehničnimi predpisi za te objekte in
predpisi, ki zagotavljajo prostorsko in okoljsko sprejemljivost posega. |
|
81. člen |
(posebna
območja - BT) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za posebna območja za turizem se urejajo
naslednje EUP: |
1.
DO07-BT Dolane – grad Borl, |
2.
CI14-BT,ZS Cirkulane – Šumica. |
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot
posebno območje (B), namenjeno posebnim dejavnostim, kot so območja za
turizem, nakupovalna središča in podobno, znotraj podrobnejše namenske
rabe prostora B (posebno območje) pa kot površine za turizem (BT), ki so
namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo
in nastanitev. Del površin v EUP CI14 je po namenski rabi prostora
opredeljen kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba
prostora kot območje zelenih površin (Z), namenjeno preživljanju
prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi
kakovosti bivanja, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora Z (območje
zelenih površin) pa kot površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so
namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem (ZS). |
(3) V EUP
iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so
glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 k Odloku o OPN
Cirkulane. |
(4) Pri
posegih v prostor v EUP DO07 je potrebno upoštevati varstveni režim, ki
ga določa predpis o razglasitvi gradu Borl za kulturni spomenik
državnega pomena, in določbe tretjega, petega in šestega odstavka 61.
člena tega predpisa. |
(5) Za
vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za
vsak poseg v spomenik, njegove dele ali njegovo zemljišče so potrebni
predhodni pisni kulturovarstveni pogoji za pripravo predpisane
dokumentacije za pridobitev dovoljenja za poseganje in pridobljeno
kulturovarstveno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne
dediščine k temu posegu. |
(6) V EUP
CI14 Cirkulane – Šumica je na namenski rabi BT dopustno: |
1.
gradnja hotela etažnosti (K) + P + (M), maksimalne tlorisne velikosti 30
m x 15 m, z dvokapno streho nagiba 35°-45°, s prizidki v obliki zaprtih
teras z ravnimi strehami. Gradnja mora upoštevati tehnične predpise za
gradnjo objektov, v katerih se izvaja gostinska dejavnost, |
2.
zaradi osvetlitve dela kletnih prostorov, je dopustno klet v nižjem delu
parcele v celoti izvesti v nadzemni izvedbi, brez upoštevanja določb o
ozelenitvi ali zasipavanju, |
3.
gradnja spremljajočih objektov k hotelskemu objektu, kot so: brunarica
(etažnosti največ K+P+M) in urejeni prostori za piknik odprtega ali
pokritega tipa (tudi tipa kozolca ali skednja) in ostali spremljajoči
objekti za izvajanje dejavnosti, |
4.
ureditev muzeja na prostem s predstavitvijo etnološke dediščine Haloz in
postavitvijo izvirnih zgradb z območja Haloz (preša, klet, kašča,
viničarija), |
5.
zunanja ureditev okolice objektov z zelenimi površinami, v katere je
dopustno umeščati enostavne objekte vodnih ureditev, s površinami za
izvajanje prostočasnih dejavnosti, iger in prireditev na prostem, s
površinami za mirujoči promet in z odprtimi površinami za izvajanje
gostinskih dejavnosti, |
6.
zazidanost parcel ne sme preseči faktorja zazidanosti 0,4, z zunanjimi
ureditvami za potrebe gostinstva - urejenimi terasami za gostinsko
dejavnost in s parkirišči pa je dopustno povečanje do 0,7. Preostala
površina mora biti urejana kot namenska zelenica, na katero so lahko
postavljeni muzejski objekti, ki se ne upoštevajo pri faktorju
zazidanosti. Faktor izrabe parcele je 0,8. |
(7) V EUP
CI14 Cirkulane – Šumica so na namenski rabi ZS dopustne: |
1.
ureditve zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport na prostem s
sprehajalnimi potmi, trimsko stezo, gozdno učno potjo, manjšim
botaničnim vrtom in ureditvami, ki ne posegajo v teren območja, |
2.
ureditve manjših športnih igrišč na terasastih izravnavah, kot so
balinišče na prostem, odbojka na mivki, badminton, kegljišče na prostem
in podobno, ki morajo biti urejeni tako, da ne povzročajo dodatne
erozije terena, |
3.
pri
urejanju je potrebno v čim večji meri ohranjati značilen videz krajine
in obstoječo vegetacijo ter gozdni rob na robu območja, |
4.
izvajanje dejavnosti ne sme povzročati prekomernega hrupa in
onesnaževati gozdnega prostora. |
(8) Če je
na območjih EUP DO07, DO08 in CI14 načrtovana ureditev javne
razsvetljave površin oziroma razsvetljave objektov, je dopustno: |
1.
načrtovati uporabo takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih
površin oziroma objektov in ne osvetljujejo neba in širše okolice
površin oziroma objektov, |
2.
uporabiti svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru, |
3.
da
v drugem delu noči (24.00-5.00) ostane prižgano minimalno število luči,
če je osvetlitev potrebno dopustiti zaradi varnostnih razlogov (pri
osvetljevanju zunanjih površin je potrebno namestiti svetila na
samodejni vklop/izklop v skladu z določili veljavnih predpisov s tega
področja). |
|
82. člen |
(območja površin za oddih, šport in rekreacijo - ZS) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja površin za oddih, šport in
rekreacijo se ureja naslednje EUP: |
1.
CI04-ZS, VC Cirkulane – športni center, |
2.
HC01-ZS in druge rabe- Haloze – odprti prostor občine Cirkulane |
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako ZS v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območje zelenih površin (Z), namenjeno
preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in
izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora
Z (območja zelenih površin) pa kot površine za oddih, rekreacijo in
šport (ZS), ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem. |
(3) V EUP
iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so
glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 k Odloku o OPN
Cirkulane. |
(4) V EUP
iz prvega odstavka tega člena so površine, namenjene za oddih,
rekreacijo in šport, na katerih je dopustna izobraževalna, športna in
rekreacijska dejavnost s spremljajočimi dejavnostmi, ki so potrebne za
izvajanje teh dejavnosti (klubska dejavnost, slačilnice in sanitarni
prostori, prostori za gledalce (tribune), parkirne površine), niso pa
dopustne gostinske, trgovske in druge poslovne dejavnosti, namenjene
javnosti. |
(5) V vseh
EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici
39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor
potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne
varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala
območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih
veljavnih predpisih. |
(6)
Dopusten faktor zazidanosti območij za šport in rekreacijo je do
vrednosti 0,1 (dopustni le nezahtevni in enostavni objekti ter športne
naprave), dopusten faktor izrabe je enako do vrednosti 0,1. |
(7) Na
stavbnem zemljišču z namensko rabo prostora ZS (zelene površine za
oddih, šport in rekreacijo) v EUP HC01 na delih parcel št. 152/1, 153/1,
obe k.o. Brezovec, je dopustna postavitev objektov in naprav za potrebe
ureditve strelišča z upoštevanjem omilitvenih ukrepov navedenih v petem
odstavku 81. člena odloka. |
(8) Na
vplivnem območju (v dolžini leta glinastih golobov ali dometa šiber)
ureditve strelišča za glinaste golobe - območje z namensko rabo ZS, na
delih parcel 152/1 in 153/1, obe k.o. Brezovec, je potrebno namestiti
lovilne mreže za glinaste golobe in šibre, zbrane odpadke pa redno
odvažati na deponijo tovrstnih odpadkov. |
|
83. člen |
(območja
drugih urejenih zelenih površin - ZD) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja drugih zelenih površin se
ureja naslednje EUP: |
1.
CI08-ZD Cirkulane – ob pokopališču. |
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako ZD v EUP iz prejšnjega
odstavka je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša
namenska raba prostora kot območje zelenih površin (Z), namenjeno
preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in
izboljšavi kakovosti bivanja, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora
Z (območja zelenih površin) pa kot druge urejene zelene površine (ZD),
kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo. |
(3) V EUP
iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so
glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 k Odloku o OPN
Cirkulane. |
(4) V EUP
drugih urejenih zelenih površin so dopustne dejavnosti gospodarskih
služb, vezane na vzdrževanje drugih urejenih zelenih površin, ter
primarna dejavnost kmetijstva in gozdarstva, pri čemer je v območju
varstva kulturne dediščine oziroma v območju ohranjanja narave potrebno
upoštevati omejitve, ki izhajajo iz varovalnega režima kulturne
dediščine oziroma ohranjanja narave. |
(5)
Dopusten faktor zazidanosti območij drugih zelenih površin je do
vrednosti 0,1 (dopustni le nezahtevni in enostavni objekti ter športne
naprave), dopusten faktor izrabe je enako do vrednosti 0,1. |
(6) V EUP
CI08 je potrebno upoštevati naslednje dodatne določbe: |
1.
poseganje v gozdni rob ni dopustno, |
2.
v
celoti je potrebno ohranjati obstoječo gozdno vegetacijo, |
3.
zaradi varstva jadranske smrdljive kukavice je potrebno ohranjati
obstoječo ekstenzivno rabo zemljišč ter ohranjati avtohtono vegetacijo
in drevesno vegetacijo. . |
84. člen |
(pokopališča – ZK) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za pokopališča se ureja naslednje EUP:
|
1.
CI07-ZK Cirkulane – pokopališče. |
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot
območje zelenih površin (Z), znotraj podrobnejše namenske rabe prostora
Z pa kot pokopališče (ZK), namenjeno površinam za pokop in spominu na
umrle. |
(3) V EUP
iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so
glede na namen objektov določeni v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane,
ter nezahtevne in enostavne objekte, ki so določeni v PRILOGI 2 k Odloku
o OPN Cirkulane. |
(4) V EUP
za pokopališče je dopustno izvajanje gospodarske javne službe, namenjene
vzdrževanju pokopališča, pokopom in izvajanju spomina na mrtve. |
(5) V EUP
za pokopališče je dopustna postavitev spomenikov, nagrobnih znamenj in
spominskih obeležij ter spremljajočih objektov pokopališča: mrliške
vežice, sanitarije, drugi spremljajoči objekti (urbana oprema, svetila,
avtomati za zalivanje, prodajo sveč). |
(6)
Dopusten faktor zazidanosti pokopališč je do vrednosti 0,1 (v faktor
niso zajeti nagrobniki, grobnice in skupinska obeležja ter spremljajoče
površine urejenih parkirišč), dopusten faktor izrabe je enako do
vrednosti 0,1. |
(7)
Dopustna je ureditev površin za mirujoči promet in hortikulturne
ureditve prostih, obrobnih in skupnih površin. |
(8) S
pisnim pristankom občine je dopustna postavitev enostavnih objektov za
občasno ali stalno prodajo cvetja in sveč. |
(9) V EUP,
navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici 39.
člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno
upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene
režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
85. člen |
(območja
prometne, energetske, komunikacijske in okoljske infrastrukture in
geotermalne raziskave) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja prometne, energetske,
komunikacijske in okoljske infrastrukture v naseljih in v odprtem
prostoru ter območje opredeljeno za geotermalne raziskave se urejajo: |
1.
cestne prometne površine v EUP DO01, DO06, ME01, HC01 ki so zajete v
pretežni rabi v posameznih EUP, |
2.
energetske površine, ki so zajete v pretežni rabi v posameznih EUP, |
3.
površine za oskrbo s pitno, ki so zajete v pretežni rabi v posameznih
EUP, |
4.
okoljske površine v EUP CI12, DO01 in ostale okoljske površine, ki so
zajete v pretežni rabi posameznih EUP |
5.
druge prometne površine v pretežni rabi v posameznih EUP, |
6.
območje geotermalnih raziskav v EUP HC01. |
(2)
Namenska raba v EUP je opredeljena kot |
1.
območje prometnih površin (P), znotraj prometnih površin pa kot: |
·
površine cest (PC), |
·
ostale prometne površine (PO) namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (n.pr.
prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega
prometa, površine za mirujoči promet…), |
2.
območje energetskih površin (E), |
3.
območje okoljske infrastrukture (O), |
4.
površine podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki
onemogoča drugo rabo (območje geotermalnih raziskav) (LP). |
(3) V EUP
je dopustno graditi objekte z namembnostjo, ki so opredeljeni v PRILOGI
1 tega odloka ter nezahtevne, enostavne in druge objekte, ki so
opredeljeni v PRILOGI 2 tega odloka. |
(4) Na
opredeljenih površinah je dopustno izvajanje dejavnosti po namenski
rabi, prepletanje in spremljajoče dejavnosti na teh površinah je
dopustno le v primeru, da spremljajoče dejavnosti niso moteče za
izvajanje pretežno dejavnost. |
(5) Pri
ostalih pogojih se uporabljajo določbe tega odloka v kolikor v
nadaljevanju tega člena niso določena odstopanja od teh določb, ki jih
je potrebno upoštevati pri poseganju v EUP območjih prometne,
energetske, komunikacijske in okoljske infrastrukture. |
(6) Lega
objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov, ki zagotavljajo
tehnološko funkcionalnost objektov in upoštevati obstoječo zasnovo
prostora z lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene
regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in
gradbene meje, v kolikor to ni v nasprotju s tehničnimi standardi za
gradnjo in funkcijo objektov in naprav posameznega področja dejavnosti.
|
(7)
Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
1.
velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise in tipologijo
gradnje objektov in naprav posamezne GJI, |
2.
novi objekti in naprave višinsko ne smejo izstopati iz okolja razen, ko
njihovo višino določa tehnološka funkcija objektov (vodni stolpi,
komunikacijski stolpi, trafo postaje in drugi podobni objekti), |
3.
zmogljivost objektov mora biti načrtovana v skladu s potrebami in
predvidenim razvojem, |
4.
objekti in naprave morajo zadovoljevati potrebe sodobnih tehnoloških
procesov, za katere so grajeni. |
(8)
Oblikovanje objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov posameznega
področja ter arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne
krajine in jih kakovostno nadgrajevati. |
(9) Pri
oblikovanju je potrebno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče
okoliške objekte v EUP ali širši okolici (ulica, četrt, naselje,
regija). |
(10)
Objekti, ki zaradi tehnološke funkcije presegajo višino ostalih objektov
v območju, morajo biti kakovostno oblikovani kot vidni poudarki v
prostoru. |
(11) Ob
robovih EUP morajo biti upoštevane urbanistične, arhitekturne in
krajinske značilnosti posameznih območij, tako da je zagotovljen prehod
med posameznimi značilnostmi območij. |
(12) Parcelacija mora zagotavljati nemoteno funkcijo in obratovanje
objektov. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(13) Pri
posameznih ureditvah je potrebno upoštevati dodatne tehnične zahteve za
posamezne dejavnosti. |
(14) V
območjih prometne infrastrukture v naseljih je dopustna gradnja javne
razsvetljave in ločenih pešaških, kolesarskih in drugih koridorjev. |
(15) Izven
naselij je osvetlitev dopustna le na prometnih stičiščih v skladu s
tehničnimi pogoji upravljavca GJI, enako gradnja posebnih koridorjev za
počasnejši promet ob državnih prometnicah (traktorske ceste, kolesarske
steze, pašne poti, pešpoti in ipd.). |
(16) Pri
poseganju v prostor na območju z namensko rabo prostora LP za namen
raziskovanja geotermalne energije je dopustna ureditev raziskovalnega
prostora ter postavitev začasnih objektov in naprav za potrebe
raziskovanja. V postopku raziskovanja je potrebno izvajati omilitvene
ukrepe tako, da bodo vplivi na sosednja zemljišča čim manjši. Odlaganje
izkopanega materiala na vodne in obvodne površine, opredeljene kot
travniški habitatni tip, ki jih je potrebno prednostno ohranjati, ni
dopustno. |
|
3.2.8
Prostprski izvedbeni pogoji za ureditve in gradnjo v krajini |
|
86. člen |
(površine
razpršene poselitve - A, Av) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja razpršene poselitve se ureja
naslednje EUP: |
1.
HC01-A, in druga raba Haloze – odprti prostor občine
Cirkulane. |
2.
HC02-A,Av in druga raba Haloze – slemenska poselitev Gradišča, zahod. |
3.
HC03-A,Av in druga raba Haloze – slemenska poselitev Gradišča, vzhod, |
4.
HC04-A,Av in druga raba Haloze – slemenska poselitev Brezovec, Veliki
Vrh, |
5.
HC05-A,Av in druga raba Haloze – slemenska poselitev pristava, Mali
Okič, Slatina, |
6.
HC06-A,Av in druga raba Haloze – slemenska poselitev pristava,
Paradiž, Pohorje, |
7.
HC07-A,Av in druga raba Haloze – slemenska poselitev pristava,
Gruškovec, Medribnik, meje, |
(2)
Namenska raba prostora na površinah z oznako A oziroma Av je opredeljena
kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora pa je
opredeljena kot površine razpršene poselitve. Površine z oznako A so
površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v
krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov,
razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih
naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta
naselja). Površine z oznako Av so površine razpršene poselitve z
avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene gradnji
vinogradniških objektov (z ali brez dopolnilnih bivalnih prostorov za
občasno bivanje) za potrebe obdelave vinogradov, sadovnjakov ali drugih
nasadov. |
(3) V EUP
HC01 in HC02-HC07 odprti prostor občine Cirkulane je dopustno graditi
vrste objektov, ki so glede na namen objektov določeni v PRILOGI 1 k
Odloku o OPN Cirkulane, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v
PRILOGI 2 k Odloku o OPN Cirkulane. |
(4) Na
površinah razpršene poselitve so dopustne dejavnosti, ki omogočajo
delovanje kmetij in bivanja, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah
in umestitev spremljajočih dejavnosti, ki so potrebne za delno
samooskrbno funkcijo razpršene poselitve. |
(5)
Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem
objektu v vrste objektov, navedene v tretjem odstavku tega člena.
Dopustno je prepletanje dejavnosti, vendar nekmetijski posegi v prostor
znotraj površin EUP HC01 in HC02-HC07 ali spremembe namembnosti
posameznih kmetij ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti
njihove širitve. Objekte, ki imajo z emisijami večji vpliv na okolje
(hrup, smrad, povečan promet), na primer večje hleve in večje širitve
hlevov, je dopustno graditi v delih EUP HC01 ter na samotnih kmetijah,
umeščenih na nižja stranska slemena v EUP HC02-HC07, ki so vsaj na eni
strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva širitev
poselitve. |
(6) Nova
kmetija in širitev kmetije v EUP HC01 (tudi EUP HC02-HC07) je dopustna v
območju stavbnega zemljišča z oznako A oziroma IK (območja z oznako IK
so namenjena objektom za kmetijsko proizvodnjo – kmetijskim stavbam za
intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali), če so za to izpolnjeni
prostorski in okoljski pogoji. |
(7) V EUP
HC02-HC07, kjer je na namenski rabi Av dopustna gradnja vinogradniških
objektov je najvišja dopustna etažnost vinogradniških teh objektov K +
P, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana na višjem delu zemljišča.
Višina kolenčnega zidu vinogradniškega objekta je največ 40 cm. Kadar je
višinska razlika terena, kjer stoji objekt, po dolžini ali širini
objekta enaka ali večja višini kletne etaže, je nad kletno etažo
dopustna samo gradnja pritličja, ni pa dopustna izvedba kolenčnega zidu.
V ostalih pogojih mora oblikovanje vinogradniških objektov upoštevati
določbe za oblikovanje objektov, določene v 45. členu tega odloka. |
(8) V EUP
HC02-HC07, kjer je na namenski rabi A ali Av (tudi SK) dopustna gradnja
vinogradniških objektov, je pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor
potrebno preveriti izpolnjevanje pogojev za gradnjo zidanice v okviru
vinograda ali drugega trajnega nasada na kmetijskih zemljiščih v lasti
investitorja (30 arov nasada na najboljših kmetijskih zemljiščih K1 in 5
arov nasada na drugih kmetijskih zemljiščih K2). |
(9) V EUP
HC01 je manjša površina za oddih, šport in rekreacijo (ZS) v k.o.
Brezovec, namenjena ureditvi lovskega strelišča, v k.o. Cirkulane je
površina podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki
onemogoča drugo rabo, to je površina z oznako LP, predvidena za
raziskavo geotermalnega vira. |
(10)
Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim
delom parcele in celo parcelo): |
1.
pri
kmetijah v strnjeni razpršeni poselitvi je priporočljivi faktor
zazidanosti 0,2, v območjih kmetij z obstoječo večjo zazidanostjo in v
območjih vinogradniških objektov se faktor zazidanosti lahko poveča na
največ 0,8, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in drugim
pogojem, |
2.
pri
stanovanjskih in drugih objektih v strnjeni razpršeni poselitvi je
priporočljivi faktor zazidanosti 0,4, ki pa se lahko poveča na največ
0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in drugim pogojem, |
3.
pri
samotnih kmetijah in drugih samostojno stoječih objektih je faktor
zazidanosti in faktor izrabe potrebno upoštevati le v primeru vpliva na
zemljišča sosednjih lastnikov. |
(11) Pri
objektih, ki nimajo določenega stavbnega zemljišča, ker jih je dopustno
graditi na kmetijskih, gozdnih oziroma ostalih zemljiščih (na primer
enostavni objekti), ali pa gre za objekte, zgrajene pred letom 1967 pa
niso zajeti v uradne prostorske evidence, ali za objekte, ki so zgrajeni
skladno z izdanim dovoljenjem za gradnjo, se kot funkcionalno zemljišče
za njihovo nemoteno obratovanje določi 1,5 kratnik zazidane površine, v
kolikor funkcionalno zemljišče k objektu ni določeno v uradnih evidencah
ali v dokumentaciji za izdajo upravnega akta o dovolitvi posega v
prostor. Na funkcionalnem zemljišču je dopustna gradnja objektov, ki so
glede na namen objektov določeni v PRILOGI 2 k Odloku o OPN
Cirkulane. |
(12) V
EUP, navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici
39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor
potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne
varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala
območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih
veljavnih predpisih. |
(13) Pri
novogradnjah in rekonstrukcijah v območjih razpršene poselitve je
potrebno posege izvajati tako, da bodo škodljivi vplivi na sosednje suhe
travniške površine minimalen in bo preprečeno onesnaženje ob gradnji. |
(14) Pri
poseganju v bližino drevesnih spomenikov je potrebno upoštevati enake
pogoje kot so določeni v dvanajstem odstavku 77. člena odloka.
|
(14) Pri
gradnji na podrobnejši namenski rabi IK je potrebno upoštevati splošne
pogoje in dodatne pogoje, določene v zadnjem odstavku 77. člena tega
odloka. |
(15) Pri
ravnanju z odpadno vodo v območju A in Av v slemenski poselitvi in pri
gradnji na terenu z nagibom, kjer ni predvidena gradnja kanalizacije s
čiščenjem na čistilni napravi, je priporočljiva gradnja nepretočnih
greznic z odvozom greznične blatenice. Gradnja družinskih čistilnih
naprav je dopustna, če ima lastnik dovolj velike razlivne površine, na
katere bo površinsko odtekala očiščena odpadna voda ali je možno
ponikanje te vode ali odtekanje v dovolj vodonosen sprejemnik. Ponikanje
očiščene vode ni dopustno na terenih, na katerih bi se kot posledica
ponikanja pojavilo plazenje zemljin. |
|
87. člen |
(območja
kmetijskih in gozdnih površin – K1, K2, G) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja kmetijskih in gozdnih površin
se urejajo naslednje EUP: |
1.
CI10-K1 Cirkulane – ob Gradiškem potoku, |
2.
CI11-K1 Cirkulane – ob Belani in Beli, |
3.
CI12-K1,VC Cirkulane – Belana in Bela, |
4.
CI13-K1, K2 Cirkulane – severovzhod, |
5.
DO08-K2, G Dolane – ob gradu Borl, |
6.
HC01-K1,K2,G in druga raba Haloze – odprti prostor občine
Cirkulane. |
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
gozdna zemljišča (G) oziroma kmetijska zemljišča (K), podrobnejša
namenska raba prostora na območjih kmetijskih zemljišč pa kot površine
najboljših kmetijskih zemljišč (K1) oziroma kot površine drugih
kmetijskih zemljišč (K2). |
(3) V EUP
iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so
glede na namen objektov določeni v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 k Odloku o OPN
Cirkulane. |
(4) Na
območju namenske rabe prostora, opredeljenem kot kmetijska zemljišča, je
poleg posegov navedenih v prejšnjem odstavku tega člena dopustno
izvajati: |
1.
agrarne operacije in vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč, |
2.
posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, |
3.
ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči. |
(5) Na
območju namenske rabe prostora, opredeljenem kot gozdna zemljišča, je
dopustno izvajati: |
1.
omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno
vodo, odpadno vodo, tehnološko vodo, cevovodi za toplo vodo, paro,
stisnjen zrak, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, plinovodi,
naftovodi; za vso predhodno navedeno GJI v tej točki je na območju
gozdov dopustno izvajati pripadajoče objekte omrežja GJI ter priključke
na omrežja GJI, |
2.
gradnje novih cest, predvidenih v izvedbenem delu OPN v prikazu
gospodarske javne infrastrukture, |
3.
rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, |
4.
gradnje kolesarskih poti, sprehajalnih in drugih poti, |
5.
ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
6.
izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,
|
7.
izvedba gozdnih učnih poti, |
8.
gradnja gozdnih cest, ki so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom,
|
9.
priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v
gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije,
|
10.
postavitev stalne gozdne žičnice, |
11.
ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne
dovoze čebel, |
12.
postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev
predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom. |
13.
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v skladu s PRILOGO
2 k temu odloku. |
(6) Če na
območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive
površine stavbnega zemljišča, ni mogoče zgraditi nezahtevnega ali
enostavnega objekta iz skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov,
opredeljenih v PRILOGI 2 k odloku, se ob obstoječih objektih kmetije za
potrebe dejavnosti kmetije dopušča gradnjo teh objektov tudi na območju
kmetijskih zemljišč (brez spremembe namenske rabe prostora v stavbno
zemljišče) v EUP HC01 in na kmetijskih zemljiščih v območjih slemenske
poselitve EUP HC02-HC07. Izven teh območij in izven neposredne bližine
obstoječih kmetij, je dopustna gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih
objektov, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ali v
gozdu brez spremembe rabe le v primeru, kadar je domačija obdelovalca
odmaknjena od teh zemljišč več kot 5 km, intenzivnost obdelave in
velikost zemljišč pa zahteva daljšo časovno prisotnost na teh
zemljiščih, ali pa je potrebno shranjevati orodja za obdelavo in
pridelek, ali zagotoviti objekt za krajše zadrževanje in opravljanje
higienskih potreb. |
(7) Posegi
iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo
negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K posegom,
navedenim v prejšnjem odstavku, je potrebno pridobiti soglasje pristojne
javne gozdarske službe. |
(8)
Dopustne so tudi druge ureditve, ki niso gradnja v skladu s predpisi o
graditvi objektov, če so usklajene s prepisi s področja varstva gozdov. |
(9) V EUP,
navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici 39.
člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno
upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene
režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
(10) V EUP
drugih urejenih zelenih površin so dopustne dejavnosti gospodarskih
služb, vezane na vzdrževanje drugih urejenih zelenih površin, ter
primarna dejavnost kmetijstva in gozdarstva, pri čemer je v območju
varstva kulturne dediščine oziroma v območju ohranjanja narave potrebno
upoštevati omejitve, ki izhajajo iz varovalnega režima kulturne
dediščine oziroma ohranjanja narave. |
(11) V EUP
DO08 je potrebno upoštevati naslednje dodatne določbe: |
1.
ohranjati je potrebno avtohtono drevesno vegetacijo, predvsem stara
drevesa, debela drevesa in vrednejšo drevesno vegetacijo, kot so drevesa
redkih drevesnih vrst, in jo vključiti v ureditev območja, |
2.
vnašanje tujerodnih in eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljeno, |
3.
spreminjanje strukture in reliefa v območju gozdne vegetacije ni
dopustno, |
4.
pri
osvetljevanju je potrebno uporabljati svetila, ki sevajo nizek delež UV
svetlobe, hkrati pa osvetljujejo le tla v bližini svetilke, ne pa širše
okolice in neba. |
|
88. člen |
(podrobnejši pogoji za območja voda – VC, VI) |
(1) S
prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja voda se urejajo naslednje
EUP: |
1.
DR01-VC,G reka Drava, |
2.
HC01-VI in druga raba Haloze – prostor občine Cirkulane.
|
(2)
Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot
območje voda. Podrobnejša namenska raba prostora na območju z oznako VC
je opredeljena kot območje površinskih voda – celinske vode, podrobnejša
namenska raba prostora na območju z oznako VI pa je opredeljena kot
območje vodne infrastrukture. |
(3) V EUP
iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste objektov, ki so
glede na namen objektov določeni v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 k Odloku o OPN
Cirkulane. |
(4) V EUP,
navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici 39.
člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno
upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene
režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
(5) Pri
vodno infrastrukturnih ureditvah (ribnikih) je potrebno upoštevati
naslednje omilitvene pogoje: |
1.
pri
morebitnih dodatnih ureditvah obstoječih vodnih površin in pri gradnji
novih vodnih površin je potrebno vsaj del brežin urediti na način, s
katerim bo izvedena razgibanost brežin z različnimi globinami in
plitvinami ter omogočeni pogoji za rast vodne vegetacije, |
2.
območij ni dopustno umetno osvetljevati. |
(6) Pri
vodno infrastrukturni ureditvi za ribnik na delih parcel 225/1, 278/1,
278/3, vse k.o. Gruškovec, je poleg pogojev, določenih v prejšnjem
odstavku tega člena, potrebno upoštevati še naslednje omilitvene pogoje:
|
1.
na
območju namenske rabe prostora z oznako VI, kjer je na predhodno
navedenih parcelah predvidena nova vodna površina, je potrebno fizično
preprečiti prehajanje živalskih (ribjih) vrst iz te površine v obstoječi
vodotok, |
2.
na
južni strani ribnika je potrebno obrežno zarast nadaljevati v gozdne
površine, |
3.
odvzem vode iz ribnika mora zagotavljati ekološko sprejemljiv pretok v
naravnem vodotoku. |
(7) Pri
poseganju v bližino potokov v EUP CI04 in ostalih enotah urejanja
prostora ni dopustno posegati v vodne in obvodne površine, ki so
opredeljene kot travniški habitatni tip in se prednostno ohranjajo, zato
je pri posegih v bližino potokov potrebno zagotoviti sodelovanje
pristojne naravovarstvene službe. |
|
3.3
Podrobnejša merila in pogoji za območja predvidenih OPPN |
|
89. člen |
(območja s
predvidenimi OPPN) |
(1)
Predvidena je priprava OPPN za naslednje EUP: |
1.
CI05-SS Cirkulane – severno od športnega centra, |
2.
DO02-IG,ZD Dolane – širitev proizvodnega območja, |
3.
DO04-IG Dolane – gospodarska cona južno od proizvodnega območja. |
(2)
Predvidena je priprava OPPN tudi za naslednje EUP, v katere so zajeta
predvidene dolgoročne širitve naselij, po spremembi namenske rabe
prostora v predpisanem postopku: |
1.
CI10-K1 – dolgoročna sprememba v S Cirkulane – ob
Gradiškem potoku, |
2.
CI11-K1 – dolgoročna sprememba v S Cirkulane – ob
Belani in Beli, |
3.
CI12-VC,O,K1 – dolgoročna. sprememba K1 v Z Cirkulane – Belana in
Bela, |
4.
CI13-K1, K2 – dolgoročna sprememba v S Cirkulane –
severovzhod. |
|
90. člen |
(dopustni posegi pred izdelavo OPPN) |
(1) Za EUP
iz prvega odstavka prejšnjega člena, za katere je predvidena izdelava
podrobnejših prostorskih načrtov, so do sprejema OPPN dopustne naslednje
vrste gradenj in ureditev: |
1.
rekonstrukcije, nadzidave, dozidave obstoječih legalno zgrajenih
objektov in vzdrževalna dela na teh objektih, vendar pa vse navedene
gradnje in ureditve ne smejo onemogočati zasnove in izvedbe
podrobnejšega prostorskega načrta, |
2.
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča, ki ne bodo onemogočala zasnove in izvedbe OPPN, |
3.
novogradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, v
kolikor ne bodo onemogočene zasnove in izvedbe podrobnejšega
prostorskega načrta. |
(2) V EUP
CI10, CI11 in CI13, ki predstavljajo dolgoročne širitve naselij in za
katere je obvezna izdelava podrobnejših prostorskih načrtov, so do
spremembe namenske rabe prostora v stavbno zemljišče in sprejema
podrobnejšega prostorskega načrta dopustne naslednje vrste gradenj in
ureditev: |
1.
ureditve, ki omogočajo uporabo in vzdrževanje obstoječe namenske rabe
prostora, |
2.
novogradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, če ne
bodo onemogočene zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta. |
(3) V EUP,
v katerih so predvidene dolgoročne širitve naselij, niso dopustni
posegi, ki bi povečevali vrednost zemljišč zaradi možnosti dolgoročne
spremembe namenske rabe prostora v stavbno zemljišče, kot so nova
zasaditev trajnih nasadov, če je bila površina pred sprejemom predvidene
dolgoročne širitve naselja brez trajnih nasadov, izvedba agrarnih
operacij, razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje obstoječe namenske
rabe, izvedba parcelacije za prodajo stavbnih zemljišč. |
(4) Na
manjših območjih notranjega razvoja v EUP, kjer bi se izvedla zgostitev
pozidave brez predhodne izdelave OPPN (takšni primeri so opustitev
kmetije in namesto nje gradnja stanovanjskih in drugih objektov ali
preusmeritev kmetije, zapolnitve vrzeli ali zaključena pozidava, kjer bi
v vseh predhodno navedenih primerih nastalo manj kot 8 gradbenih parcel
na površini, manjši od 80 arov), morajo investitorji predhodno
zagotoviti izdelavo elaborata sprejemljivosti posega – lokacijski
preizkus, ki ga mora potrditi pristojni organ občine po lastni strokovni
presoji ali po predhodnem mnenju pooblaščene strokovne organizacije.
Lokacijski preizkus mora podati sprejemljivo zasnovo za: |
1.
prometno ureditev območja z navezavo na obstoječo omrežje, |
2.
energetsko in komunalno ureditev s priključki na obstoječe omrežje,
|
3.
povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, upoštevati je potrebno
tudi možnost škodljivega vplivanja na soseščino, |
4.
pozidavo območja, vključno z ureditvijo zasebnih in skupnih zelenih
površin, |
5.
ločeno zbiranje odpadkov, v kolikor obstoječa mreža ekoloških otokov ne
more sprejeti povečane količine odpadkov. |
(5) V EUP,
navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 39.
člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno
upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene
režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih
predpisih. |
|
91. člen |
(splošni
PIP za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN) |
(1) Za
EUP, ki se urejajo s sprejetimi podrobnejšimi prostorskimi akti ali pa
občina predvideva pripravo OPPN, je dopustna priprava enotnega OPPN za
celotno območje EUP ali več ločenih OPPN za posamezne dele EUP, ki
predstavljajo prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto
(vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno
infrastrukturo), pri čemer je potrebno zagotoviti takšno dinamiko
priprave posameznih OPPN v EUP, ki bo zagotavljala smiselno zaporednost
prostorskih ureditev. Ob upoštevanju smiselne prostorske in funkcionalne
členitve območja EUP in možne zaporednosti prostorskih ureditev je z
novim prostorskim aktom dopustno nadomestiti veljavne prostorske akte, s
sprejemom novega prostorskega akta pa se je dopustno izogniti postopku
sprememb in dopolnitev posameznih veljavnih podrobnejših aktov. |
(2) Če se
izdela OPPN samo za del območja, je potrebno pripraviti ustrezne
strokovne podlage za celotno območje, predvideno za OPPN, in sočasno z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom, sprejetim za del območja,
sprejeti za celotno območje rešitev omrežja prometne in gospodarske
javne infrastrukture ter izdelati program opremljanja zemljišč, ki bo
podlaga za izračun stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak
posamezni občinski podrobni prostorski načrt. |
(3) Meje
in podrobnejšo namensko rabo prostora za OPPN, ki so prikazani v
grafičnih prikazih tega OPN, je v postopku priprave OPPN dopustno
prilagoditi podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu,
optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Meje OPPN
je dopustno spreminjati pod pogojem, da s spremenjeno mejo pisno
soglašajo lastniki na novo vključenih ali izključenih parcel ali
občinski svet sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s
spremembo območja OPPN. |
(4) Na
območju OPPN za stanovanjsko gradnjo je potrebno zagotoviti ureditev
javnih in poljavnih površin za zelenice, parke, igrišča, otroška igrišča
in podobno v obsegu najmanj 15 % celotne površine OPPN. |
(5) Na
območju OPPN za stanovanjsko gradnjo je z OPPN-jem dopustno opredeliti
del območja ali celotno območje urejanja kot čisto stanovanjsko območje
v smislu predpisov o varstvu pred hrupom ter pri urbanističnem in
arhitektonskem načrtovanju upoštevati dodatne tehnične ukrepe za
zagotavljanje varstva pred hrupom. |
(6)
Nezazidana stavbna zemljišča na območju predvidenega OPPN morajo
lastniki parcel do pričetka izvajanja OPPN vzdrževati v urejenem stanju.
Do pričetka izvajanja OPPN je dopustna začasna sprememba dejanske rabe,
ki ne sme biti funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje. |
(7)
Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere mora občina
obvezno pripraviti in sprejeti OPPN, kljub temu, da območje ni posebej
navedeno v 87. členu tega odloka, so: |
1.
gradnja objektov z enim, dvema ali tremi stanovanji v območju
individualnih družinskih hiš, kadar gre za več kot osem objektov na
sklenjenem (povezanem) območju ali sklenjeno nepozidano območje stavbnih
zemljišč presega 0,8 ha površine ali kadar sklenjeno območje nepozidanih
in pozidanih stavbnih zemljišč, ki se bo na novo pozidalo po predhodni
odstranitvi obstoječih objektov, presega 0,8 ha površine, |
2.
gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja,
kadar je zmogljivost objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj, |
3.
kamp nad površino 0,5 ha, |
4.
površine, kjer je zaradi obstoječe stihijske pozidave potrebno
zagotoviti javno cestno omrežje in urediti dostop do objektov in parcel
neposredno z javnega cestnega omrežja, je potrebno urediti z novo
parcelacijo za gradnjo objektov in za zagotovitev prometnih površin
(novo parcelacijo se lahko izvede s komasacijo zemljišč), |
5.
območja proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za
novogradnje, kompleksne preureditve, nadomestne gradnje, sanacijo ali
prestrukturiranje proizvodnje s spremembo tehnoloških procesov, |
6.
gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m s
pripadajočimi infrastrukturnimi objekti, |
7.
objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha
ureditev, |
(8) OPPN
za območja, ki niso zajeta v 87. členu tega odloka in v prejšnjem
odstavku tega člena, je dopustno izdelati za prostorske ureditve večjega
obsega, za katere so znani investitorji, ali se z njimi načrtuje ali
rekonstruira gospodarska javna infrastruktura, zagotavlja delovanja
obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, ureja površine, namenjene
javnemu dobru ali pa se načrtuje sanacije in prenove naselij, sanacije
posledic naravnih nesreč. |
(9) V
postopku priprave in sprejemanja OPPN mora načrtovalec pridobiti
natančne podatke o poteku tras obstoječih vodov gospodarske javne
infrastrukture ter jih upoštevati pri pripravi OPPN. |
|
92. člen |
(dodatni
pogoji in merila za poseganje v prostor in merila za pripravo OPPN) |
(1)
Dodatni pogoji in merila za poseganje v prostor oziroma pripravo OPPN po
EUP določajo izhodišča, ki jih morata pripravljalec in investitor
upoštevati v postopku priprave in sprejemanja OPPN, navedeni pa so v
nadaljevanju tega člena za posamezne enote urejanja prostora. |
(2) V EUP
CI05 Cirkulane – severno od športnega centra je poleg splošnih usmeritev
potrebno upoštevati: |
1.
izhodiščno osnovno namensko rabo prostora v EUP, |
2.
funkcionalno povezanost s površinami za bivanje in s površinami za
ostale dejavnosti v naselju, |
3.
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo stanovanjskih in poslovno
stanovanjskih in spremljajočih objektov, |
4.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja
podeželskih naselij, ali nadgradnjo te tradicije z modernejšim
oblikovanjem, ki bo vidno poudarjala krajinsko privlačnost in
vzpostavila naselbinski rob naselja, |
5.
vzpostavitev javnega cestnega omrežja, ki bo zagotavljalo prometno
dostopnost in prepustnost območja in zagotavljalo dvostransko
priključevanje ceste iz območja OPPN na osrednjo cesto skozi naselje. |
(3) V EUP
DO02 Dolane – širitev proizvodnega območja je poleg splošnih usmeritev
potrebno upoštevati: |
1.
izhodiščno osnovno namensko rabo prostora v EUP, |
2.
funkcionalno povezanost z obstoječimi dejavnostmi v sosednjih EUP z
enako in podobno dejavnostjo ter možnost izrabe eksternih učinkov
območja, |
3.
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo proizvodnih in spremljajočih
objektov v EUP v skladu z idejno zasnovo za pripravo OPPN, |
4.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja
obstoječih objektov sosednjega proizvodnega območja, ter nadgradnjo tega
oblikovanja, ki mora biti prilagojena tehnološkim postopkom posameznih
dejavnosti in ohranjati krajinsko privlačnost območja, |
5.
vzpostavitev omrežij in objektov GJI, ki bo izhajala iz že izdelane
dokumentacije komunalnega opremljanja za širše območje poslovne cone in
bo zagotavljala priključevanje posameznih objektov na vsa omrežja GJI, |
6.
vzpostavitev ločilnega zelenega pasu, ki bo sosednja območja
stanovanjskih površin varoval pred hrupom. |
(4) V EUP
DO04 Dolane – gospodarska cona južno od proizvodnega območja je poleg
splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1.
izhodiščno osnovno namensko rabo prostora v EUP, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo za pripravo
OPPN, |
2.
funkcionalno povezanost z obstoječimi dejavnostmi v sosednjih EUP z
enako in podobno dejavnostjo ter možnost izrabe eksternih učinkov
območja, |
3.
tehnične predpise, ki urejajo gradnjo proizvodnih in spremljajočih
objektov v EUP v skladu z idejno zasnovo za pripravo OPPN, |
4.
arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja
obstoječih objektov sosednjega proizvodnega območja, ter nadgradnjo tega
oblikovanja, ki mora biti prilagojena tehnološkim postopkom posameznih
dejavnosti in ohranjati krajinsko privlačnost območja, |
5.
vzpostavitev omrežij in objektov GJI, ki bo izhajala iz že izdelane
dokumentacije komunalnega opremljanja za širše območje poslovne cone in
bo zagotavljala priključevanje posameznih objektov na vsa omrežja GJI, |
6.
v
celoti je potrebno ohranjati vodni in obvodni pas potoka Bela (v pas 5 m
od potoka se ne posega), |
7.
na
delu območja, na katerem se ne bo izvajala pozidava, je potrebno
ohranjati travniške površine, |
8.
preprečiti je potrebno vsako morebitno onesnaženje potoka (tako med
gradnjo kot v času obratovanja – preprečiti izpust odplak). |
|
4
Prehodne in končne določbe |
|
93. člen |
(dokončanje postopkov) |
(1)
Postopki za izdajo dovoljenja za poseganje v prostor, ki so bili vloženi
pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih
aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred sprejemom tega odloka. |
(2)
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti končani v enem letu od
pridobitve dovoljenja oziroma začetka del. |
|
94. člen |
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih aktov) |
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
1.
prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Cirkulane: |
·
Dolgoročni plan občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 za območje Občine Gorišnica,
dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št. 2/98), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 in srednjeročnega družbenega
plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Občine Gorišnica
dopolnjenega v letu 2001 (Uradni list RS, št. 109/02), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 in srednjeročnega družbenega
plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Občine Gorišnica
dopolnjenega v letu 2001 (Uradni list RS, št. 78/04, Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 16/06 – popravek, 21/11 – popravek), |
2.
prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine
Cirkulane: |
·
Družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90 – prečiščeno besedilo,
32/90 – popravek, 25/91, 12/93, 16/94), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega
družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Občine
Gorišnica, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št. 2/98), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 in srednjeročnega družbenega
plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Občine Gorišnica
dopolnjenega v letu 2001 (Uradni list RS, št. 109/02), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 in srednjeročnega družbenega
plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Občine Gorišnica
dopolnjenega v letu 2001 (Uradni list RS, št. 78/04, Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 16/06 – popravek, 21/11 – popravek), |
3.
prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Gorišnica na območju
Občine Cirkulane (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92 –
popravek, 27/93, 26/94, Uradni list RS, št. 82/98, 78/04, Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 18/08 – popravek, 27/11 – sklep). |
(2) Z dnem
uveljavitve tega odloka ostanejo na območju Občine Cirkulane (EUP MP01)
še naprej v veljavi: |
1.
Uredba o določitvi ureditvenega območja meddržavnega mejnega prehoda
Meje (Ur.l. RS, št. 108/03). |
|
95. člen |
(vpogled v občinski prostorski načrt) |
(1)
Občinski prostorski načrt Občine Cirkulane je na vpogled na sedežu
Občine Cirkulane in na sedežu Skupne občinske uprave občin v Spodnjem
Podravju na Ptuju. |
|
96. člen |
(nadzor nad izvajanjem odloka) |
(1) Nadzor
nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
97. člen |
(začetek
veljavnosti) |
(1) Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka:
007-89/2014 |
Datum:
19.5.2014 |
|
|
Občina Cirkulane |
|
Janez Jurgec, župan |
|
Priloge: |
·
Priloga 1: Vrste objektov glede na namen |
·
Priloga 2: Nezahtevni in enostavni objekti, vzdrževanje objekta |
|