Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 84/10 – Odl. US), 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/2008, 8/2011 in 30/2011 Odl.US: U-I-297/08-19) in 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin 2/2007) je Občinski svet Makole na 11. redni seji, dne 03.07.2012, sprejel naslednji

ODLOK

O RAZGLASITVI NEPREMIČNIH KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE MAKOLE

1. člen

S tem odlokom Občina Makole (v nadaljevanju: občina) razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Makole.

2. člen

Namen odloka je, da se ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno – zgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj v občini.

3. člen

Nepremični kulturni spomeniki so na osnovi strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor (v nadaljevanju Zavod).

Vsak opis spomenika vključuje:

- identifikacijo spomenika;

- opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik;

- varstveni režim spomenika.

4. člen

            Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.

            Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:

- arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;

- stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarskoproizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;

- stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;

- spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost.

5. člen

Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine:

A). Arheološki spomeniki

EŠD: 6915; Ime enote Stari Grad – Razvaline gradu Štatenberg

            Lokacija : parc. št. *23, 137/1, 137/2, 167/1, 167/2  k.o. Stari Grad

            Utemeljitev razglasitve: Razvaline prvotnega gradu Štatenberg, ki je v virih omenjen že leta 1300 kot »haus se Sperberch«, leta 1442 pa kot gradišče. Iz konca 17. stoletja je ohranjena Visherjeva grafika s podobo gradu, preden so Attemsi pozidali nov grad v dolini.

            Razvaline imajo zgodovinski pomen in predstavljajo kulturno-krajinsko značilnost prostora. Na gospodarskih poslopjih bližnje kmetije je sekundarno vzidanih nekaj kamnitih spolij iz peščenjaka, ki kažejo delček veličine nekdanjega gosposkega domovanja.

            Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju razvalin je prepovedano izkopavanja panjev in skal, prepovedan je golosek;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo;

- po predhodnih arheoloških raziskavah in predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih aktov ali strokovnih podlag je možna sanacija obstoječih ostalin z ustreznimi konservatorsko – restavratorskimi posegi;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ«,  jih primerno označiti in vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja;

- če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja na že deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega;

- stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč.

EŠD: 18312; Ime enote: Stopno– Arheološko območje Prisanca

            Lokacija : parc. št. 723/1, 724, 725, 726, 727, 728, 729, 730,  731, 732, 733, 734, 735, 737, 738, 739, 740, 741, 915, 916, 917, 918, 919, 920, 921, 922, 925, 926, 927, 928, 929, 930, 932, 935, 936, 937, 940,  vzhodni del 941/1,  942,  943, vse  k.o. Stopno

            Utemeljitev razglasitve: Ob arheološkem površinskem pregledu zemljišč leta 1995 je bilo najdenih mnogo odlomkov mlajše železnodobne lončenine, ki  nakazujejo ostaline še neraziskane naselbine.

            Arheološko najdišče predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi.  Za natančnejšo določitev njegovega obsega ter vsebine in sestave najdišča so potrebne nadaljnje predhodne arheološke raziskave.

            Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, prepovedana je vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren;

- prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. Ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih aktov in po predhodni arheološki raziskavi je možno locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode v robne dele varovanih površin, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

B). Stavbe

EŠD: 25656; Ime enote: Jelovec pri Makolah – Hiša Jelovec pri Makolah 58

            Lokacija parc. št.: *138  k.o. Jelovec

            Utemeljitev razglasitve: Stavba, v kletnem delu grajena iz kamna, zgoraj pa lesena in ometana je pritlična, postavljena v hrib. Krita je z opečno strmo dvokapno čopasto streho. Fasado členijo šivani robovi, okenske obrobe in podstrešni venci, na zatrepni fasadi trije profilirani maltasti okviri namenjeni poslikavi. V hišo vodita dva vhoda.  Razporeditev notranjščine je tradicionalna: veža in kuhinja v srednji osi, shramba in sobe se nizajo levo in desno. V veliki sobi stoji krušna peč. Prostori so delno obokani, delno ravni, en prostor ima lesen tramovni strop. Ohranjena so vsa stara vrata. Na skrajni levi strani hiše, gledano od glavnega vhoda, je večji prostor s še eno krušno pečjo in ognjiščem ter vhodom iz zatrepne strani hiše. Vhod v klet vodi skozi kamnit portal s temenskim sklepnikom. Kletna okna imajo kamnite okvire. Velika, nekoč vinska klet je obokana.

            Ohranjena stavba z veliko kletjo, ki stoji v razloženem naselju, je nekoč služila vinogradniško kletarskemu namenu. Današnja podoba hiše je iz 19. stoletja, vendar je stavba v osnovi starejša.

            Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine in notranjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavbe, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni;

- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

EŠD: 3130; Ime enote: Makole – Cerkev sv. Andreja

            Lokacija: parc. št.: *110 k.o. Jelovec

            Utemeljitev razglasitve: Cerkev sestavljajo ladja z zvonikom pred vhodno fasado, nižji, poligonalno zaključen prezbiterij s stopnjevanimi oporniki in šilastimi okni s kamnitim krogovičjem ter stranski kapeli. Na zunanjščini je kip nadangela Mihaela. V notranjščini je prezbiterij gotsko križnorebrasto obokan, ladja in kapeli sta baročno obokani. Tudi oprema je baročna. Glavni oltar je delo Jožefa Holzingerja iz leta 1760, oltar sv. Petra in Boštjana v južni kapeli pa delo Jožefa Strauba iz leta 1750.

Prvotna gotska cerkev se v arhivskih virih prvič omenja leta 1375. Od gotske cerkve je ohranjen prezbiterij, v ladji pa le zidovi saj je bila barokizirana v času, ko je postala župnijska, to je po letu 1766. Takrat je bila verjetno obokana, zgrajen je bil pevski kor, predrti dve novi okni ob koru in dodana zakristija. Ladjo je obokal lokalni mojster, ki je posnemal arhitekturne elemente in dekoracijo arhitekta Jožefa Hofferja. Cerkev je prostorska dominanta v Dravinjski dolini.

            Opis varstvenega režima:  Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik,

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov,

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika,

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite in fasade cerkve in njene opreme, razen vzdrževalnih posegov;

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti,

- znotraj območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam,

- pri kakršnihkoli posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave.

            Spomenik je zavarovan z namenom, da se:

- ohrani dosedanja namembnost ter kulturne, arhitekturne,  likovne, zgodovinske in krajinske vrednote,

- poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

- predstavi  kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- spodbudi učno predstavitveno delo in znanstveno raziskovalno delo.

            Opis vplivnega območja: Parc. št.: *102, *103/1, *103/3, *104, *107/2, *107/3, *108, *109, *113/2, *114/1, *114/2, *257, *260, *270, *274, *287, *95, *96/1, *96/2, severni del 1069, južni del 1071/2, 1071/3, 1071/4, 1071/5, 399/1, 399/2, 402/1, 402/2, 402/3, 402/4, 402/5, 403, 404/2, 405/2, 406/1, 406/4, 406/5, 406/6, 406/7, 406/8, 406/10, 406/11, 406/12, 406/13, 407/1, 407/2, 407/3, 407/4, 407/5, 407/6, 407/7, 407/8, 407/9, 407/10, 409, 410/1, 410/2, 410/3, 411/1, 411/2, 411/3, 411/4, 412, 415/3, 420/3, 420/4, 420/5, 420/6, 420/7, 424/1, 424/3, 424/4, 425, 428/1, 428/2, 428/3, 428/4, 428/5, 429/1, 429/2, 429/3, 429/4, 429/5, 431, 432, 433, 434, 435/1, 435/2, 437/1, 437/2, 437/3, 437/4, 437/5, 438/5, 438/6, 438/8, 438/9, 438/10, 438/11, 440/1, 441, 443, 444/1, 444/2, 449, 450, 451, 452, 453, 454, 456, 457/1, 480 k.o. Jelovec

            Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika velja varstveni režim, ki določa:

- podrejanje vsake rabe in posegov v vplivnem območju varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik;

- prepoved zapiranja pogledov na spomenik z gradnjami vseh vrst objektov, postavljanjem energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev;

- vse nadomestne gradnje in novogradnje v vplivnem območju morajo biti oblikovane tako, da bo cerkev ostala prostorska dominanta.

EŠD: 3131; Ime enote: Makole – Kapela sv. Lenarta

            Lokacija: parc. št.: *95, 403 k.o. Jelovec

            Utemeljitev razglasitve:  Pokopališka kapela je enoladijska stavba s poligonalnim prezbiterijem, južno prizidano kapelo in z zvonikom z zvonasto čebulasto streho nad vhodno fasado. Pazduhast kamniti glavni portal v zvoniku nosi letnico 1827. Na zunanjščini sta ohranjeni okni s kamnitima okviroma, posnetima na ajdovo zrno, v kapeli pa polkrožen kamniti portal. Pri zadnji prenovi fasade sta bili odkriti tudi dve šilastoločno zaključeni gotski okni na prezbiteriju. Ladja ima raven strop, prezbiterij je obokan. Oltar je delo Mihaela Pogačnika iz okoli leta 1730.

Kapela je prostorska dominanta nad makolskim trgom. Je gotska arhitektura, predelana v 19. stoletju in leta 1930.

            Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik,

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov,

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika,

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite in fasade kapele in njene opreme, razen vzdrževalnih posegov;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v odprti grajeni prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih vedut na kapelo in ohranitev pogledov iz kapele na širšo okolico,

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti,

- znotraj območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam,

- pri kakršnihkoli posegih v tla kapele ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave.

            Spomenik je zavarovan z namenom, da se:

- ohrani dosedanja namembnost ter kulturne, arhitekturne,  likovne, zgodovinske in krajinske vrednote,

- poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

- predstavi  kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- spodbudi učno predstavitveno delo in znanstveno raziskovalno delo.

            Opis vplivnega območja spomenika:        parc. št.: *102, *103/1, *103/3, *104, *107/2, *107/3, *108, *109, *110, *113/2, *114/1, *114/2, *257, *260, *270, *274, *287, *96/1, *96/2, severni del 1069, južni del 1071/2, 1071/3, 1071/4, 1071/5, 399/1, 399/2, 402/1, 402/2, 402/3, 402/4, 402/5, 404/2, 405/2, 406/1, 406/4, 406/5, 406/6, 406/7, 406/8, 406/10, 406/11, 406/12, 406/13, 407/1, 407/2, 407/3, 407/4, 407/5, 407/6, 407/7, 407/8, 407/9, 407/10, 409, 410/1, 410/2, 410/3, 411/1, 411/2, 411/3, 411/4, 412, 415/3, 420/3, 420/4, 420/5, 420/6, 420/7, 424/1, 424/3, 424/4, 425, 428/1, 428/2, 428/3, 428/4, 428/5, 429/1, 429/2, 429/3, 429/4, 429/5, 431, 432, 433, 434, 435/1, 435/2, 437/1, 437/2, 437/3, 437/4, 437/5, 438/5, 438/6, 438/8, 438/9, 438/10, 438/11, 440/1, 441, 443, 444/1, 444/2, 449, 450, 451, 452, 453, 454, 456, 457/1, 480 k.o. Jelovec

            Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika velja varstveni režim, ki določa:

- podrejanje vsake rabe in posegov v vplivnem območju varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik;

- prepoved zapiranja pogledov na spomenik z gradnjami vseh vrst objektov, postavljanjem energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev;

- vse nadomestne gradnje in novogradnje morajo biti oblikovane tako, da bo kapela ostala prostorska dominanta;

- na nepozidanih pobočjih vzpetine, na kateri stoji kapela, so novogradnje prepovedane.

EŠD: 7067; Ime enote: Pečke – Sagadinova vila – Pečke 66

            Lokacija: parc. št. *187, severovzhodni del parc. št. 881/96 k.o. Pečke

            Utemeljitev razglasitve: V manjši podeželski vili na Sagadinovem v Pečkah pri Makolah je od leta 1941 v skritem podzemnem bunkerju delovala partizanska bolnišnica. 12. aprila 1945 so nemški vojaki sredi noči vdrli v hišo, v kateri so bili zraven lastnika Ludvika in žene Marije tudi njuni sorodniki in znanci dr. Rožica Sagadin, dr. Gojko Sagadin, dr. Mile Lavicki ter Jože Sagadin s sinovoma Zvonkom in Miranom. Ob prihodu nemške vojske je Zvonko ustrelil enega Nemca in v zmedi zbežal. Rožica, Gojko, Jože in Miran so se skrili v kletni bunker, Ludvik Marija in dr. Lavicki so bili ujeti. Nemci so jih zasliševali in jih še isto večer s hišo zažgali. Rešil se je le Zvonko, ki je bil na begu ranjen. Pokopani so na vrtu hiše, kjer stoji granitni kamen na katerega je pritrjena plošča z napisi umrlih. Spomenik je bil odkrit 22. julija 1951, hiša in bunker pa obnovljena 1959 leta. V hiši je spominska soba.

            Zaradi navedenih dogodkov in izrazitega memorialnega značaja predstavlja vila z neposredno okolico spomenik širših razsežnosti.

            Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnozgodovinskih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

            Zavarovano območje je namenjeno:

- ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

EŠD: 3132; Ime enote: Stari Grad – Cerkev sv. Ane

            Lokacija: parc. št.: *40/1 k.o. Stari Grad

            Utemeljitev razglasitve:  Cerkev sestavljajo masiven zvonik pred zahodno fasado široke ladje, triosminsko zaključen, nižji prezbiterij, ladja in zakristija. Zvonica pred vhodom je odprta. V ladjo vodi s severa pravokoten portal s profilirano preklado, okna v ladji so pravokotna, le na prezbiteriju še kažejo gotske prvine. Zaključujejo se s trilistom, v vzhodni stranici pa je bifora. Prezbiterij in zvonik cerkve sta še krita s skriljem, ladja pa deloma z opeko deloma pa z neprimerno salonitno kritino.

            Zvonica je križno obokana, notranjščino ladje pa po dolgem delita masivna pilastra, ki nosita križne oboke, ki jih krasijo pravokotna polja z bisernimi nizi. Prezbiterij je zvezdasto rebrasto obokan, listnate konzole nosijo močno žlebasta rebra. Oprema je baročna.

            Cerkev so zgradili okoli leta 1300, vendar je od gotike ohranjen le prezbiterij. Ladja, ki je v osnovi morda še iz 14. stoletja, je bila v 17. stoletju barokizirana. Cerkev je dominanta sredi haloških gričev in je zaradi tega treba ohraniti njeno nepozidano okolje.

            Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, likovnih, umetnostnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- prepoved predelav vseh likovnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika,

- prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite in fasade cerkve in njene opreme, razen vzdrževalnih posegov;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v odprti grajeni prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih vedut na cerkev in ohranitev pogledov iz cerkve na širšo okolico,

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,

- na spomenik je prepovedano  postavljati nosilce infrastrukture in reklam,

- pri kakršnihkoli posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave.

            Spomenik je zavarovan z namenom, da se:

- ohranijo kulturne, umetnostne in krajinske vrednote spomenika,

- poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

- predstavi  kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- spodbudi učno predstavitveno delo in znanstveno raziskovalno delo.

            Opis vplivnega območja spomenika:        parc. št.: *40/2, *41, *42, 201/1, 201/2, 220/3, 224/1, 224/2 k.o. Stari Grad

Opis varstvenega režima za vplivno območje: Gradnje v vplivnem območju niso dovoljene.

EŠD: 23850; Ime enote: Stopno– Žunkovičev kozolec

            Lokacija: Parc. št.: 651  k.o.  Stopno

            Utemeljitev razglasitve:  Na travniku, ob cesti razložene vasi stoji kozolec  toplar s tremi pari oken. Dvoetažno leseno konstrukcijo pokriva strma, dvokapna streha, krita s salonitom. Streha je bila nekoč oblikovana z delnimi čopi ter krita s slamo ali opeko.  Konzole, ki iz stebrov podpirajo tramove so dekorativno oblikovane. Zgornji deli obeh zatrepnih strani so zaprte z lesenima mrežama. Na eni strani zatrepa so še ohranjene konzole nekdanjega balkona. Ohranjena je tudi lesena konstrukcija notranjščine objekta z lesenimi enoramnimi stopnicami.

            Kozolec, značilni že redko ohranjeni gospodarski objekt na tem območju izvira iz druge polovice 19. stoletja ter predstavlja zanimivo dominanto v pokrajini.

            Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine in notranjščine objekta, njegove gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in konstrukcije;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite objekta, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni;

- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

EŠD: 23858; Ime enote: Štatenberg – Mišak – Štatenberg 35

            Lokacija: zahodni del parc. št. *103/1 k.o. Štatenberg

            Utemeljitev razglasitve: Domačijo, ki je locirana ob cesti razloženega naselja, sestavljajo hiša, svinjak in stranišče. Hiša je lesena, grajena v kladni konstrukciji s poudarjenimi oblikovanimi vogalnimi konzolami. Kletni del je zidan.  Zatrepna fasada hiše je dvoosna. Stavbo pokriva strma dvokapna čopasta slamnata streha. Vhod v hišo vodi skozi lesen, pravokotno oblikovan portal. Kletni portal je kamnit, prav tako pravokotno oblikovan. Ob hiši je ohranjeno gospodarsko posloje-izvirni lesen svinjak z dvokapno streho ter leseno stranišče z enokapno streho. Domačija je ena redkih ohranjenih celot na tem območju.  Izvira iz 19. stoletja.

            Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje domačije kot celote, varovanje zunanjščine in notranjščine posameznih objektov, njihovih gradbenih substanc ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisnih zasnov in notranje opreme;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni;

- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam.

            Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem,

- učno-demonstracijskemu delu,

- znanstveno-raziskovalnemu delu.

C). Stavbe s parki in vrtovi

EŠD: 761; Ime enote: Štatenberg – Dvorec

            Lokacija: parc. št.: *201, 1000, 1001, 1003, 1004, 1005/1, 1119, 1157/1, 1157/2, 1169/1, 1170, 1171, 1172, 1173/1, 1174, 1178, 1179, 1180/2, 1180/3, 1180/4, 1180/5, 1180/6, 1180/7, 1183/2, vzhodni del 1530, 1531/1, vse k.o. Štatenberg

            Utemeljitev razglasitve: Dvorec Štatenberg - predstavnik ene najkvalitetnejših baročnih arhitektur na Slovenskem - je dal pred letom 1697 zgraditi ambiciozni, premožni in svetovljansko razgledani grof Ignaz Maria Attems. Času nastanka ustreza zasnova zaprtega pravokotnika grajske celote, saj v tem času sprva nastajajo še tradicionalne zasnove, ki so tradicija renesančnega obdobja, toda hkrati te zasnove tudi baročno interpretirajo. Dvorec je tako še zmeraj zaprt pravokotnik, toda zdaj razločno vzdolžno orientiran, k čemur pripomore zlasti poudarek na glavni stavbi v dnu dvorišča nad vzpetino s parkom. Dvorišče je oblikovano tako, da so členjeni samo tisti deli arhitekture, ki jih lahko pogledamo s poti skozi kompleks v osi do glavne stavbe z zunanjim stopniščem. Na dvorišču je urejen parter. Skupina prostorov v nadstropju je posebej bogato oblikovana. V glavni dvorani so s štukaturami uokvirjene stropne slikarije z mitološko tematiko.

            Tri dvoriščne stranice so z dvoriščne strani poudarjene z rizaliti. Od vhoda se vrstijo vstopna stebrna dvorana, dvorišče s stranskima kriloma in glavna stavba, poudarjena s stebrno dvorano, do katere vodijo zunanje dvoramne stopnice. Fasade vseh traktov so pilastrsko členjene, še posebej plemenito je oblikovana glavna vrtna fasada na zunanjščini. Dvorec je okrašen s štukaturnim okrasjem in poslikavami; med temi je glavna dvorana poslikana najbolj kakovostno. Omembe vredna je še s štukom in slikarijami okrašena centralno zasnovana kapela v stranskem traktu, ki je leta 1910 pogorela in je danes ohranjena le fragmentarno.

            Leta 1697 je grof Ignac Marija Attems naročil kiparju Martinu Baseliju izdelavo dveh oltarjev za novo kapelo v dvorcu Štatenberg, kar nam posredno sporoča čas nastanka dvorca, žal pa je arhitekt okoli leta 1695 pozidanega dvorca še neznan. Slogovna analiza kaže na bližino graškega arhitekta Johanna Joachima Carlona (1653-1713), ki je v zadnjem desetletju 17. in v prvem desetletju 18. stoletja izvedel prezidave in novogradnje nekaterih najpomembnejših grajskih stavb na slovenskem Štajerskem in velja za najpomembnejšega predstavnika znamenite italijanske družine stavbenikov, delujoče v Gradcu in na Štajerskem v 17. in 18. stoletju. Carlona na podlagi slogovne analize v zadnjem času povezujejo tudi s prezidavo gradov v Slovenski Bistrici, Brežicah in Podčetrtku ter z novogradnjo dvorcev Turnišče in Dornava pri Ptuju okoli leta 1700 ter drugih. Kmalu po sredini 18. stoletja, ko je fidejkomisno zemljiško gospostvo in dvorec Štatenberg podedoval Dizma Maksimilijan grof Attems, so pričeli z obnovo dvorca. Dela je po mnenju raziskovalcev vodil graški arhitekt Jožef Hueber, na kar kažeta »hildebradtovska« pilastra ob portalu pod zunanjim stopniščem, ki je slavnostno dvorišče povezovalo z dvorano v prvem nadstropju dvorca. Omeniti velja, da osrednje mesto med Hueberjevimi profanimi arhitekturami gre prezidavi znamenitega baročnega dvorca Dornava, ki jo je med letoma 1753 in 1755 izvedel po naročilu Jožefa Tadeja grofa Attemsa. V času omenjene prenove dvorca Štatenberg so najbrž odstranili okroglo kupolo nad slavnostno dvorano, ki jo kaže Flurerjeva upodobitev dvorca iz leta 1720.    

            Kot že omenjeno, za posebno odliko notranjščine dvorca Štatenberg velja štukaturni okras, ki predstavlja največjo štukirano celoto na območju Slovenije. Poleg velike dvorane so namreč s štukaturo okrašeni vsi prostori v pritličju in vse sobe glavnega trakta v nadstropju. Plastičnost štukature, število motivov in poslikana površina naraščajo s pomembnostjo prostora. Tudi štukaturna dekoracija je datirana v devetdeseta leta 17. stoletja, sočasno pa so bile reprezentančne sobe okrašene še s slikarijami. Za zdaj še neznani slikar je uporabil grafične liste po znamenitem, v prvih desetletjih 17. stoletja v Parizu delujočem umetniku, zasidranem v poznomanieristični tradiciji, Simonu Vouetu (1590-1649). Poleg velike dvorane so bile poslikane tudi leta 1910 v požaru uničena kapela ter sobe vzhodnega trakta. V vsaki od petih sob je s freskami okrašeno osrednje stropno polje, navadno pravokotnik, in štiri kartuše ob strani. Središčne upodobitve so naslikane po petih grafičnih listih, ki reproducirajo prizore z zdaj uničene Vouetove stropne poslikave spodnje galerije Hôtela Séguier v Parizu. Gre za mitološke in alegorične scene. Ostali prizori povzemajo štiri dnevne čase (pred 1642) in kartone za tapiserije štirih elementov (1664) Charlesa Le Bruna (1619-1690), slikarja, risarja in dekoraterja Ludvika XIV, ki se je učil pri Vouetu. 

            Dvorec tako predstavlja enega od vrhuncev baročnih umetnostnih celot na Slovenskem. Dognano oblikovana baročna arhitektura se z parkom dopolnjuje v organsko celoto, arhitekturo pa poživlja in oživlja štukatura, posebno moč pri ustvarjanju resničnost presegajočega pa daje iluzionistično slikarstvo, ki navidezno odpira prostore. Še enkrat je treba poudariti tudi izjemno dognano tlorisno zasnovo dvorca, predvsem njegovo iz arhitekturnega gledišča domala intaktno ohranjeno baročno substanco, saj se je dvorec - razen leta 1910 v požaru uničene kapele - ohranil v svoji izvirni podobi. Sozvočje arhitekture, slikarstva in štukaturne plastike je v dvorcu Štatenberg doseglo svoj nepresežen vrh, ki ga je brez dvoma treba pojmovati kot spomenik nacionalnega pomena in varovati ter ohranjati z največjo možno mero strokovne previdnosti.

            Prvotni vrt so Attemsi oblikovali v baročni maniri. Zaradi reliefnih značilnosti je bila zasnova skromnejših dimenzij, neposredno ob dvorcu. Že v tem času pa je bilo urejeno vsaj eno od jezerc na severni strani dvorca.

            Danes je ohranjena zasnova v krajinskem slogu z vstopno drevoredno alejo, manjšo vodno površino na platoju in nekaj izjemnimi soliterji. Deloma je ohranjen dostopni, vrstno mešan, drevored. Dvoriščni parter je deloma rekonstruiran, izveden s šestimi tratnimi polji s pušpanovo obrobo in peščenimi potmi.

            Opis varstvenega režima: Za dvorec velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, njihovi neokrnjenosti in izvirnosti,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v dvorec ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

- prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin dvorca, ki so ovrednotene kot del spomenika, zlasti pročelij, gabaritov in tlorisov in vseh s poslikavo in štukaturami okrašenih prostorov,

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in posameznih elementov te enote,

- znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;,

- prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.

            Prvine vsebine in značilnosti, ki se v parku zlasti varujejo:

- vrtnoarhitekturna kompozicija z vsemi strukturnimi prvinami in njihovimi medsebojnimi razmerji vključno s privzetimi naravnimi prvinami;

- umestitev v širši prostorski in vsebinski kontekst.

            Splošne usmeritve in pogoji za vrtnoarhitekturni spomenik:

- ohranja se vrtno arhitekturna zasnova (oblika);

- ohranjajo in varujejo se strukturne prvine (materija);

- ohranja in varuje se vse grajene objekte in druge kulturne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (zgradbe, zidovi, portali, skulpture, itd.);

- ohranja in varuje se vse naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (voda, vegetacija, relief itd.);

- preprečuje se gradnja kakršnihkoli objektov, poti ali naprav, ki niso v skladu z vrtnoarhitekturno zasnovo;

- preprečuje se onesnaževanje ter uničevanje in poškodovanje rastlin;

- ohranja (ali ponovno vzpostavlja) se primerne ekološke pogoje, ki so potrebni za rast in nadaljnji obstoj rastlin (osončenosti, nivo talnice, preprečevanje nasipavanja itd.);

- varuje se tudi neposredna okolica ter značilni pogledi na in z enote vrtnoathitekturne dediščine.

- sanacijska, obnovitvena in prezentacijska dela morajo biti načrtovana in izvedena na osnovi konservatorskega programa ali posebnih konservatorskih usmeritev;

- za izvedbo večjih obnovitvenih dela mora biti pripravljen poseben (konservatorski) izvedbeni projekt.

            Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,

- povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- učno – demonstracijskem delu,

- znanstveno – raziskovalnem delu.

            Vplivno območje: parc. št.: *249, 1002, 1005/2, 1005/3, 1016, 1018, 1019, 1020, 1021, 1022, 1023, 1024, 1025, 1026, 1027, 1028, 1029, 1030/1, 1032, 1033, 1035/1, 1035/2, 1035/3, 1036, 1088/1, 1089, 1091, 1092/1, 1093/1, 1094/2, 1095/2, 1096/1, 1096/4, 1099, 1100/1, 1100/2, 1101, 1102, 1103/1, 1103/2, 1110, 1129, 1137, 1141/1, 1145/2, 1147, 1183/1, 1530 osrednji del,1531/2, 1534, 1535, 972/1, 972/2, 973/1, 973/2, 973/3, 974, 975, 976/1, 976/2, 977, 978, 979, 980, 981, 982, 983, 984/1, 984/3, 985/1, 985/2, 985/3, 993/4, 993/5, 993/7, 994, 995, 996/1, 998, vse k.o. Štatenberg

            Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju ni dovoljeno trajno ali začasno graditi objektov in naprav. Prav tako ni dovoljeno postavljati oglasnih sporočil, spreminjati reliefa in zasajati (pogozdovati) območja. V območju mora biti omogočen neoviran pogled na dvorec s parkom.

Č). Spominski objekti in kraji

EŠD: 7069;  Ime enote: Makole – Spomenik talcem v Stodrežu

            Lokacija: severni del parc. št. 319/1  k.o. Jelovec

            Utemeljitev razglasitve:  Dne 11. januarja 1945 so Nemci peljali proti Makolam deset na smrt obsojenih, kot povračilni ukrep za ubitega vodjo krajevne skupine Štajerske domovinske zveze v Makolah. Na poti na streljanje sta jim ušla Valentin Ačkun in Stanislav Gabriel, a so ju na begu pokončali. Ostalih osem so pripeljali v Stodrež, kjer so jih ustrelili in pokopali. Leta 1954 je okrajni odbor združenja borcev postavil spominsko obeležje v obliki groba, kjer je v kamnito ploščo vklesano osem imen padlih.

            Spomenik predstavlja spomin na tragične dogodke ob koncu druge svetovne vojne.

            Opis varstvenega režima: Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti, enako velja za njegovo neposredno okolico.

EŠD:  7054; Ime enote: Stari Grad – Spomenik padlim kurirjem na Dednem Vrhu

            Lokacija: jugozahodni del parc. št. 1028/1   k.o. Stari Grad

            Utemeljitev razglasitve: Spomladi 1944 so partizani ustanavljali kurirske postaje v naših krajih in jih označevali s črkami TVS. Na Boču je bila ustanovljena kurirska postaja TV 4S. Dne 6. februarja 1945 je nemška enota presenetila kurirje postaje na Dednem vrhu, kjer so se zadrževali že nekaj dni. V begu pred okupatorjevo vojsko je padlo vseh osem kurirjev. Leta 1954 je postavljeno spominsko obeležje. V kamnito ploščo, ki stoji pod lesenim križem, obdanim z ograjo, so vklesana imena padlih partizanov. Padli partizani počivajo na makolskem pokopališču.

            Obeležje predstavlja spomin na tragičen dogodek ob koncu druge svetovne vojne.

            Opis varstvenega režima: Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti, enako velja za njegovo neposredno okolico.

EŠD: 20219; Ime enote: Savinsko – Turiška kapelica

            Lokacija: severni del parc. št.: 170 k.o. Stopno

            Utemeljitev razglasitve: Kužno slopno znamenje s polkrožnimi nišami v zgornjem delu slopa in spremenjeno betonsko ravno streho. Zgrajeno v 18. ali na začetku 19. stoletja. Obnovili so ga leta 1974.

            Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, likovnih in krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti,

- prepoved predelav vseh likovnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika,

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,

- na spomenik je prepovedano  postavljati nosilce infrastrukture in reklam.

            Spomenik je zavarovan z namenom, da se:

- ohranijo kulturne, umetnostne in krajinske vrednote spomenika,

- poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

- predstavi  kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- spodbudi učno predstavitveno delo in znanstveno raziskovalno delo.

EŠD: 7004; Ime enote: Štatenberg – Znamenje pri Marofu

            Lokacija: zahodni del parc. št.: 1153/4 k.o. Štatenberg

            Utemeljitev razglasitve: Pri nekdanjem grajskem marofu stoji zidano nadstropno znamenje s pokončnimi polkrožnimi nišami. Na podstavku so elipsna polja z vogali. Streha je ravna, betonska.

            Znamenje je sestavni del ambienta, je lep primer zgodnjebaročnega znamenja z druge polovice 17. stoletja, ki mu manjka le piramidasta strešica.

            Opis varstvenega režima:           Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, likovnih in krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti,

- prepoved predelav vseh likovnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika,

- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala,

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,

- na spomenik je prepovedano  postavljati nosilce infrastrukture in reklam.

            Spomenik je zavarovan z namenom, da se:

- ohranijo kulturne, umetnostne in krajinske vrednote spomenika,

- poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

- predstavi  kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- spodbudi učno predstavitveno delo in znanstveno raziskovalno delo.

6. člen

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Zavoda.

7. člen

            Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa zakon.

            Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

8. člen

            Meje območij kulturnih spomenikov so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.

            Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod in Občina.

9. člen

            Pravni status nepremičnega kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka.

            Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 5. členu tega odloka.

10. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.

11. člen

S pričetkom veljave tega odloka prenehata veljati za območje občine Makole v delu, ki obravnava kulturne spomenike Odlok o naravnih znamenitostih in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica (Ur. l. RS št. 21/1992) in Odlok o razglasitvi kulturnega spomenika lokalnega pomena na območju Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/2007).

12. člen

Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 900-5/2012-20

Datum: 03.07.2012