Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora  (Uradni list RS, št. 61/2017) in na podlagi Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 24. redni seji dne, 8.9.2022 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA PROSTORSKO ENOTO EUP FR-25 V OBČINI VOJNIK

ID ŠT. PROSTORSKEGA AKTA 2301

I.  Splošne določbe

1. člen

(pravna podlaga)

(1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) občinski svet občine Vojnik sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del prostorske enote EUP FR-25 v občini Vojnik z identifikacijsko številko 2301, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 1/21, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT Sevnica d.o.o.

II. Vsebina

2. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:

·  opis prostorske ureditve 

·  umestitev načrtovane ureditve v prostor

·  zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

·  rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

·  rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

·  rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

·  etapnost izvedbe prostorske ureditve

·  nova parcelacija 

·  velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

·  drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta

·  odlok

(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:

1.  Izrez iz kartografskega dela OPN občine Vojnik  M 1:5000

2.  Območje OPPN na geodetskem posnetku z obstoječim parcelnim stanjem  M 1:500

3.  Prikaz prostorske ureditve  M 1:500

4/1. Prikaz komunalne ureditve  M 1:500

4/2. Prikaz komunalne ureditve(elektrifikacija)  M 1:500

5.  Prikaz ureditve, pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom  M 1:500

6.  Načrt parcelacije  M 1:500

(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:

·  Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta(OPPN) za del prostorske enote EUP FR-25 v občini Vojnik

·  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

·  Obrazložitev in utemeljitev

·  Strokovne podlage

·  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z 

·  Odločbo o CPVO

·  Smernice nosilcev urejanja prostora

·  I mnenja nosilcev urejanja prostorov

·  II mnenja nosilcev urejanja prostorov

III.  Območje

3. člen

(območje OPPN)

(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja ob regionalni cesti na nepozidanih stavbnih zemljiščih v naselju Frankolovo. Območje je na vzhodu in jugu omejeno z nepozidanimi stavbnimi zemljišči in delno s pozidanimi stavbnimi zemljišči. Na severu in zahodu s kmetijskimi zemljišči.

Velikost območja prostorske ureditve znaša cca 3050,00m2.

(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) zajema zemljišča s parc. štev. 425/20, 425/21, 425/22, 424/2, 425/4-del in 1140/5-del vse k.o. 1053 – Loka.

IV. Opis prostorske ureditve

4. člen

(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)

(1) Za območje enote urejanja prostora EUP FR-25 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) predviden občinski podrobni prostorski načrt z oznako FR-25.

(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev enostanovanjskih stavb z zunanjo ureditvijo.

(3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavbe predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture.

(4) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila prostorskega reda Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04)

V.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

5. člen

(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje prostorske ureditve se na vzhodni in južni strani povezuje z obstoječimi pozidanimi in nepozidanimi stavbnimi zemljišči  ter na zahodni in severni strani s kmetijskimi površinami.

(2) S predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura. načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja.

6. člen

(vrste dopustne gradnje)

(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih 

del:

·  gradnja novih objektov,

·  redna investicijska in vzdrževalna dela,

·  rušitve in nadomestne gradnje,

·  dozidave in nadzidave objektov,

·  rekonstrukcije objektov,

·  spremembe namembnosti (mirne storitvene dejavnosti).

7. člen

(vrste dopustne dejavnosti)

(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna gradnja naslednjih stavb:

·  CC-SI 1 11 1 1110 11100 - enostanovanjske stavbe

Kot spremljajoče dejavnosti so mogoče pisarniške in mirne storitvene dejavnosti v sklopu stanovanjske hiše.

·  gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),

·  oporni zidovi,

·  nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov in uredbe.

8. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1) Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.

(2) Objekt:

·  lega objekta: parcelacija določa optimalne velikosti stavbnih zemljišč. Z gradbeno mejo so določene površine znotraj posameznih parcel, na katere se umestijo novi objekti. Z določitvijo gradbene meje so določeni odmiki od parcelnih mej za katera soglasja sosedov niso potrebna. Nove objekte je dovoljeno umestiti le znotraj površin določenih z gradbeno mejo. S tem se zagotavlja zmanjšanje osenčenja med objekti, zmanjšanje ogroženosti v primeru požara in zagotavlja dostope interventnim vozilom. V primeru združitve ali delitve parcel se spremeni lega objekta glede na geodetsko zazidalno situacijo, vendar se pri umestitvi objekta upošteva določena meja območja postavitve objekta, ki se v primeru združitve parcel združuje;

·  horizontalni gabariti: tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike (lahko tudi razgibane L in T oblike). Priporočeno je umeščanje objekta z daljšo stranico s plastnicami terena, s parcelno mejo ali cesto.

·  vertikalni gabarit: je največ K+P+1 ali K+P+M s tem da je v primeru izvedbe kleti v celoti ali delno vkopana. Višina kolenčnega zidu v mansardi do 1,60m;

·  konstrukcija: montažna, lesena, betonska, jeklena ali klasično zidana,

·  streha: streha objekta je lahko dvokapnica ali večkapnica z naklonom od 30° 45°, z napušči ali brez.  Možna je tudi izvedba enokapne strehe ali ravne strehe, ki so lahko skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Možna je tudi kombinacija dvokapne ali večkapne strehe z enokapnimi ali ravnimi strehami. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade so lahko klasične ali pultne – moderno oblikovane in ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. Na strehi je dovoljena postavitev fotovoltaičnih panelov za pridobivanje električne energije;

·  fasada: toplotno izolirana in je lahko klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, lesa, stekla in kamna. Objekt se lahko obloži s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja. Barva fasade je v lahko v beli barvi ali v pastelnih barvah. Barve fasade, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre, živo rdeče ipd. ter kombinacija le teh) niso dovoljene;

·  oblikovanje odprtin: svobodno,

·  zunanja ureditev parcele:  dovozni priključki do objektov bodo izvedeni iz nove dovozne ceste. V OPPN dovozi na parcelo niso točno definirani, ker se bodo prilagajali glede na postavitev objekta na zemljiško parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo, tlakujejo ali se uredijo v utrjeni peščeni površini. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Premoščanje višinskih razlik se izvede s travnatimi brežinami, v  primeru zelo strmega terena so dopustni oporni zidovi ali škarpe do višine 2,00m izven območja, ki je določen z gradbeno mejo. Če je zaradi terenskih razmer potrebna večja višina podpornega zidu, se teren oblikuje v terasah. Kadar obstaja nevarnost rušenja terena, je na  podlagi geomehanske preveritve dopustna tudi gradnja višjega podpornega zidu. Podporne zidove je potrebno intenzivno ozeleniti. Ograje višine do 2,20m (usklajene z obstoječimi) je možno postavljati do meje sosednjega zemljišča. Na parcelno mejo je možna postavitev opornih zidov in ograj ob soglasju soseda.

(3) Odmiki med stanovanjskimi objekti so določeni z določitvijo gradbene meje območja postavitve objekta v grafičnem deli OPPN  in zagotavljajo kvaliteto bivanja, osončenja, požarne in interventne poti ter zagotavljajo odmike od parcelnih mej. Objekt ne sme presegati gradbene meje območja postavitve objekta, lahko pa se jo dotika z zidom objekta. Izven določene meje območja postavitve objekta se lahko postavljajo pokrite terase, nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavne Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost in so od parcelnih mej oddaljeni 1,50m, s soglasjem soseda tudi bližje. V primeru združitve objektov za lastne potrebe na dveh sosednjih parcelah je možna postavitev na parcelno mejo ob pisnem soglasju mejaša.

(4) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, krožišča, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid, ograje in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.

Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:

·  ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane, asfaltirane ali utrjene v peščeni površini.

(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

Na območju OPPN se dovoli postavitev objektov za lastne potrebe v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje pod pogojem, da je minimalni odmik najbližje točke objekta od sosednje parcele 1,50m. Manjši odmik ali gradnja objekta na parcelno mejo je dovoljen ob pisnem soglasju soseda, ki je v vplivnem območju objekta. Pri pomožnih objektih (garaže, nadstreški….) se dovoli oblikovanje strešine kot je predpisan za stanovanjske objekte. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste. V  primeru zelo strmega terena so dopustni oporni zidovi ali škarpe do višine 2,00m izven območja, ki je določen z gradbeno mejo. Če je zaradi terenskih razmer potrebna večja višina podpornega zidu, se teren oblikuje v terasah. Kadar obstaja nevarnost rušenja terena, je na  podlagi geomehanske preveritve dopustna tudi gradnja višjega podpornega zidu. Podporne zidove je potrebno intenzivno ozeleniti. Ograje višine do 2,00m je možno postavljati do meje sosednjega zemljišča. Na parcelno mejo je možna postavitev pomožnih objektov, opornih zidov in ograj ob soglasju soseda. Ob meji z cestnim telesom mora biti ograja odmaknjena od zunanjega roba bankine najmanj 0,50m, višina pa mora zagotavljati varno odvijanje prometa. Gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov vključno z osnovnim objektom ne sme preseči faktorja zazidanosti 0,6. V okviru gradbene parcele naj bo vsaj 10% zelenih površin.

VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

9. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Prometno se bo območje OPPN navezovalo na regionalno cesto II. Reda št. 430 na odseku 0281 Stranice – Višnja vas v km 6,436 preko obstoječega cestnega priključka, katerega je potrebno zaradi predviden gradnje prometno opremiti s prometno signalizacijo v skladu s Pravilniki o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Obstoječ cestni priključek in njegova neposredna okolica ob državni cesti in cestnem priključku morata biti tako urejena, da je zagotovljena zadostna preglednost.

(2) Obstoječa in nova dovozna cesta, ki potekata po privatnem zemljišču sta po celotni dolžini izven in v območju OPPN širine 5,00m. Iz nove dovozne ceste se predvidijo cestni priključki do objektov. Cestni priključki kot nova dovozna cesta do stanovanjskih objektov bodo v asfaltni izvedbi.

(3) Na obravnavanem območju OPPN je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest in sicer:

·  2 PM - enostanovanjske hiše

(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte, si mora investitor za priključevanje in gradnjo v varovalnem pasu javne ceste, pridobiti mnenje upravljavcev k projektni dokumentaciji. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljalcem.

10. člen

(fekalna in meteorna kanalizacija)

(1) Komunalne odpadne vode in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno. Predvideni objekti se nahaja v območju poselitve – aglomeracije 20500 Frankolovo 2019, zato je potrebno komunalne odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je potrebno predvideti novo vejo javno fekalno kanalizacijo, ki se priključi na obstoječ javni kanal, ki poteka ob glavni cesti preko obstoječega revizijskega jaška št. 24 na koti najmanj 310,00m nadmorske višine ali višje. Javna fekalna kanalizacija bo potekala po obstoječi in predvideni dovozni cesti v OPPN do jaška št. 24 v dolžini cca 155m.

(2) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi javna meteorna kanalizacija v dolžini cca 130m, ki bo odvajala meteorne vode v obstoječ cestni propust  in dalje preko obstoječega odprtega jarka v potok Tesnica. Javna meteorna kanalizacija bo potekala ob fekalni kanalizaciji. Kanalizacija se izvede iz cevi PP minimalne obodne togosti SN 12 in iz revizijskih jaškov iz prefabriciranih montažnih AB elementov premera 1000 mm. Vse mulde, linijske kanalete so speljane v meteorno kanalizacijo, prav tako vsi varnostni prelivi iz zadrževalnikov. Pred iztokom v odprt meteorni odvodnik se predvidi lovilec olj in zadrževalnik, ki zadrži hipni odtok iz cestišča. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke, se za meteorne vode s streh in povoznih površin  ob objektih predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadostno dimenzioniran zadrževalni bazen, ki se dimenzionira ob izdelavi projektne dokumentacije za vsak objekt posebej. Zadrževalni bazen se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v javno meteorno kanalizacijo, ki se odteka vzhodno v odprt meteorni odvodnik. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se če je potrebno pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj.

(3) Pred izdajo »Mnenja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno za predvideno fekalno in meteorno kanalizacijo izdelati načrt fekalne in meteorne kanalizacije, v njem označiti do kod bo predvidena kanalizacija javna in si zanj pridobiti mnenje upravljavca javne kanalizacije. Novozgrajena fekalna in meteorna kanalizacija s pridobljenim uporabnim dovoljenjem mora biti predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

11. člen

(vodovod)

(1) Objekt se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje. Oskrba objektov z vodo je možna iz javnega vodovoda iz duktila  NL DN/ID 80mm, ki poteka  na vzhodni strani predvidene gradnje stanovanjskih objektov. Na mestu prečkanja obstoječega vodovoda s cesto se zamenja obstoječa vodovodna cev AC DN/ID 80 mm s cevjo duktilne litine DN 80 mm. Zamenjava v cestnem telesu se izvede na stroške investitorja. Zamenjava obstoječega vodovoda se izvede na globini 1,2 m pod koto cestišča.

(2) Predvidi se nova veja vodovoda od vodovoda iz duktilne litine NL DN/ID 80 mm (pri prečkanju lokalne ceste). Nova veja se začne s sektorskim zasunom (EV) s cestno kapo. Sekundarni cevovod se izvede iz duktilne litine DN 80 mm ali iz cevi PE 100 d 90, da se zagotovi zadosten pretok za potrebe požarne vode (DN 80). Na koncu sekundarne veje se predvidi nadzemni hidrant v jašku, ki deluje v funkciji blatnika, da se lahko zagotovi pretok vode in čiščenje cevovoda. Na sredini sekundarne veje se predvidi nadzemni hidrant, ki omogoča zagotavljanje požarne vode. Vodomeri pri posameznem objektu se vgradijo zunaj objekta v tipske toplotno izolirane vodomerne jaške.

(3) Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 378m in 368m nadmorske višine.

(4) Pred izdajo »Mnenja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno za predviden vodovod izdelati načrt vodovoda in si zanj pridobiti mnenje upravljavca javnega vodovoda. Novozgrajeni vodovod s pridobljenim uporabnim dovoljenjem mora biti predan v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

12. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Za predviden poseg se izdelala Idejna zasnova elektrifikacije OPPN, izdelovalca Elektro Celje d.d št. 1841/21, avgust 2021.

(2) V območju  predvidene  izgradnje  stanovanjskih  hiš  se  nahajajo  obstoječi  elektro energetski vodi in naprave in sicer:

·  obstoječi SN 20 kV nadzemni el. en. vod D43/11 DV Beli potok

·  obstoječi SN 20 kV nadzemni el. en. vod D43/18 DV Novake

·  obstoječi SN 20 kV podzemni el. en. vod DV Beli potok oporišče št. 72 – TP Frankolovo naselje

·  obstoječi NN 1 kV podzemni el. en. vod od TP Frankolovo naselje do PS R2

(3) Prej navedene el. en. vode in naprave je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnih pasov, kateri znašajo:

·  za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1m,

·  za nadzemni eno sistemski ali več sistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10m,

·  za transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2m,

(4) V sled sprostitve zemljišča je potrebno obstoječi SN nadzemni el. en. vod, ki poteka čez predmetno parcelo št. 425/20, k.o. 1053 Loka preurediti od tč. C (oporišča št. 72) do tč. B (novo oporišče med oporiščem št. 3 in 4) v podzemno izvedbo. Slednje je potrebno izvesti tako, da se od tč. A (oporišče št. 71) do tč. B predvidi nov SN podzemni el. en. vod delno v kabelski kanalizaciji in delno prosto v zemlji v sklopu ostale potrebne energetske infrastrukture, potrebne  za  napajanje  predmetnega  območja  SN nadzemnega el. en. voda. Vzporedno s traso SN kablovoda se položi  tudi cev PEHD 2 x Ø 50mm, za kasnejšo položitev optike. Izvedba preureditve se izvede v II. Fazi, ko se bo na parceli št. 425/20, k.o. 1053 Loka gradil stanovanjski objekt.

(5) Obstoječi nadzemni SN el. en. vod (D43/18 Novake) ki poteka od tč. ''C'' (oporišče št. 72), do točke ''B'' (novo oporišče med oporiščem št. 3 in 4) se odstrani, in izvede v podzemni izvedbi, z 3 x NA2XS(F)2Y 1x150 mm2 na sledeč način:

Na obstoječi leseni drog v AB kleščah tč. ''A'' (oporišče št. 71) se namesti oprema za izvedbo SN kabelskega odcepa. Od kabelskega odcepa tč. ''A'' poteka trasa zahodno po kabelski kanalizaciji z 1 x EPC Ø 160 mm do jaška EKJ-3. Od EKJ-3 pa z 3 x EPC Ø 160 mm + PEHD 2 x Ø 50 mm do EKJ-4. Od EKJ-4 poteka trasa prosto v zemlji do začetka kabelske kanalizacije, ki bo izvedena z 2 x EPC Ø 160 mm + PEHD 2 x Ø 50 mm cevmi in kabelskimi jaški EKJ-5 in EKJ-6 vse do tč. ''B'', kjer se predvidi, novi končni betonski drog ali končni A-drog komplet s pripadajočo opremo za vertikalni odklopni ločilnik.

(6) Traso obstoječe kabelske kanalizacije, katera je izvedena od TP Frankolovo naselje do PS-R1 in do oporišča št. 72, je potrebno izvesti v skupni kabelski kanalizaciji oziroma jo je potrebno dograditi (trajnostni razvoj in novo naselje). Izvede se na sledeč način:

Od TP Frankolovo naselje skozi EKJ-1 in EKJ-2 se kabelska kanalizacija dogradi z 3 x EPC Ø 160 mm. Od EKJ-2 je izvedena nova kabelska kanalizacija, ki poteka od EKJ-2 skozi EKJ-3 z 4 x EPC Ø 160 mm in z 3 x EPC Ø 160 mm do EKJ-4.

(7) Obstoječi NN podzemni el. en. vodov, ki poteka od TP Frankolovo naselje do PS-R2 je potrebno zaščititi saj poteka po predvideni predmetni dovozni cesti, zato se izvede  delno v dograjeni trasi in delno v novi.

(8) Energija za napajanje predvidenih stanovanjskih hiš je na razpolago v TP Frankolovo naselje, s tem da je potrebno NN zbiralnice v TP razširiti in izvesti nov kabelski odcep za napajanje predvidenih treh hiš. Od TP do lokacije predvidenih stanovanjskih hiš se predvidi nov NN podzemni el. en. vod, kjer se na parceli 425/21 izvede predvidena prostostoječa razdelilna omarica PS- RO1, trasa poteka na sledeč način:

Iz TP Frankolovo naselje do PS-RO bo za napajanje predmetnih hiš izveden kablovod NAY2Y-J 4x150 mm2, kateri bo potekal v skupni kabelski kanalizaciji, z 5 x EPC Ø 160 mm cevmi od TP Frankolovo naselje skozi jaške EKJ-1 in EKJ-2, nato pa od EKJ-2 z 2 x EPC Ø 160 mm do PS-RO1. Napajanje predvidenih novih objektov bo na razpolago v predvideni prostostoječi razdelilni omarici  PS-RO1 iz katere se z NAY2Y-J 4x70 mm2 napajajo vse nove hiše do priključno merilnih omaric PS-PMO. Od PS-PMO omaric do posameznih hiš potekajo sekundarni vodi, ki pa niso predmet projekta. Investitor za vsak posamezni predmetni stanovanjski objekt predvideva, odjemno moč 17 kW (tarifne varovalke 3 x 25 A, ki se namestijo v vsako posamezno predvideno priključno merilno omarico PS-PMO).

(9) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

13. člen

(telekomunikacijska infrastruktura)

(1) Telekom Slovenije:

Na območju urejanja OPPN niso umeščeni TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d., ki potekajo vzhodno od predvidene pozidave. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

(2) Telemach

Na območju urejanja ni evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Trase obstoječih optičnih in koaksialnih KKS kablov potekajo vzhodno od predvidenega posega in se določijo z zakoličbo. Investitor je v območju gradbenih posegov, kjer je umeščen kabel KKS, dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav v lasti Telemacha d.o.o.. Na mestih, kjer bo KKS omrežje Telemach d.o.o. oviralo gradnjo objekta, komunalnih priključkov ali dovoza, je potrebna njegova zaščita (obetoniranje) in položitev rezervnih cevi po celotni dolžini pri prečkanju obstoječe trase ali prestavitev, katera se izvede v sodelovanju, pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telemach d.o.o.. Rezervne cevi se ustrezno zaščitijo in zaprejo na obeh straneh. zemeljska dela v bližini obstoječega TK omrežja je potrebno izvajati ročno z obveznim pregledom stanja KKS vodov pred zasutjem. Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba (odkaz) trase kabla KKS in zaščita kabla KKS. Zakoličbo trase kabla se izvede najmanj 10 dni pred nameravanim pričetkom gradnje. Križanja KKS s komunalnimi vodi oziroma morebitna prestavitev KKS vodov mora biti izvedena tako, da je kot križanja 900 oziroma ne manj kot 450. Vertikalni vodi med vodi morajo znašati vsaj 0,3m. pri približevanju oziroma vzporednem poteku je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev. Priključna točka na KKS omrežje za nove objekte na področju obdelave je obstoječa samostojno stoječa KKS omarica. Od obstoječe omarice se predvidi položitev mapitel cevi Ø 110 do lokacije nove predvidene omarice (dim. 970x490x190mm) ter nove omarice do objektov, položitev zaščitnih mapitel cevi Ø 50, v katere se uvleče koaksialni kabel.

Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na KKS. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

14. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oz. odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00m.

Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Vojnik.

VII.  Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja naravnih virov in ohranjanje narave

15. člen

(enote kulturne dediščine)

(1) Ohranjanje kulturne dediščine:

Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.

(2)Varstvo arheoloških ostalin:

Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.

Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:

Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti.

16. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.

(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju

(Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.

(3) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:

·  Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z  emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem; (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06 in 17/11 – ZTZPUS-1).

·  Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.

·  Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.

·  predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).

17. člen

(varstvo zraka)

(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19).

(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

18. člen

(varstvo voda)

(1) Ureditveno območje je potencialno plazljivo. Pred nadaljnjim načrtovanjem stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati pridobljeno geološko – geomehansko poročilo in ga dosledno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije za posamezni stanovanjski objekt.

(2) Predvideni objekti se nahaja v območju poselitve – aglomeracije 20500 Frankolovo 2019, zato je potrebno komunalne odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je potrebno predvideti novo vejo javno fekalno kanalizacijo, ki se priključi na obstoječ javni kanal, ki poteka ob glavni cesti preko obstoječega revizijskega jaška št. 24 na koti najmanj 310,00m nadmorske višine ali višje. Javna fekalna kanalizacija bo potekala po obstoječi in predvideni dovozni cesti v OPPN do jaška št. 24 v dolžini cca 155m.

(3) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15), Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Vojnik (Uradni list. RS, št. 73/14), Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 3/14)  .

(4) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi javna meteorna kanalizacija v dolžini cca 130m, ki bo odvajala meteorne vode v obstoječ cestni propust  in dalje preko obstoječega odprtega jarka v potok Tesnica. Javna meteorna kanalizacija bo potekala ob fekalni kanalizaciji. Vse mulde, linijske kanalete so speljane v meteorno kanalizacijo, prav tako vsi varnostni prelivi iz zadrževalnikov. Pred iztokom v odprt meteorni odvodnik se predvidi lovilec olj in zadrževalnik, ki zadrži hipni odtok iz cestišča.

Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke, se za meteorne vode s streh in povoznih površin  ob objektih predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadostno dimenzioniran zadrževalni bazen, ki se dimenzionira ob izdelavi projektne dokumentacije za vsak objekt posebej. Zadrževalni bazen se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v javno meteorno kanalizacijo, ki se odteka vzhodno v odprt meteorni odvodnik in dalje v potok Tesnico.

(5) Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov in ni poplavno ogroženo.

(6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje.

19. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18).

20. člen

(elektromagnetno sevanje)

(1) Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).

21. člen

(svetlobno onesnaževanje)

(1) Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki.

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

22. člen

(požar, potres, zaščitni ukrepi)

(1) Požar:

V neposredni bližini ni hidrantnega omrežja. Ob izgradnji nove veje javnega vodovoda se na sredini sekundarne veje predvidi nadzemni hidrant, ki omogoča zagotavljanje požarne vode. V primeru požara lahko pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so do predvidenega posega oddaljeni manj kot 1km in imajo omogočen dostop neposredno do objektov. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.

(2) Potres:

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo EMS s pospeškom tal do 0,125g po ECS; s tem da se upošteva koeficient »tal E«, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.

(3) Zaščitni ukrepi:

Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Urad. list RS, št. 57/96, 54/15), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice. Ureditveno območje je potencialno plazljivo.

23. člen

(način ravnanja s plodno zemljo)

(1) Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.

IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

24. člen

(etapnost)

(1) Pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev območja OPPN mora potekati predhodno ali sočasno z pridobitvijo gradbenega dovoljenja za prvi stanovanjski objekt na tem območju. Komunalne ureditev mora biti prav tako izvedena predhodno oziroma sočasno s prvim objektom.

X.  Načrt parcelacije

25. člen

(parcelacija)

(1) V grafičnem delu OPPN so objekti locirani na sedanje lastniško stanje investitorja parc. št. 425/20, 425/21 in 425/22, vse k.o. 1053 Loka. Dovoljuje se združitev in delitev obstoječih parcel.

(2 Faktor zazidanosti znaša največ 0,6. V okviru zemljišča-gradbene parcele naj bo vsaj 10% zelenih površin.

(3) Obodna parcelacija obravnavanega območja je v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1: 500.

XI. Tolerance

26. člen

(dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)

(1) Dopustne so spremembe tlorisne zasnove objektov v okviru gradbenih mej kajti

vsebina objekta bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2) Pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, cestnih priključkov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev.

(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.

XII.  Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta

27. člen

(drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta)

(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.

(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:

·  ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;

·  po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;

·  pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov , naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

XIII.  Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnostI OPPN

28. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

(1) OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Vojnik. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

XIV.  Končne določbe

29. člen

(dostopnost)

(1) Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled na Občini Vojnik in na Upravni enoti Celje

30. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja.

31. člen

(začetek veljavnosti)

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasilu slovenskih občin.

Številka: 351-0053/7

Datum: 8. 9. 2022