Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1  in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB, 14/13-popr.,101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18) ter 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin št.11/18) je občinski svet občine Križevci na 3.  redni  seji dne 07.03.2019  sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE KRIŽEVCI ZA LETO 2019

1.  Splošna določba

1. člen

Z odlokom o proračunu občine Križevci se ureja način izvrševanja proračuna občine Križevci za leto 2019

( v nadaljnjem besedilu:proračun občine), upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter premoženjem.

Proračun občine zagotavlja sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravlja občina Križevci.

2.  Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.

Splošni del proračuna občine Križevci za leto 2019  se na ravni podskupin določa  v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih  postavk - podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani  občine Križevci.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3.  Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-podkonta.

Za izvrševanje poračuna je odgovoren župan. Skrbi, da se sredstva proračuna delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba.

4. člen

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:

a)  prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom

b)  prihodki iz naslova najemnin za gospodarsko javno infrastrukturo

c)   prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in drugih javnih institucij za investicije

d)  drugi namenski prihodki sofinancerjev

e)  prihodki iz naslova namenskih sredstev iz proračuna Evropske unije

Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren proračunski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.

Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen

5. člen

Proračunski skladi so:

1.   proračunska rezerva, oblikovana po ZJF,

Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 1.000 EUR.

O porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višini 500 EUR odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.  O porabi nad tem zneskom odloča občinski svet s posebnim odlokom.

6. člen

Splošna proračunska rezervacija se oblikuje v višini 5.000 EUR. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.

Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt posameznega porabnika.

7. člen

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko  župan dolžniku do višine 1.000 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.

8. člen

Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna  le za namene opredeljene v proračunu in  ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale sredstva odobrena s proračunom.

Uporabniki sredstev občinskega  proračuna morajo nabavo opreme, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun in v skladu z zakonom o javnih naročilih. Poraba sredstev za te namene mora biti po virih in dinamiki usklajena s planiranimi finančnimi sredstvi tekočega obračunskega obdobja.

Uporabniki morajo pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, upoštevati roke plačil, ki so za posamezne namene predpisani za državni proračun. Uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih storitev in nabav.

9. člen

Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina   lahko zadolži.

O zadolžitvi odloča občinski svet občine Križevci. Pogodbo o zadolževanju podpiše župan le ob predhodnem soglasju Ministrstva za finance RS in je sestavni del pogodbe.

Javno podjetje ali javni zavod, katerega ustanoviteljica je občina, se sme zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet.

O dajanju poroštev določenih v 19. členu Zakona o financiranju občin odloča občinski svet.

10. člen

Župan lahko v okviru zakonskih določil izda soglasje za izplačilo povečanega obsega delovne uspešnosti javnim zavodom oz. pravnim osebam katerih ustanoviteljica je občina, in imajo med prihodki poleg javnih sredstev od prispevkov in dotacij tudi sredstva od prodaje storitev na trgu, v breme katerih se pokrivajo tako nastali višji stroški.

11. člen

Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor občine Križevci v skladu z zakonom in statutom.

12 .člen

V primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva za rezerve občine ali najame posojilo največ do višine 5% vseh prihodkov sprejetega proračuna za tekoče obračunsko obdobje, ki mora biti odplačano do zaključka proračunskega leta. O najetju posojila iz tega člena odloča župan.

13. člen

Če  se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva Predlagatelj finančnih načrtov neposrednega uporabnika lahko samostojno prerazporeja proračunska sredstva med podkonti izdatkov v okviru proračunske postavke v posebnem delu proračuna in po potrebi odpira nove podkonte.

Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan  odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna s sklepom, če nastanejo za to utemeljeni razlogi oziroma se pojavijo okoliščine, ki jih pri načrtovanju proračuna iz objektivnih in subjektivnih razlogov ni bilo mogoče predvidevati.

Župan  odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi med programskimi področji proračunske porabe v posebnem delu proračuna, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov.

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

O odločitvi prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.

Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.

14. člen

Med izvrševanjem proračuna se lahko na predlog proračunskega uporabnika odpre nov konto za izdatke, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti oz. se je med letom izkazalo, da konto ne ustreza ekonomskemu namenu porabe. Sredstva se razporedijo na novo odprti konto.

Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke oz. nove proračunske postavke v okviru sredstev posameznega proračunskega uporabnika.

15. člen

Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.

16. člen

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati  80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1.   v letu 2020 60% navedenih pravic porabe in

2.   v ostalih prihodnjih letih  40% navedenih pravic porabe.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati  25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

17. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2019 dalje.

Številka:410-0005/2018-11  

Datum:08.03.2019