Na podlagi petega odstavka 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP,
43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14
- odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2) in 16. člena
Statuta Občine Hajdina
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17-uradno prečiščeno besedilo)
je Občinski svet občine Hajdina na svoji 7. redni seji, dne 3. 10. 2019,
sprejel |
|
ODLOK |
O
SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA
OBMOČJI UREJANJA P10-S8/2 IN P10-S8/3 HAJDINA |
|
1. člen |
V Odloku
o občinskem lokacijskem načrtu za območji urejanja P10-S8/2 in P10-S8/3
Hajdina (Uradni list RS, št. 65/06) se spremeni 3. člen tako, da se
glasi: |
»3. člen |
(sestavni deli občinskega lokacijskega načrta) |
Podrobni
načrt odloka sestavljajo: |
I
SPLOŠNI DEL |
II ODLOK |
III
KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI – ki obsegajo naslednje grafične
načrte: |
01.
Pregledna karta s prikazom območja obdelave M 1 : 1500 |
02.
Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine
Hajdina M 1: 2000 |
03. Meja
območja obdelave z obstoječim parcelnim stanjem M 1 : 500 |
04.
Ureditveno količbena situacija s
prerezom M 1 : 500 |
05.
Situacija komunalne in energetske
infrastrukture M 1 : 500 |
06.
Situacija prometne ureditve M 1 : 500 |
07.
Načrt parcelacije s prikazom javnega
dobra M 1 : 500.«. |
|
2. člen |
Spremeni
se 4. člen odloka tako, da se glasi: |
»4. člen |
(priloge
občinskega lokacijskega načrta) |
POVZETEK
GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
|
1.
Seznam nosilcev urejanja prostora ter smernice in mnenja |
2.
Povzetek za javnost |
3.
Seznam strokovnih podlag«. |
|
3. člen |
Za prvim
odstavkom 5. člena odloka se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: |
»(2)
Spremembe in dopolnitve podrobnega načrta je izdelala družba BIPRO tim
d.o.o., pod številko naloge U015/2017, in so sestavni del Odloka o
spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za
območji urejanja P10-S8/2 in P10-S8/3 Hajdina.« |
Prvi
odstavek se ustrezno oštevilči z oznako »(1).«. |
|
4. člen |
Spremeni
se 6. člen odloka tako, da se glasi: |
»6. člen |
(ureditveno območje) |
(1)
Obseg: |
Občinski
lokacijski načrt obsega celotno območje urejanja P10-S8/2 in P10-S8/3 v
kateri so vključene tudi prometne površine cest na severni in
severovzhodni strani območja P10-8/2. Na jugozahodni strani območja
P10-S8/2 sega do ceste, prav tako sega tudi območje P10-S8/3 do ceste.
Območje P10-S8/2 zajema zemljišča s parcelnimi številkami 529/10,
529/11, 529/20, 529/21, 529/22, 529/23, 529/25, 529/26, 529/28, 529/29,
529/30, 529/31, 529/32, 529/33, 529/34, 529/35, 529/36, 529/38, 529/39,
529/40, 529/41, 529/42, 529/43, 529/44, 529/45, 529/46, 529/47, 529/48,
529/49, 529/50, 529/52, 529/56, 529/57, 529/58, 529/59, 529/60, 529/61,
529/62, 529/63, 529/64, 529/65, 529/66 529/67, 529/68, 529/69, 529/70,
529/71, 529/72 in del 1129/3 vse v k.o. Hajdina, s površino okrog 3,9
ha. Območje P10-S8/3 zajema zemljišče s parcelnimi številkami 596/2,
596/3, 596/4, 596/7, 596/8, 596/9, 596/10 in 596/11 vse v k.o. Hajdina,
s površino 0,39 ha. Skupna površina obeh območij znaša okrog 4,29 ha.
Obseg ureditvenega območja je razviden iz kartografskega dela občinskega
lokacijskega načrta – karta številka 04 - Ureditveno količbena situacija
s prerezom. |
(2)
Meja: |
Obodna
parcelacija območja P10-S8/2 se začne z izhodiščem na zahodu, na meji
treh parcel št. 529/50, 1130/1 (cesta) in št. 525/3. Iz izhodišča
poteka meja v smeri proti severovzhodu po severni meji parcele št.
529/50, severovzhodnem delu parcele št. 529/49, ponovno po severni meji
parcele št. 529/66 do njenega severovzhodnega vogala. Nato meja na
vzhodnem delu poteka proti jugu po vzhodni meji parcele št. 1129/3, kjer
se prelomi proti vzhodu do meje z parc. št. 529/48. Nadalje je potek
vzhodne meje po vzhodni meji parcele št 529/8 vse do stičišča s
parcelami št. 529/8, 1129/3 in 529/8. Obodna parcelacija se nato obrne
proti zahodu in poteka po južni meji parcel št. 529/44, 529/45 in
529/52 vse do stičišča parcele št. 1130/1 - cesta. V tej točki se meja
parcelacije obrne v severozahodni smeri in poteka po zahodni meji
parcele št. 529/52 do stičišča s parcelo št. 529/65 ter nato v rahlem
naklonu proti severu po severni meji parcele št. 529/65 do izhodiščne
točke na parceli št. 529/50. Vse naštete parcele se nahajajo v
katastrski občini k.o. 397 Hajdina. Obodna parcelacija območja P10-S8/3
se začne z izhodiščem na severu območja na tromeji parcel št. 596/3,
1129/3 (cesta) in 555/1. Iz izhodišča poteka obodna parcelacija v sourni
smeri po severovzhodnih mejah parcel št. 596/3, 596/2, 596/7, 596/8 in
596/9. Nato poteka po jugovzhodni meji parcel št. 596/9, 596/10 in
596/11 v smeri proti jugovzhodu do skrajnega južnega vogala parcele št.
596/11. Potem poteka meja po vzhodni meji parcele št. 596/5 do stičišča
s cesto (parc. št. 1129/3), nato pa poteka po vzhodni meji parcele št.
1129/3 (cesta) in obenem po zahodnih mejah parcel št. 596/8, 596/7,
596/2, 596/3, 596/4, in 596/3 do izhodišča, kjer se obodna parcelacija
tudi zaključi. Vse naštete parcele se nahajajo v katastrski občini
Hajdina. Spremembe ureditvenega območja so razvidne iz karte št. 07-
Načrt parcelacije s prikazom javnega dobra.«. |
|
5. člen |
Spremeni
se 7. člen odloka tako, da se glasi: |
»7. člen |
(trajne
in začasne ureditve) |
Vsi
predvideni posegi v ureditvenem območju so trajni. Ureditve so razvidne
iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta, karta št. 04 -
Ureditveno količbena situacija s prerezom.«. |
|
6. člen |
Črta se
8. člen odloka. |
|
7. člen |
Spremeni
se 9. člen odloka tako, da se glasi: |
»9. člen |
(opis
rešitev načrtovanih objektov in površin) |
(1)
Namembnost: |
Namembnost v območju urejanja je pretežno stanovanjska. Pritličje
objektov na območju P10-S8/2, ki mejijo na občinsko središče se lahko
nameni tudi drugim dejavnostim. Dopustne so mirne dejavnosti, kot:
zdravniške ordinacije, krojač, kopirnica, razne pisarne … . V kletnih
etažah so predvideni individualni kletni prostori. |
(2)
Zazidalna zasnova: |
Na
območjih P10-S8/2 in P10-S8/3 je predvidena gradnja stanovanjskih
objektov A, B, B1, C, D in vrstnih hiš v nizih E, F,G, H in I. Objekta A
in B sta zrcalna en na drugega in tvorita dvojček preko garaže. Objekta
C in D sta zrcalna en na drugega in tvorita dvojček preko garaže. Tako
se uporabnost odprtega prostora veča. Objekt B1 kot objekti A,B,C in D
se lahko pojavljajo tudi posamično glede na lokacijo parcele. Objekta E
in F predstavljata vrstno pozidavo po 2 stanovanjski enoti v nizu.
Objekt G predstavljata vrstno pozidavo po 4 stanovanjske enote v nizu. Objekt H predstavljata vrstno pozidavo po 3 stanovanjske enote v nizu.
Objekt I predstavljata vrstno pozidavo po 2 stanovanjski enoti v nizu. |
(3)
Zasnova zunanje ureditve: |
Predvidena je ureditev eno in dvopasovnega cestišča – uličnega prostora,
ki bo nudil varno vožnjo in gibanje pešcev znotraj stanovanjske soseske.
Urejeni bodo interni vrtovi na notranji strani delov objektov A, B, B1,
C, D, E, F, G in H, ter urejene zelenica na uličnem prostoru. Parkirni
prostori pri objektih A,B,B1,C in D bodo interni pred garažo ali
nadstrešnico. Pred objekti G, H in I bodo skupne parkirne površine. Na
koncu dvosmerne ulice je urejeno obračališče. |
(4)
Zazidalna zasnova je razvidna iz kartografskih delov občinskega
lokacijskega načrta, karta št. 04 - Ureditveno količbena situacija s
prerezom.«. |
|
8. člen |
Spremeni
se 10. člen odloka tako, da se glasi: |
»10.
člen |
(pogoji
za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov) |
(1) Na
območju urejanja je v skladu z veljavno uredbo o razvrščanju objektov
glede na zahtevnost gradnje dopustna gradnja samo enostavnih objektov,
pod naslednjimi pogoji: |
·
Majhne
stavbe je dovoljeno graditi prislonjene k obstoječemu objektu,
samostojno pa le na območjih določenih s kartografskim delom tega
odloka, |
·
Ograje
se lahko gradijo do višine 1,2 m v skladu z oblikovalskimi pogoji za
oblikovanje zunanjih površin, |
·
Ni
dovoljena gradnja pomožnih kmetijsko - gozdarskih objektov. |
(2)
Zazidalna zasnova samostojnih enostavnih objektov je razvidna iz
kartografskih delov občinskega lokacijskega načrta, karta št. 04 -
Ureditveno količbena situacija s prerezom.«. |
|
9. člen |
Spremeni
se 11. člen odloka tako, da se glasi: |
»11.
člen |
(pogoji
za oblikovanje objektov) |
Oblikovni princip, izbor materialov in barv je pri vseh objektih
usklajen. Fasade objektov so praviloma zasnovane kot toplotno in zvočno
zaščitena fasada, v gladkem zaključnem sloju pastelnih barv. Dopustne so
kombinacije z lesenimi in kovinskimi elementi. Konstrukcije balkonov
objektov, pergol, senčil, nadstreškov ali drugih pomožnih objektov so
lahko v lesni ali v kovinski izvedbi.«. |
|
10. člen |
Spremeni
se 12. člen odloka tako, da se glasi: |
»12.
člen |
(pogoji
za oblikovanje zunanjih površin) |
(1)
Zunanji prostor je zasnovan kot: |
·
ulični
prostor za varno gibanje pešcev in nemoten motorni promet ter mirujoči
promet, |
·
skupna
parkovna površina z otroškimi igrali, |
·
interni
vrtovi na notranji strani parcel, |
·
območje
kulturne dediščine. |
(2)
Ulični prostor je zasnovan kot interni krožni in dostavni prometni
prostor za stanovalce soseske. Med voziščem in ograjo parcel je
praviloma pas zelenice za infrastrukturo. |
(3)
Zeleno območje za otroška igrala je odprta površina z urejenimi prostori
za igro, potmi, zasajenimi drevesi in urbano opremo. Vrtovi
individualnih stanovanjskih hiš so v notranjostih parcel med
stanovanjskimi hišami. Ograje med parcelami in proti ulici so lahko
žičnate, lesene ali pa grmovne živice (tudi kombinirane). Območje
kulturne dediščine je trikotni otok s kapelico in dvema platanama ob
območju P10-S8/3. Ureditev zunanjih površin je razvidna iz
kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta – karta št. 04 -
Ureditveno količbena situacija s prerezom.«. |
|
11. člen |
Spremeni
se 13. člen odloka tako, da se glasi: |
»13.
člen |
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje ter gradnjo) |
(1) V
območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve: |
·
gradbena
linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni
novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad
(balkoni, nadstreški in podobno); |
·
gradbena
meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost; |
·
maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž
novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila
nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov, ali objektov
brez kleti; |
·
FZ –
faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo
območja; |
·
FIZ –
faktor izrabe zemljišča je razmerje med bruto etažno površino objekta /
velikost parcele; |
·
namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju
so lahko namenjeni proizvodnim, poslovnim in storitvenim dejavnostim. |
(2)
Tlorisni gabariti individualnih objektov: |
Lega
stavb je določena z gradbeno črto in gradbeno mejo, dimenzija in
umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov –
tlorisni in višinski gabariti so razvidni iz grafične priloge – list 4 –
Ureditveno količbena situacija s prerezom: |
·
Objekt
A: dimenzije stanovanjskega dela z max. gabaritom 11.0 m x 16.0 m,
dimenzije ne stanovanjskega dela (garaža/nadstrešnica) z max. gabaritom
4.0 m x 11.0 m; |
·
Objekta
B, B1: dimenzije stanovanjskega dela z max. gabaritom 11.0 m x 16.0 m,
dimenzije ne stanovanjskega dela (garaža/nadstrešnica) z max. gabaritom
4.0 m x 11.0 m; |
·
Objekt
C: dimenzije stanovanjskega dela z max. m gabaritom 10.0 m x 14.0 m,
dimenzije ne stanovanjskega dela (garaža/nadstrešnica) z max. gabaritom
5.5 m x 11.0 m; |
·
Objekt
D: dimenzije stanovanjskega dela max. gabaritom 10.0 m x 14.0 m,
dimenzije ne stanovanjskega dela (garaža/nadstrešnica) z max. gabaritom
5.5 m x 11.0 m. |
(3)
Tlorisni gabariti vrstnih objektov: |
Lega
stavb je določena z gradbeno mejo in gradbeno linijo, dimenzija in
umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov –
tlorisni in višinski gabariti, so razvidni iz grafične priloge – list 4
– Ureditveno količbena situacija s prerezom: |
·
Vrstna
pozidava niza E – dvojček z max. gabaritom niza 16.5 m x 13.5 m, število
tipičnih stanovanjskih enot v nizu je 2; |
·
Vrstna
pozidava niza F – dvojček z max. gabaritom niza 16.5 m x 13.5 m, število
tipičnih stanovanjskih enot v nizu je 2; |
·
Vrstna
pozidava niza H – trojček z max. gabaritom niza 24.75 m x 13.5 m,
število tipičnih stanovanjskih enot v nizu je 3, število nizov je 2; |
·
Vrstna
pozidava niza G – četvorček z max. gabaritom niza 33.0 m x 13.5 m,
število tipičnih stanovanjskih enot v nizu je 4, število nizov je 3; |
·
Vrstna
pozidava niza I – dvojček z max. gabaritom niza 33.6 m x 9.7 m, število
tipičnih stanovanjskih enot v nizu je 2. |
(4)
Maksimalna etažnost - višinski gabariti znašajo za: |
·
Objekt A
v max. etažnosti (K)+P+M, najvišja kota objekta je lahko +7.80 m; |
·
Objekt B
v max. etažnosti (K)+P+M, najvišja kota objekta je lahko +7.80 m; |
·
Objekt
B1v max. etažnosti (K)+P+M ali 1, najvišja kota objekta je lahko +11.00
m; |
·
Objekt C
v max. etažnosti (K)+P+M, najvišja kota objekta je lahko +7.80 m; |
·
Objekt D
v max. etažnosti (K)+P+M, najvišja kota objekta je lahko +7.80 m; |
·
Objekti
v nizu E v max. etažnosti (K)+P+1+M, najvišja kota objekta je lahko
+11.0 m; |
·
Objekti
v nizu F v max. etažnosti (K)+P+1+M, najvišja kota objekta je lahko
+11.0 m; |
·
Objekti
v nizu G v max. etažnosti (K)+P+1+M, najvišja kota objekta je lahko+11.0
m; |
·
Objekti
v nizu H v max. etažnosti (K)+P+1+M, najvišja kota objekta je lahko+11.0
m; |
·
Objekti
v nizu I v max etažnosti (K)+P+M ali 1, najvišja kota objekta je
lahko+11.0m; |
·
pri
čemer velja standardna višina stanovanjske etaže max. 3.0 m.
|
(5)
Višinske kote terena in vhodov: |
Vhodi in
uvozi na severovzhodu ureditvenega območja P10-S8/2 se izvedejo na cca.
228,34 mnv. Vhodi in uvozi na jugovzhodu ureditvenega območja P10-S8/2
se izvedejo na cca.228,00 mnv. Vhodi in uvozi na severu ureditvenega
območja P10-S8/3 se izvedejo na cca. 227,30 mnv. |
(6)
Strehe objektov: |
Strehe
so dvokapne, v naklonu od 35–45 stopinj. Dopustno je oblikovanje tudi
ravnih ali enokapnih streh nad izzidki objektov. |
(7)
Kapacitete območja: |
Maksimalna bruto etažna površina nad nivojem terena stanovanjskih
površin je 16.500 m2. |
Bruto
etažna površina ne stanovanjskih površin je 1.510 m2. Število
stanovanjskih enot je 53. |
Dimenzije objektov so razvidne v kartografskem delu občinskega
lokacijskega načrta – karta št. 04 - Ureditveno količbena situacija s
prerezom.«. |
|
12. člen |
K 13.
členu se doda novi 13. a člen odloka tako, ki se glasi: |
»13.a
člen |
(regulacijski elementi) |
(1) V
območju veljajo sledeči regulacijski elementi: |
·
FZ -
Faktor zazidanosti: Na celotnem območju urejanja je predpisan maksimalni
faktor zazidanosti parcele (FZ max), ki znaša 0,40. V izračun FZ se
upoštevajo tlorisne površine vseh objektov na gradbeni parceli, ne
glede na njihovo razvrščanje glede zahtevnosti gradnje; |
·
Odmiki:
Medsebojni odmik objektov ter odmik od meje sosednje parcele so določeni
s kartografskim delom tega odloka; |
·
Enostavni objekti se lahko postavljajo v oddaljenosti polovice svoje
višine od meje sosednje parcele ali manj v soglasju soseda – lastnika
sosednjega zemljišča.«. |
|
13. člen |
Spremeni
se 14. člen odloka tako, da se glasi: |
»14.
člen |
(pogoji
za prometno urejanje) |
(1)
Splošni pogoji: |
Vse
prometne površine so utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega
pritiska. Površine vozišč so utrjene z betonskim, kamnitim oziroma
asfaltnim tlakovanjem. |
Minimalni radij vozišč na javnih ulicah je 6 m, minimalni radij uvozov
je 4 m. |
Glavni
dostopi do objektov, primarne peš in kolesarske površine, parkirni
prostori in ostale površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so
uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. |
Motorni
promet je urejen dvosmerno in enosmerno za ves motorni promet z
hierarhično ureditvijo novonastalih cest. Glede na to, da enota
S-P10-S/2 predstavlja zaključeno stanovanjsko sosesko, kjer bodo ceste
služile izključno dostopu in oskrbi stanovalcev, se to območje predvidi
kot »območje umirjenega prometa«. Pri nadaljnjih projektnih rešitvah se
upošteva tudi ureditev cestnih profilov brez višinskih ločitev ceste s
pločniki po sistemu skupnega cestnega telesa. Vsa prometna ureditev se
označi z ustrezno prometno signalizacijo. Prometna ureditev je razvidna
v kartografskem delu občinskega lokacijskega načrta – karta št. 06.
Situacija prometne ureditve. |
(2)
Območje P10-S8/2 je opredeljeno kot območje umirjenega prometa in ga
sestavljajo novo nastale ceste, ki tvorijo ulice. |
·
Cesta
»B«- napajalna dvosmerna cesta v smeri SV-JZ z obračališčem na koncu
ulice. Predviden prečni prerez ulice ob cesti »B« je 1,2 m široki pas za
infrastrukturo na severni strani ceste, 6,0 m široko vozišče za
dvosmerni mešani motorni, kolesarski in peš promet, 5,5 m široki pas za
pravokotno parkiranje osebnih vozil, 2,7 m široki pas za peš promet.
Cesta »B« se na SV delu priključuje na obstoječo kategorizirano lokalno
pot JP 829 451; |
·
Cesta
»C«- enosmerna cesta v smeri JV-SZ s priključkom na novo nastalo cesto
»D« in obstoječo lokalno potjo JP 829 411 na SZ delu. Predviden prečni
prerez ulice ob cesti »C« je: 1,2 m široki pas za pločnik na zahodnem
delu ceste, 3,5 m široko vozišče za enosmerni mešani motorni in kolesarski promet in 1,1 m široki zeleni pas za infrastrukturo na
vzhodnem delu ceste; |
·
Cesta
»D«- enosmerna cesta v smeri SZ-JV s priključkom na novo nastalo cesto
»B«. |
·
Predviden prečni prerez ulice ob cesti »D« je 3,5 m široko vozišče za
enosmerni mešani motorni in kolesarski promet,1,2 m široki pas za
pločnik na vhodnem delu, 1,2 m široki zeleni pas za infrastrukturo na
vzhodnem delu pločnika; |
·
Cesta
»E«- enosmerna cesta v smeri SV-JZ kot povezovalna cesta med novo
nastalima cestama »C« in »D« . Predviden prečni prerez ulice ob cesti
»E« je: 3,5 m široko vozišče za enosmerni mešani motorni in kolesarski
promet in 1,2 m široki pas za pločnik na južnem delu ceste; |
·
Širina
obstoječe javne poti (JP 829 451), ki napaja območja se povečana za 4,50
m, tako da skupna širina ulice znaša 6,60 m. |
(3) Na
območju P10-S8/3 so predvidene ureditve s pravokotnim križiščem javne
poti JP 829 450 in povezovalne poti, ki poteka v smeri V-Z na severni
strani PSC Hajdina, in se izvede s potrebno zaokrožitvijo (zadostnim
radiem zavijanja). Od cestnega priključka pri specialistični ambulanti
mimo ˝Zupančičeve kapelice˝ do odcepa za trgovino Mercator promet poteka
enosmerno v smeri S-J. Do nove pozidave se izvedeta novi cesti: |
·
Cesta
»F«- napajalna dvosmerna cesta v smeri SZ-JV. Predviden prečni prerez
ulice ob cesti »F« je 5,0 m široko vozišče za dvosmerni mešani motorni, kolesarski in peš promet, 0,6-1,5 m široki zeleni pas za infrastrukturo;
|
·
Cesta
»G« je 4,0 m široko vozišče za dvosmerni mešani motorni, kolesarski in
peš promet. |
(4)
Mirujoči promet: |
Površine
za mirujoči promet so za potrebe novogradnje predvidene za stanovanjske
in stanovanjsko poslovne objekte na lastnih utrjenih površinah. Število
parkirnih mest je določeno na podlagi prostorskih možnosti pred objekti.
Za večje potrebe se širijo parkirne površine na lastno parcelo. Potrebno
število parkirnih mest za posamezno parcelo se določi v skladu s tabelo: |
|
|
DEJAVNOST |
ŠTEVILO PM ZA MOTORNI PROMET |
ŠTEVILO PM ZA KOLESARSKI PROMET |
1 |
STANOVANJSKE STAVBE |
|
|
|
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe |
2PM / stanovanjsko enoto |
2 |
POSLOVNO-TRGOVSKE DEJAVNOSTI |
|
|
|
1220 Poslovne in upravne stavbe |
1 PM/60,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 30 % PM za
obiskovalce |
1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
|
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP)
|
PM ni treba zagotavljati |
2 PM/100 m2 BTP objekta |
|
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki)
|
1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za
obiskovalce |
1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
|
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne
dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija,
avtopralnice, lekarne…) do 200,00 m2 BTP |
PM ni treba zagotavljati |
PM ni treba zagotavljati |
3 |
POSEBNE DEJAVNOSTI |
|
|
|
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega
najmanj 75 % PM za goste |
1 PM/4 sedeže in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta |
4 |
PROIZVODNE DEJAVNOSTI |
|
|
|
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami)
|
1 PM/150,00 m2 BTP objekta |
/ |
|
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank)
|
3 PM |
/ |
|
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni
prostori) |
1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
/ |
|
(5)
Kolesarski in peš promet: |
Peš
promet na območju P10-S8/2 poteka po ulicah in hodnik za pešce. Peš
promet po pločniku se uredi (ob lokalni cesti 328 220 in javni poti 829
450 ) do občinskega centra – PSC Hajdina. Na JZ delu območja P10-S8/2 se
predvidi peš promenada, ki območje povezuje z PSC Hajdina.«. |
|
14. člen |
Spremeni
se 15. člen odloka tako, da se glasi: |
»15.
člen |
(pogoji
za komunalno in energetsko urejanje) |
(1)
Splošni pogoji: |
Splošni
pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
|
·
načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno
komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih pristojnih
upravljavcev; |
·
vsi
sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih
površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo
vzdrževanje. Upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih
komunalnih in energetskih vodov in naprav; |
·
v
primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega
zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih in
energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za
to od lastnika pridobiti služnost; |
·
gradnja
komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno; |
·
dopustne
so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi
upravljavcev, in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v
končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda
po izdelanih idejnih rešitvah za ureditveno območje; |
·
obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturo, je dopustno
obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s
prostorskimi in okoljskimi možnostmi. |
(2)
Kanalizacijsko omrežje: |
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na
zgrajeni javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni
čistilni napravi. V projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega
soglasja v fazi PGD mora biti navedeno na kateri komunalni čistilni
napravi se kanalizacijski sistem zaključi. Projektna rešitev odvajanja
in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena
s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest
in emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij
je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...). Iz projektne
dokumentacije mora biti jasno razvidno mesto iztoka interne kanalizacije
padavinskih in komunalnih voda. Projektni dokumentaciji za pridobitev
vodnega soglasja v fazi PGD je treba priložiti soglasje pristojnega
javnega podjetja, ki ureja odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih
vod. |
(3)
Vodovodno omrežje: |
Na
celotnem območju občine Hajdina je potrebno zagotoviti izvajanje javne
službe vodooskrbe. V okviru prostorskega načrta so predvidene dograditve
oziroma obnove vodovodnega cevovoda na območjih, kjer je predvidena
gradnja nove prometne ali druge infrastrukture. Sekundarno vodovodno
omrežje PE DN 110 za območje P10-S8/2 se priključi na primarni vodovod
SL DN 400, ki poteka po vzhodni strani lokalne ceste. |
Sekundarno vodovodno omrežje za predvideno pozidavo na območju P10-S8/3
se priključi na novi vodovodni cevovod PE DN 140 v sklopu izgradnje
Občinskega središča z PE DN 63. |
Vodovodni priključki za stanovanjsko pozidavo se izvedejo na posamezne
parcele v tipske vodomerne jaške, preko ustrezno dimenzioniranih
vodomerov. Obvezno je upoštevanje določil Odloka o načinu opravljanja
lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Hajdina
(Uradno glasilo slovenskih občin št: 22/2010) in Tehničnega pravilnika o
javnem vodovodu (Ur. List št. 136/2004). |
(4)
Elektroenergetsko omrežje |
Na
obravnavanem območju so elektroenergetskih vodi in objekti v lasti
Elektro Maribor d.d. in sicer 0 kV kablovod HAJDINA-CENTER (k-874), 0,4 kV nizkonapetostno omrežje iz TP HAJDINA-CENTER (t-723) in
Transformatorska postaja TP 20/0,4 kV ŠENTILJ 10 (t-779). |
Predvidena priključna moč je ocenjena na 150 kW. Iz transformatorske
postaje (obstoječe distribucijsko omrežje na tem območju) se izvede
podzemni priključek – kablovod v kabelski kanalizaciji do prostostoječih
razdelilnih omaric RO-1,2,3 lociranih na začetku vsake ulice kjer se
nahajajo stanovanjske enote. RO so postavljene na stalno dostopnih
mestih na montažnih podstavkih. Priključno mesto posamezne stanovanjske
enote je v priključni merilni omarici PMO, ki je nameščena ob robu vsake
parcele (stanovanjske enote), na stalno dostopnem mestu na samostojnem
temelju. Sestavni del razvoda omrežja je glavni vod iz transformatorske
postaje v katerega so vzankane razdelilne omarice RO-1,2,3 in izvodi iz
razdelilnih omaric RO do PMO. Iz vsake razdelilne omarice poteka izvod
za posamezno ulico s kablom NAYY-J 4x70+2,5mm2 mm2 v katerega so
vzankane posamezne priključne merilne omarice PMO za stanovanjske enote.
Električne inštalacije v novih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje
TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno
izenačenje potencialov. Vso elektroenergetsko infrastrukturo
(novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno
obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi
tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje.
Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni
mapi. Za gradnjo objektov je potrebno za izdelane projektne rešitve
pridobiti predpisana soglasja k projektnim rešitvam. Po izdaji
gradbenega dovoljenja in pred začetkom izgradnje priključka je potrebno
na osnovi predpisov pridobiti soglasje za priključitev za posamezne
objekte, v katerih bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev le
teh na distribucijsko omrežje. Pred pričetkom gradbenih del se morajo
izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih
vodov ter izvesti zakoličbo elektroenergetskih vodov. |
(5)
Javna razsvetljava: |
Po
celotnem območju poslovno stanovanjske soseske je predvidena javna
razsvetljava za osvetlitev javnih in voznih površin. Obravnavana javna
razsvetljava bo krmiljena in napaja iz posebnega stikalnega bloka javne
razsvetljave RO-JR. Javna razsvetljava naj se načrtuje skladno s
Priporočili Slovenskega društva za razsvetljavo – Razsvetljava in
signalizacija za promet PR5/2 – 2000. Priporoča se dodatna osvetlitev
kritičnih točk, kot so npr. križišča, krožišča, obračališča, prehodi za
pešce , osvetlitev igrišč, pešpoti in promenad. Cestna oz. ulična
razsvetljava mora biti skladna z veljavno Uredbo o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja. |
Priključitev predmetne javne razsvetljave se lahko izvede na obstoječo
javno razsvetljavo, ki poteka ob lokalni cesti LC 328 221. Prižigališče
oz. odjemno mesto javne razsvetljave za ta odsek se nahaja pri
poslovno-stanovanjskem objektu na naslovu Zg. Hajdina 44A, 2288 Hajdina. |
(5)
Telekomunikacijsko omrežje: |
Za
navedeno območje je potrebno za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja
pripraviti PGD projektno dokumentacijo. Upošteva se, da se do posameznih
stanovanjskih stavb po zemljišču, ki je predvideno kot dovozna cesta
zgradi TK kabelska kanalizacija po glavni ulici vsaj eno cev 2xfi50mm s
pripadajočim kabelskimi jaški dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m ali BC fi 80cm
ter do posameznih stanovanjskih objektov (od kabelskih jaškov do
objektov) ena cev fi 32mm. Priključna točka za predvideno zazidavo je na
enem od obstoječih kabelskih jaškov, ki se nahajajo na cesti. Izvedba
TK kabelske kanalizacije mora omogočati univerzalne storitve možnost
priklopa vseh objektov v zazidavi. Pri načrtovanju objektov se predvidi
vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta.
V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno
ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki
omogoča 24 urni dostop. Obstoječe TK omrežje, ki poteka po robu
navedenega območja, je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi,
prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda,
izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe,
zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje
na določenem območju. |
(6) CTV
omrežje: |
Pri
načrtovanju posegov v prostor naj bo upoštevano, da je priključitev
načrtovanih objektov na obstoječe omrežje izvedljivo z izgradnjo cevne
kabelske kanalizacije znotraj predvidenega območja pozidave. Izhodiščne
točke za navezavo na obstoječo cevno kabelsko kanalizacijo se določi v
posebnem delu projekta ob upoštevanju zahtev distibuterja. Omrežje je
možno izvesti ob drugih TK vodih, vendar z ločenimi vmesnimi jaški in
ločenimi dovodi do posameznih stavb. Izvedba omrežja do objektov je
pogojena s prostorskimi in ostalimi omejitvami vsakega objekta posebej.
Definicija tehničnih rešitev se standardizira in prilagodi načinu
gradnje. Podrobne tehnične rešitve se izdelajo s projektno dokumentacijo
za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(7)
Ureditev energetske infrastrukture je razvidna iz kartografskega dela
občinskega lokacijskega načrta – karta št. 05 - Situacija komunalne in
energetske infrastrukture.«. |
|
15. člen |
Spremeni
se 16. člen odloka tako, da se glasi: |
»16.
člen |
(varovanje okolja) |
(1)
Splošno: |
V času
gradnje je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje
negativnih vplivov. |
(2)
Varstvo vode in podtalnice: |
Območje
urejanja se po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja nahaja v širšem vodovarstvenem
območju zajetij pitne vode, z oznako WO III, zato je treba pri
načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega
predpisa. Srednja gladina podtalnice je na obravnavanem mestu OLN
Hajdina po podatkih Geološkega zavoda Slovenije, ki služi zgolj kot
informacija, približno 4 m pod površjem obstoječe lokacije, to je na
koti ca 223.50 m n.m. Najvišja gladina podtalnice je možna tudi 0.5 - 1
m nad srednjo gladino podtalnice. |
Padavinske vode z obravnavanega območja je treba, če ne obstaja možnost
priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo
biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih
površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino
podzemne vode. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana in
izvedena tako, da se stanje na terenu ne poslabša in da ne bodo ogrožena
sosednja zemljišča ali objekti. Končni izkopi gradbene jame na širšem
vodovarstvenem območju so v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za
vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja dovoljeni nad srednjo
gladino podzemne vode, kar mora biti tekstualno in grafično jasno
razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev vodnega soglasja.
Gradnja je izjemoma dovoljena tudi globlje, če se transmisivnost
vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med
gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za
to treba pridobiti vodno soglasje. Projektna dokumentacija za pridobitev
vodnega soglasja v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja mora
vsebovati prerez obravnavanih objektov s prikazano najnižjo koto vseh
izvedenih objektov (objekt, ponikovalnica ali ponikovalni bloki,
morebitni zadrževalnik, lovilec olja, ...), koto terena ter najvišjo /
srednjo gladino podzemne vode. Odvajanje padavinskih odpadnih vod s
parkirišč in manipulativnih površin je treba načrtovati preko ustrezno
dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika. Iz projektne dokumentacije
mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev
olj (SIST EN 858-2). V skladu s predpisi o graditvi objektov si mora
investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred
gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje. V
primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer
je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir
zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino,
si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote. Če gre za rabo vode, izda vodno dovoljenje
pristojni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba
pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Za izvedbo vrtine in
toplotne črpalke zgoraj omenjenih sistemov je treba pridobiti ločeno
vodno soglasje. |
(3)
Varstvo zraka: |
Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali prisilno, pri
čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov nad strehe ali terase
objektov. Za ogrevanje se na obravnavanem območju prioritetno
uporabljajo čisti vire energije glede na dane možnosti v okolju. Objekti morajo biti načrtovani skladno s predpisi o učinkoviti rabi
energije v stavbah. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja je potrebno izdelati predpisan elaborat učinkovite rabe
energije v skladu s PURES-om. |
(4)
Varstvo pred hrupom: |
Pri
oceni obremenjenosti okolja je treba upoštevati veljavno stopnjo varstva
pred hrupom iz osnutka OPN Hajdina (predvidoma II. stopnjo varstva pred
hrupom) in po potrebi predvideti ustrezne omilitvene ukrepe ali poiskati
alternativne rešitve (orientacija bivalnih prostorov oz. lega ali
velikost objektov). Za zmanjšanje obremenitev okolja in objektov v
območju urejanja pred hrupom je treba uporabiti aktivne in pasivne
protihrupne zaščite. Za varovanje ljudi v bivalnih prostorih pred hrupom
iz okolja je treba objekte projektirati v skladu z zahtevami Pravilnika
o zaščiti pred hrupom v stavbah, pri čemer je treba upoštevati obstoječo
obremenitev okolja s hrupom. V projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja je potrebno za objekte izdelati oceno zvočne
zaščite. |
(5)
Osončenje: |
Pri
projektiranju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo to
področje. Pri načrtovanju objektov je potrebno zagotoviti minimalno
potrebno osončenost bivalnih prostorov tako na območju OLN kot pri
najbližjih obstoječih stavbah z varovanimi prostori izven njega. |
(6)
Odpadki: |
Ravnanje
z odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in določili
občinskega odloka. Na območju se izvaja ločeno zbiranje odpadkov. V
sklopu funkcionalnega zemljišča je investitor dolžan zagotoviti
zbiralnice ločenih frakcij. Vse odpadke je potrebno ločevati ter
predati v uporabo ustreznim prevzemnikom. V času gradnje je potrebno
zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, v skladu z veljavno
zakonodajo.«. |
|
16. člen |
Spremeni
se 18. člen odloka tako, da se glasi: |
»18.
člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
(1) V
območju urejanja se nahaja enota kulturne dediščine: |
·
Zgornja
Hajdina-Arheološko najdišče Zgornja Hajdina, EŠD 6484, kulturni
spomenik, |
·
Območje
se nahaja tudi v vplivnem območju kulturnega spomenika Spodnja Hajdina |
·
Arheološko najdišče Hajdina, EŠD 581. |
(2) Na
območju predvidene pozidave P10-S8/2 in P10-S8/3 je že opredeljeno
arheološko območje. V območju P10-S8/2 na delu parcele št. 529/2 k.o.
Hajdina, površine cca. 0,60 ha, ni mogoča pozidava, mogoča pa je
ureditev travnatih površin. V območju P10-S8/3 je Zupančičeva kapelica,
ob kateri sta platani. Zaradi večjega območja pozidave je pri višinskih
gabaritih potrebno upoštevati dominantno lego cerkve sv. Martin (EŠD
174). Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza
stanja prostora, ki je priloga tega akta in drugih uradnih evidenc. Za
kulturni spomenik velja režim, določen z aktom o razglasitvi. |
(3)
Poleg ostalih določil tega akta je zaradi varstva in ohranjanja kulturne
dediščine obveza investitorja posega, da na celotnem območju urejanja
zagotovi predhodne arheološke raziskave, s katerimi bodo arheološke
ostaline nadzorovano odstranjene. Za izvedbo predhodne arheološke
raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline. Obseg in faznost predhodnih arheoloških
raziskav določa pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije z izdajo kulturno varstvenih pogojev. |
(4)
Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in
uničenjem. Za vsak poseg v enoto dediščine je treba pridobiti kulturno
varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine.«. |
|
17. člen |
Spremeni
se 19. člen odloka tako, da se glasi: |
»19.
člen |
(rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: |
Območje
OLN se ne nahaja na območju posebnih naravnih omejitev. V širšem
ureditvenem območju OLN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred
erozijo. Srednja gladina podtalnice je na obravnavanem mestu 4 m pod
površjem, to je na koti ca 223.50 m n.m. Najvišja gladina podtalnice je
možna tudi 0.5 - 1 m nad srednjo gladino podtalnice. Obravnavano
območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal
znaša 0,100 g. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče
skladno z veljavnimi predpisi. Za primere razlitja nevarnih snovi (olja,
goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi
evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost
razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimum z
nadzorom tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, nadzorom nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih
olj, nadzorom nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z
obstoječih utrjenih površin in objektov, in nadzorom nad ravnanjem z
odpadno embalažo ter ostanki gradbenih in drugih materialov.
|
(2)
Varstvo pred požarom: |
Območje
OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja
majhna. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora biti obdelana v
projektni dokumentaciji v skladu z veljavnimi predpisi s področja
požarne varnosti. V projektni dokumentacijo morajo biti predvideni
ukrepi povezani z širjenjem požara na sosednje objekte, nosilnostjo
konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah, evakuacijskimi potmi,
sistemi za javljanje in alarmiranje, napravami za gašenje in dostopom
gasilcev, potrebnimi odmiki od parcelnih mej in med objekti ter potrebne
protipožarne ločitve. Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo
zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Za omejitev širjenja požara
na sosednje stavbe se zagotavlja z minimalni odmiki od parcelnih mej in
s pravilno načrtovano protipožarno ločitvijo med objekti vrstnih pozidav. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob
požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti
in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih,
manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OLN. Kinematični
elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim
vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.
Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne
konstrukcije.«. |
|
18. člen |
Spremeni
se 20. člen odloka tako, da se glasi: |
»20.
člen |
(načrt
parcelacije) |
Mejne
točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss-Krugerjevem
koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka. Zemljišče sestavljajo
parcele: P13- s površino 652,5m2, P14- s površino 607,5m2, P15- s
površino 604 m2, P16- s površino 577,5 m2, P17- s površino 576,5m2, P18-
s površino 557m2, P19- s površino 328m2, P19- s površino 328m2, P20- s
površino 310m2, P21- s površino 312m2, P22- s površino 316m2, P23- s
površino 523m2, P24- s površino 561m2, P25- s površino 562m2, P26- s
površino 598m2, P27- s površino 593m2, P28- s površino 668m2, P32- s
površino 340m2, P33- s površino 291m2, P34- s površino 289m2, P35- s
površino 351m2, P36- s površino 346m2, P37- s površino 282m2, P38- s
površino 344m2, P39- s površino 341m2, P40- s površino 275m2, P41- s
površino 275m2, P42- s površino 334m2, P43- s površino 330m2, P44- s
površino 268m2, P45- s površino 326m2, P46- s površino 321m2, P47- s
površino 262m2, P48- s površino 261 m2, P49- s površino 468m2, P50- s
površino 1.496 m2, P51- s površino 377m2, P52- s površino 441m2, P53- s
površino 124m2. Parcele se lahko preoblikujejo drugače vendar njihova
površina ne sme odstopati več kot 5% površine. Preoblikovanje mora biti
prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji. Parcelacija je
razvidna iz kartografskega dela lokacijskega načrta – karta št. 07-
Načrt parcelacije s prikazom javnega dobra.«. |
|
19. člen |
Spremeni
se 21. člen odloka tako, da se glasi: |
»21.
člen |
(javno
dobro) |
Javno
dobro predstavljajo novo nastale ulice s pripadajočimi pločniki,
koridorji za pešce in pasovi za komunalno infrastrukturo. Javno dobro na
območju S-P10-S8/2 obsega zemljišča s parc. št. del 529/44, del 529/48,
del 529/49, 529/50, del 529/52, del 529/58 in del 529/59 v skupni
velikosti 5.057,3 m2. Ureditev javnega dobra je razvidna iz
kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta – karta št. 07- Načrt
parcelacije s prikazom javnega dobra .« |
|
20. člen |
Spremeni
se 24. člen odloka tako, da se glasi: |
»24.
člen |
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
(1)
Odstopanja pri načrtovanju objektov: |
V
območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so
prikazane v grafičnem delu: |
·
gradbena
linija je črta, ki se ne sme presegati (razen z zunanjim stopniščem,
nadstreškom in napuščem max. 1m) in na katero morajo biti z enim robom
postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov
fasad v notranjost; |
·
gradbeno
mejo lahko zarisane tlorisne gabarite presegajo z balkoni, vetrolovi,
izzidki, nadstreški, napušči in zunanjimi stopnicami, za zagotavljanje
ureditve funkcionalnega tlorisa ter izpolnjevanje pogojev toplotnih
karakteristik stavb. Dovoljena je izgradnja stavb manjših tlorisnih
gabaritov; |
·
odstopanje od tlorisnih gabaritov je možno znotraj opredeljenih in
grafično prikazanih gradbenih linij in mej. |
·
tlorisna
zasnova objektov v nizih E,F,G,H I se lahko poljubno spreminja (kot na
primer zamiki objektov, pozicije izzidkov, etažnost) znotraj predpisanih
regulacijskih elementov; |
·
preseganje višinskih gabaritov je možno za postavitev strojne opreme
(klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne
elektrarne, fotovoltaika…); |
·
dovoljena je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov. Vse stavbe so
lahko grajene brez kleti ali s kletjo. |
(2)
Dopustna so odstopanja pri komunalnem, energetskem in
telekomunikacijskem urejanju, |
pod
pogojem, da te spremembe oziroma nova postavitev ne spreminjajo koncepta
podrobnega načrta in da so za izvedbo odstopanj pridobljena soglasja
občine in nosilcev urejanja prostora. |
(3)
Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in
vhodov skladno |
s
potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni
dokumentaciji.« |
|
21. člen |
Spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta so stalno na
vpogled v prostorih Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina in
prostorih Skupne občinske uprave Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. |
|
22. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka: 3505-7/2018-2 |
Datum: 3. 10. 2019 |
|
|
Občina
Hajdina |
|
mag. Stanislav Glažar, župan |
|