Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur. list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12, 35/13 Sklep US in 76/14 Odločba US) ter 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Ur. list RS, št. 10/2006, 101/2007 in 79/2012) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 4. redni seji dne 24.4.2019 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

ZA DEL OBMOČJA »IP 3 ŽERJAV«

I. Splošne določbe

1. člen

(podlaga in predmet odloka)

S tem odlokom se na podlagi prostorskih sestavin planskih dokumentov Občine Črna na Koroškem (Dolgoročni razvojni načrt občine Ravne na Koroškem, od leta 1986-2000, MUV št. 20/86, 17/89 in 18/90; Družbeni plan občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1990, MUV št. 20/86, 13/87 in 17/89; Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ravne na Koroškem za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1990 in srednjeročnega družbenega plana občine Ravne na Koroškem za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje občine Črna na Koroškem za posamezna poselitvena območja (razširitev ureditvenih območij in nova ureditvena območja), Ur. list RS, št. 78/2001; Odlok o delni spremembi in dopolnitvi sestavin dolgoročnega plana Občine Ravne na Koroškem za obdobje od leta 1986 do leta 2000, spremenjen in dopolnjen leta 1990 in 2001, ter srednjeročnega družbenega plana Občine Ravne na Koroškem za obdobje od leta 1986 do leta 1990, spremenjen in dopolnjen leta 1990 in 2001 za območje Občine Črna na Koroškem za posamezno poselitveno območje Teber (razširitev PUP št. 1), Ur. list RS, št. 29/2003, 44/2003-popr., Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje, Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1999 in območje Stražišče – Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA, MUV št. 20/86 in 9/93, Ur. list RS št. 121/2004, 29/2003 in 44/2003 – popr. – PUP št. 5 za matični okoliš Črna (13. člen Odloka) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja  »IP 3 Žerjav« (v nadaljevanju: OPPN).

2. člen

(sestavni deli OPPN)

(1)  OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.

(2)  Tekstualni del OPPN vsebuje:

·  splošne določbe,

·  območje OPPN,

·  opis prostorskih ureditev;

·  rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo,

·  zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

·  rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin,

·  rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

·  načrt parcelacije,

·  etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN,

·  velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,

·  prehodne in končne določbe.

(3)  Grafični del OPPN obsega:

·  Izsek iz kartografskega dela veljavnega planskega prostorskega akta občine; merilo 1:5000,

·  List 1: Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta s prikazom na digitalnem orto-foto posnetku; merilo 1:2000,

·  List 2: Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; merilo 1:1000,

·  List 3.1: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor - ureditvena situacija; merilo 1:1000,

·  List 3.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – prerezi; merilo 1:1000,

·  List 4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; merilo 1:1000,

·  List 5: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; merilo 1:1000,

·  List 6: Načrt parcelacije s prikazom javnih površin; merilo 1:1000.

(4)  Priloge OPPN so:

·  Sklep o začetku priprave OPPN za del območja IP3 v naselju Žerjav,

·  Izvleček iz nadrejenega prostorskega akta,

·  Prikaz stanja prostora,

·  Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta (elaborat »Okoljsko poročilo 2014«, izdelovalec TAB d.d., Mežica; IDP »Urbanistične zasnove dela industrijske cone IP 3 Žerjav«, izdelovalec PIN - Igor Fujs s.p., Ravne na Koroškem, št. načrta 31/14-0 z dne julij 2016; elaborat »Hidrološko hidravlična presoja vodnega režima za novogradnjo mostu na reki Meži«, izdelovalec HIGRA d.o.o., Maribor, št. presoje 1085/16 z dne november 2016; IDZ »Prometna ureditev območja OPPN - IP 3 v Žerjavu«, izdelovalec MBI d.o.o., Slovenj Gradec, št. načrta 26-2016 z dne 17.11.2016; elaborat »Prometna analiza – OPPN za del območja IP 3 v naselju Žerjav, križišče na cesti R2-425, odsek 1265 Poljana-Šentvid v km 8,685 v Žerjavu«, izdelovalec MBI d.o.o., Slovenj Gradec, št. načrta 10-2017 z dne 17.02.2017); PGD »Izpust iz tehnološke čistilne naprave TČN 2 – TAB Žerjav«, izdelovalec PIN - Igor Fujs s.p., Ravne na Koroškem, št. projekta 07/17 z dne marec 2017),

·  Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

·  Odločba MKO, da je v postopku priprave in sprejemanja OPPN za območje treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, okoljsko poročilo in mnenje o ustreznosti,

·  Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,

·  Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.

3. člen

(izrazi)

(1)  Gradbena parcela po tem odloku je zemljišče, ki predstavlja eno oziroma več celih zemljiških parcel, ki že ali še bodo služile objektu.

(2)  Osnovni kubus stavbe je dominantni, največji del stavbe.

(3)  Ostali izrazi so skladni z veljavnimi predpisi s področja urejanja prostora in gradnje objektov.

II.  Območje OPPN

4. člen

(obseg območja)

(1)  Območje meri okvirno 1,54 ha in leži na pretežno ravnem terenu. Na jugu je območje omejeno s cesto do kamnoloma in posredno objektom podjetja TAB (hala formacije), na zahodu pa z nasipom zgrajenim za potrebe delovanja bivšega rudnika. Na severu in vzhodu je območje omejeno s prometnicama in posredno s stanovanjskimi objekti, kljub namenski rabi industrije.

(2)  Meja območja OPPN je določena v grafičnem delu OPPN.

5. člen

(urejevalne enote)

(1)  Območje OPPN je razdeljeno na urejevalne enote, kot sledi:

·  Ue1: območje javnih cest in interventnih poti,

·  Ue2: območje robnih zelenih površin,

·  Ue3: območje internih dostopnih cest,

·  Ue4: območje manipulativnih površin,

·  Ue5: območje novih gradenj za proizvodnjo skladiščih prostorov in industrijske čistilne naprave, vključno s pomožnimi objekti.

(2)  Urejevalne enote so natančno locirane in prikazane v grafičnem delu OPPN na listu številka 2.

III.  Opis prostorskih ureditev

6 člen

(dejavnosti)

(1)  Območje je po namenski rabi v celoti opredeljeno kot površina za industrijo (proizvodnjo skladiščni prostori in industrijska čistilna naprava).

7. člen

(funkcije območja)

(1)  Predmet prostorskega načrtovanja s tem OPPN je gradnja skladiščnih objektov in industrijske čistilne naprave,vključno s pomožnimi objekti ter pripadajočih zunanjih in infrastrukturnih ureditev.

(2)  Dostop do območja je preko obstoječega proizvodnega kompleksa TAB Tovarna akumulatorskih baterij d.d. na jugozahodnem delu OPPN.

(3)  Javne ceste so zajete v Ue1. Omrežje javnih cest se dogradi.

(4)  Robna enota Ue2 ostaja nepozidana.

(5)  Na območju Ue3 se dogradi omrežje internih dostopnih cest.

(6)  Ue4 predstavlja območje manipulativnih površin.

(7)  Območje urejevalne enote Ue5 se nameni izgradnji proizvodno skladiščnih prostorov in industrijske čistilne naprave, vključno s pomožnimi objekti, ki lahko služi tudi obstoječemu proizvodnemu kompleksu.

8. člen

(posegi izven OPPN)

(1)  Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe izgradnje, prestavitve in rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture, za potrebe priključevanja objektov, ki so znotraj območja OPPN ter ureditev prometnih in interventnih poti, vključno z novim mostom. Posegi so dovoljeni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture in so prikazani v grafičnem delu OPPN.

9. člen

(razmestitev javnih in drugih skupnih površin)

(1)  Javne površine v območju OPPN so površine javnih cest, površina za vzdrževanje reke Meže in interventne površine.

(2)  Razmejitev javnih površin je prikazana v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.

(3)  Druge skupne površine, ki lahko služijo tudi obstoječemu proizvodnemu kompleksu, so površine znotraj Ue5 (industrijska čistilna naprava s pomožnimi objekti) in Ue3 (interne dostopne ceste).

10. člen

(vrste objektov in dovoljenih gradenj)

(1)  V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v ureditvenem območju OPPN dovoljena gradnja sledečih zahtevnih in manj zahtevnih objektov:

·  125 - industrijske stavbe in skladišča,

·  1220 - poslovne in upravne stavbe, če služijo osnovni dejavnosti,

·  21120 - lokalne ceste, javne poti in nekategorizirane ceste s pripadajočimi ureditvami,

·  214 - mostovi, viadukti, predori in podhodi,

·  222 - lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,

·  23020 - elektrarne in drugi energetski objekti,

·  24205 - drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje - samo oporni zidovi, škarpe, ograje,

·  oziroma drugih potrebnih objektov, če se za to pokaže potreba in se jih da umestiti na območja predvidena za gradnjo pod drugimi pogoji tega odloka. Takšni objekti ne smejo imeti večjega vpliva na okolje, kot objekti, ki so v območju že dovoljeni.

(2)  V ureditvenem območju OPPN so:

·  dovoljene gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo s tem OPPN dovoljenim dejavnostim na gradbenih parcelah oziroma teh dejavnosti ne ovirajo,

·  dovoljene gradnje prefabrikatov na lastni gradbeni parceli,

·  dovoljene gradnje naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije,

(3)  V ureditvenem območju OPPN so v skladu z določili tega odloka dovoljene:

·  gradnje novih objektov,

·  odstranitve objektov,

·  krajinsko urejanje površin.

11. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1)  Po vzhodnem robu preko območja OPPN poteka javna pot (JP 552721 Cesta Žerjav 2 – smer Sokolski). Prometnica se v celoti ohranja in se za potrebe OPPN vanjo ne posega.

(2)  Območje OPPN na zahodni strani meji na vodotok 1. reda (reka Meža). Obstoječ visokovodni zid ob desnem bregu reke Meže se v dolžini cca. 108 m rekonstruira, obstoječ visokovodni nasip v severnem delu pa se ohrani.

(3)  Območje OPPN na severovzhodnem in jugovzhodnem delu meji na obstoječo stanovanjsko pozidavo. Na omenjenih robovih se vzpostavi zeleni vegetacijski pas okvirne širine 7 m in višine do 10 m.

(4)  Območje OPPN na južnem robu meji na obstoječ proizvodni kompleks podjetja TAB d.o.o. (objekt formacije) na katerega se smiselno naveže oziroma vzpostavi medsebojna povezava za potrebe internega transporta (nadzemno ali podzemno). Uredi se nov dostop do obstoječe transformatorske postaje, ki leži južno od območja OPPN.

(5)  Dostop do območja OPPN se zagotavlja preko obstoječega proizvodnega kompleksa TAB Tovarna akumulatorskih baterij d.d. na jugozahodnem delu. Za potrebe napajanja območja OPPN se zgradi nov most, ki je prostorsko umeščen na podlagi projektov Hidrološko hidravlična presoja vodnega režima – novogradnja mostu na reki Meži (Higra d.o.o., november 2016) in Prometna ureditev območja OPPN - IP3 v Žerjavu (MBI d.o.o., 17.11.2016).

(6)  V urejevalni enoti Ue5 ureditvenega območja OPPN je dopustno umeščanje industrijske čistilne naprave, vključno s pomožnimi objekti, katera lahko služi tudi obstoječi industrijski coni, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje oziroma izboljšuje stanje.

(7)  Preko urejevalne enote Ue3 (interne dostopne ceste) območja OPPN se ohranja oziroma zagotavlja dostop do kamnoloma, ki se nahaja jugovzhodno od območja OPPN.

(8)  Območje vedutno ni izpostavljeno.

IV.  Rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

12. člen

(oblikovanje območja)

(1)  Pri umeščanju stavb je potrebno upoštevati gradbene meje, določene v grafičnem delu OPPN.

(2)  Zunanje površine je potrebno oblikovati skladno namenu, brez grajenih ovir. Potrebno je oblikovati robove ureditvenega območja OPPN s priključki na obstoječe omrežje javnih cest. Urbana oprema naj bo oblikovana enotno.

13. člen

(skupni pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo - merila in pogoji za umeščanje in načrtovanje objektov)

(1)  Parcelacija oziroma gradbene parcele so prikazane v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.

(2)  Lega stavb na gradbenih parcelah je regulirana z gradbenimi mejami v državnem koordinatnem sistemu. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo. Gradbene meje so prikazane na listu številka 3.1.

(3)  Stavbe morajo biti orientirane tako, da so stranice osnovnih kubusov stavb vzporedne s pripadajočimi gradbenimi mejami, razen če drugačno orientacijo zahteva proizvodni proces. Določilo ne velja za dele urejevalnih enot, kjer gradbene meje nimajo pravilne geometrijske oblike (med seboj niso pravokotne).

(4)  Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarno-varstveni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele objekta.

(5)  Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen:

·  pri zahtevnih in manj zahtevnih objektih najmanj 5 m, če gre za stavbe in tiste gradbeno inženirske objekte, ki niso del omrežij gospodarske javne infrastrukture;

·  pri nezahtevnih in enostavnih objektih najmanj 1,5 m, če gre za stavbe, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 metra.

(6)  Ograje na gradbeni parceli morajo biti na strani, ki meji na javno površino, umaknjene najmanj 1,0 m v parcelo. Ostale ograje so lahko postavljene na parcelno mejo, če oba lastnika s tem soglašata. Če lastnika ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m.

(7)  Varnostna ograja napram reki Meži mora biti demontažna.

(8)  Podporni zidovi so lahko grajeni do parcelne meje, pri čemer se z gradnjo ne sme posegati na sosednje zemljišče.

(9)  Navedeni odmiki ne veljajo za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo. Odmiki teh objektov od sosednjega zemljišča ter vplivi gradnje na sosednje zemljišče morajo biti opredeljeni in obrazloženi v projektni dokumentaciji.

14. člen

(skupni pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo - merila in pogoji za načrtovanje in oblikovanje objektov)

(1)  Z oblikovanjem fasad stavb ob javnih cestah naj se zagotavlja kakovosten izgled območja. Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno.

(2)  Maksimalna višina zahtevnih in manj zahtevnih stavb je 12 m. Maksimalna višina industrijske čistilne naprave je 6 m.

(3)  Podkletitev objektov je dovoljena.

(4)  Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele. Največji dovoljeni faktor zazidanosti je 0,8.

(5)  Delež zelenih površin (DZP) v območju je delež gradbene parcele, namenjene zelenim in drugim ureditvam, ki ne služijo prometnim površinam oziroma komunalnim funkcionalnim površinam objekta. Najmanjši dovoljeni faktor zelenih površin je 0,2.

(6)  Kote zunanjih ureditev in uvoznih priključkov, kakor tudi vhodi v objekte, morajo biti prilagojeni niveletam dostopnih cest.

(7)  Enostavni in nezahtevni objekti naj s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora in v prostoru ne izstopajo. V primeru dopolnitve obstoječe pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi ne odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov.

15. člen

(skupni pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo - usmeritve in pogoji za parkiranje, interventne in manipulativne površine)

(1)  Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja na območju urejevalne enote Ue1, Ue3 in Ue5.

(2)  Parkiranje za zaposlene in obiskovalce mora biti zagotovljeno v sklopu obstoječega proizvodnega kompleksa podjetja TAB d.o.o.. Na območju OPPN se ne zagotavlja nobenih parkirnih površin za predvideno ali obstoječo dejavnost. Parkiranje na površinah javnih cest ni dovoljeno.

(3)  Pri določanju minimalnega števila parkirnih mest je potrebno upoštevati določila nadrejenega občinskega prostorskega akta Občine Črna na Koroškem.

(4)  Povozne površine morajo biti v asfaltni izvedbi. Elementi cest in izbrana konstrukcija morajo zagotavljati dovoz interventnih vozil, vozil za odvoz komunalnih odpadkov in vozil zimske službe.

16. člen

(skupni pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo - usmeritve za ureditev okolice objektov)

Pri urejanju okolice stavbe oz. gradbene parcele veljajo naslednji pogoji:

·  morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (klančinami, zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo predstavljati grajene ovire v sistemu komunikacijskih površin;

·  večje nivojske razlike se ureja s podpornimi zidovi;

·  ureditve okolice objektov v posamezni urejevalni enoti naj bodo oblikovno skladne;

·  zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije;

·  vzdolž javnih poti naj se, kjer je to mogoče, znotraj gradbenih parcel objektov zasaja visokodebelna drevesa.

17. člen

(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue1)

(1)  Urejevalna enota Ue1 predstavlja površine obstoječe javne ceste (JP 552721) in služi javnemu prometu.

(2)  Cesta ohranja obstoječ prečni profil.

(3)  V urejevalni enoti so dovoljeni posegi za potrebe izgradnje, prestavitve in rekonstrukcije gospodarske infrastrukture, ureditev prometnih in interventnih poti, rušitev obstoječe nestanovanjske stavbe ter ureditev zelenih površin.

18. člen

(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue2)

V urejevalni enoti Ue2 se smejo izvajati le gradnje in ureditve za potrebe gospodarske infrastrukture, ureditve zelenih površin ter rušitev obstoječe nestanovanjske stavbe.

19. člen

(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue3)

(1)  Urejevalna enota Ue3 predstavlja območje internih dostopnih cest.

(2)  V urejevalni enoti so dovoljeni posegi za potrebe izgradnje, prestavitve in rekonstrukcije gospodarske infrastrukture, ureditev prometnih in interventnih poti ter ureditev zelenih površin.

(3)  V urejevalni enoti je tudi površina za vzdrževanje reke Meže.

20. člen

(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue4)

(1)  Urejevalna enota Ue4 predstavlja območje manipulativnih površin.

(2)  V urejevalni enoti se smejo izvajati le gradnje in ureditve za potrebe gospodarske infrastrukture ter ureditve zelenih površin.

(3)  Število in lokacija dostopov na gradbene parcele obstoječega jugozahodno ležečega območja se lahko prilagaja potrebam.

21. člen

(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue5)

(1)  Urejevalna enota Ue5 je namenjena gradnji vseh vrst objektov, predvidenih z OPPN.

(2)  Ob severovzhodnem in jugovzhodnem robu urejevalne enote je obvezna vzpostavitev zelenega vegetacijskega pasu okvirne širine 7 m in višino vegetacije do 10 m, v času njene optimalne starosti. Obstoječe drevesne in grmovne vrste na tem območju se lahko vključi v zasnovo zelenega pasu. Rastlinska bariera naj bo sestavljena iz gostejšega in zimzelenega tipa vegetacije do višine 2 m, višje pa lahko segajo debla posameznih dreves.

(3)  Dostop na gradbeno parcelo je iz interne dostopne ceste (Ue3). Število in lokacija dostopov se lahko prilagaja potrebam.

(4)  Obstoječa nestanovanjska stavba na parceli številka 85 k.o. Žerjav se odstrani.

(5)  V urejevalni enoti je tudi površina za vzdrževanje reke Meže.

V.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

22. člen

(splošna določila)

(1)  Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu številka 4.

(2)  Zahtevne in manj zahtevne objekte je potrebno priključiti na komunalno opremo, ki zagotavlja minimalno komunalno oskrbo.

(3)  Enostavni in nezahtevni objekti (razen objekti gospodarske infrastrukture) ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture.

(4)  Prefabrikat, ki se gradi na lastni gradbeni parceli, je lahko samostojno priključen na objekte in omrežja gospodarske infrastrukture.

23. člen

(ceste)

(1)  Območje se napaja z regionalne ceste RII številka 425, odsek 1265 Poljana – Šentvid preko obstoječih križišč v km 8,535 in v km 8,685. Neposreden dostop do območja OPPN je zagotovljen preko interne ceste obstoječega proizvodnega kompleksa TAB Tovarna akumulatorskih baterij d.d. in novega mostu preko reke Meže na jugozahodnem delu območja OPPN.

(2)  Priključevanje območja na širšo prometno mrežo, preko obstoječih križišč na regionalni cesti RII številka 425, odsek 1265 Poljana – Šentvid, se izvede v skladu z elaboratom »Prometna analiza – OPPN za del območja IP 3 v naselju Žerjav, križišče na cesti R2-425, odsek 1265 Poljana-Šentvid v km 8,685 v Žerjavu«, št. načrta 10-2017, Slovenj Gradec, 17.02.2017, izdelovalec MBI d.o.o., Slovenj Gradec.

(3)  Za potrebe prometnega priključevanja in prometnih ureditev se na jugozahodnem delu, izven območja OPPN, v skladu s strokovno podlago IDZ »Prometna ureditev območja OPPN - IP 3 v Žerjavu«, št. načrta 26-2016, Slovenj Gradec, 17.11.2016, izdelovalec MBI d.o.o., Slovenj Gradec, zgradi nov most preko reke Meže. Obstoječi leseni most se odstrani.

(4)  Za potrebe prometnega priključevanja in prometnih ureditev na območju OPPN in sosednjih območij se ohranijo oziroma zgradijo naslednji cestni odseki:

·  v Ue1 se ohrani obstoječ odsek javne poti JP 552721 Cesta Žerjav 2 (smer Sokolski);

·  v Ue3 se zgradi odsek interne ceste od novo predvidenega mosta preko reke Meže na zahodu do obstoječe ceste v kamnolom na vzhodu. Z odcepom iz omenjenega odseka se zgradi tudi odsek nove dostopne ceste do obstoječe transformatorske postaje, ki leži južno od območja OPPN.

(5)  Obstoječa javna pot v sklopu Ue1 (JP 552721) je dvosmerna, z obstoječim prečnim profilom.

(6)  Interna cesta v sklopu Ue3 je dvosmerna, z voznima pasovoma 2 x 3,25 m.

24. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1)  Na območju OPPN ni obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav.

(2)  Za napajanje ureditvenega območja OPPN z električno energijo se koristi obstoječ priključek industrijske cone »TAB Žerjav« (RTP Žerjav, obstoječe merilno mesto št. 2-9629, obstoječa priključna moč 6,5 MW).

(3)  S širitvijo družbe TAB d.d. na območju OPPN bo prišlo do predvidenega povečanja odjemne moči za 300 kW. Povečanje obstoječe priključne moči zaradi tehničnih omejitev trenutno ni možno. Omogoča pa se koriščenje povečane priključne moči in sicer v smislu izrednega obratovalnega stanja (skladno z zapisnikom sestanka z dne 19.10.2016, tema: Energetska oskrba Skupine Energija RM in dopisom Elektro Celje d.d., tema: Zagotavljanje priključne moči, št. RA C/246366/2016 z dne 4.11.2016).

(4)  Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju OPPN je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

(5)  Dopustna so odstopanja od v grafičnem delu OPPN (list 4) predvidenih potekov tras in naprav elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljavcem distribucijskega omrežja.

(6)  Vsi predvideni zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami oziroma bodo križali komunalne vode, se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.

25. člen

(plinovodno omrežje)

(1)  Znotraj ureditvenega območja OPPN ni obstoječega plinovodnega omrežja.

(2)  Za potrebe novih ureditev na območju OPPN se lahko dogradi distribucijsko plinovodno omrežje znotraj teles internih cest in manipulativnih površin, kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4, oziroma v skladu s pridobljenimi smernicami pristojnega nosilca urejanja prostora.

26. člen

(javna razsvetljava)

(1)  Znotraj ureditvenega območja OPPN se v sklopu Ue1, vzdolž JP 552721 Cesta Žerjav 2, nahaja obstoječe omrežje javne razsvetljave.

(2)  Javna razsvetljava se napaja iz nizkonapetostnega voda, ki je voden v ali tik ob cestnem koridorju.

(3)  V ureditvenem območju se lahko omrežje javne razsvetljave dogradi.

(4)  Predvidi se uporaba modernih svetlobnih teles in napajanja, reguliranega preko sistema, ki dopušča večstopenjsko intenzivnost osvetlitve, kar omogoča prihranke pri porabi električne energije in pripomore k minimalnemu svetlobnemu onesnaževanju okolja. Višino drogov za svetilke določi projektant cestne razsvetljave glede na zahtevane svetlobno tehnične razmere skladno s standardom SIST EN 13201.

(5)  Potrebno je upoštevati tipizacijo opreme za območje občine Črna na Koroškem.

27. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1)  Znotraj ureditvenega območja OPPN se nahaja obstoječe podzemno in nadzemno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije s priključki na obstoječe objekte, ki ležijo vzhodno od območja OPPN.

(2)  Obstoječ podzemni optični komunikacijski vod, ki prečka območje OPPN v smeri vzhod-zahod in je voden v rudniškem rovu na globini cca. 30 m, se ohrani.

(3)  Obstoječe nadzemno (prostozračno) omrežje se prestavi v površine urejevalne enote Ue1.

(4)  V ureditvenem območju se lahko za potrebe novih ureditev dogradi telekomunikacijsko omrežje z navezavo na obstoječo kabelsko kanalizacijo, ki se nahaja zahodno od območja OPPN ob regionalni cesti RII številka 425, odsek 1265 Poljana–Šentvid (KJ12 v bližini naslova Žerjav 3a).

(5)  Za potrebe novih ureditev se lahko izvede TK kabelska kanalizacija s cevmi PEHD 2 x ø50 mm in ustreznim številom kabelskih jaškov ter traso kot je prikazana v grafičnem delu OPPN na listu 4 oziroma v skladu s pridobljenimi smernicami pristojnega nosilca urejanja prostora.

28. člen

(vodovod)

(1)  Znotraj ureditvenega območja OPPN se nahaja obstoječe vodovodno omrežje. Primarni vod (2 x LŽ 110) poteka vzdolž desnega brega reke Meže po obstoječem nasipu, zgrajenim za potrebe bivšega rudnika. Terciarni vod (1 x LŽ 90) poteka ob jugovzhodnem robu območja OPPN vzdolž javne poti JP 552721 Cesta Žerjav 2.

(2)  Del obstoječega primarnega vodovodnega omrežja (parc. št. 130/2 k.o. Žerjav), v dolžini cca. 170 m, se prestavi (parc. št. 81/1, 86 in 130/2, vse k.o. Žerjav) oziroma obnovi.

(3)  Del obstoječega terciarnega vodovodnega omrežja (parc. št. 81/1, 85, 86 in 114, vse k.o. Žerjav), v dolžini cca. 125 m, se prestavi (parc. št. 81/1, 85, 86, 96/1 in 114, vse k.o. Žerjav) oziroma obnovi.

(4)  Za potrebe OPPN se javno vodovodno omrežje dogradi z novimi vodovodnimi vodi, izvedenimi z NL DN 100, kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4, oziroma v skladu s pridobljenimi smernicami pristojnega nosilca urejanja prostora.

(5)  Za izvedbo ostalega vodovodnega omrežja do vključno dimenzije DN 80 se uporabljajo cevi PE80, PE100 serije S5 (SDR 11) po standardu SIST ISO 4427, večji profili pa iz nodularne litine NL SIST EN

545, 2010.

(6)  Za vzdrževanje vodovoda mora biti zagotovljen koridor v utrjenih povoznih javnih površinah.

(7)  Vodovodni priključki morajo biti zaključeni z vodomernimi jaški, ki morajo biti locirani na gradbeni parceli objekta čim bliže javnemu vodovodu.

(8)  Pri vseh gradbenih delih je potrebno upoštevati občinske predpise s področja načrtovanja, gradnje in upravljanja javnega vodovoda (Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Črna na Koroškem, Ur. List RS 92/2009).

29. člen

(hidrantno omrežje)

(1)  Za potrebe gašenja požara se v območju cestnega koridorja (Ue1) na vodovodno omrežje vgradijo nadzemni hidranti lomljive izvedbe. Interno hidrantno omrežje mora biti krožno povezano in vezano na javni vod za odjemnim mestom.

(2)  Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 80,0 m. Hidranti so lahko medsebojno oddaljeni največ 80,0 m. Natančno razmestitev hidrantov, potrebno količino vode in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(3)  Hidrantno omrežje za posamezne objekte mora biti vezano preko obračunskega vodomera uporabnika komunalne storitve.

(4)  Ob zadnjem hidrantu hidrantnega omrežja mora biti zagotovljen odvzem vode iz sistema zaradi preprečevanja staranja vode.

30. člen

(odpadna kanalizacija)

(1)  Na obravnavanem območju izvajanje lokalne javne službe odvodnjavanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni zagotovljeno.

(2)  Znotraj ureditvenega območja OPPN ni obstoječih vodov in naprav javnega kanalizacijskega omrežja.

(3)  Za potrebe odvajanja komunalnih odpadnih vod se v območju OPPN zgradi interno kanalizacijsko omrežje. Vse odpadne vode morajo biti vodene na malo komunalno čistilno napravo. Odpadno vodo iz MKČN se lahko, po prečiščenju le-te, ponika oziroma odvaja v površinski odvodnik (reka Meža).

(4)  Vse tehnološke odpadne vode morajo biti vodene na IČN (obstoječo izven območja OPPN ali novo na območju OPPN). Odpadno vodo iz IČN se lahko, po prečiščenju le-te, ponika oziroma odvaja v površinski odvodnik (reka Meža).

(5)  Potek kanalizacijskih vodov je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu 4 oziroma naj potekajo tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja s priključki.

(6)  Kanalizacija mora biti izvedena vodotesno iz atestiranih materialov, vključno z revizijskimi jaški in priključki.

(7)  Kanalizacijski priključki za posamezni objekt morajo biti zaključeni z revizijskim jaškom na gradbeni parceli.

(8)  Vse parkirne, manipulativne in povozne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti lovilcu olj.

(9)  Na vseh napravah in v objektih, kjer obstaja možnost razlivanja ali razsutja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične ukrepe za preprečitev razlivanja ali razsutja nevarnih snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, odporna na možne razlite ali razsute snovi, z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega deponiranega volumna v primeru izlitja ali razsutja.

(10)  Pri načrtovanju je potrebno upoštevati predpise s področja emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ter emisij snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav.

31. člen

(padavinska kanalizacija)

(1)  Na obravnavanem območju izvajanje lokalne javne službe odvodnjavanja padavinske vode ni zagotovljeno.

(2)  Znotraj ureditvenega območja OPPN ni obstoječih vodov in naprav kanalizacijskega omrežja.

(3)  Padavinske vode (čiste, npr: s strehe objektov) iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati razpršeno po terenu (zadrževanje). V kolikor se bodo padavinske vode odvajale v vodotok, le te ne smejo poslabšati odtočnih razmer dolvodno oziroma se ne sme povečati poplavna ogroženost v vplivnem območju. Pri tem mora ureditev odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je treba pred iztokom predvideti zadrževalni bazen ustreznih dimenzij. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča ali objekti.

(4)  Za potrebe odvajanja padavinskih vod se zgradi ločen sistem padavinske kanalizacije s ponikanjem oziroma odvodom v površinski odvodnik (reka Meža). Morebitni iztok prečiščenih industrijskih in padavinskih voda v vodotok Meže mora biti predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.

(5)  Odvajanje in ponikanje padavinske vode (onesnažene) se predvidi preko ustrezno dimenzioniranih filtrov, čistilcev in zadrževalnikov.

(6)  Vse parkirne, manipulativne in povozne površine morajo biti urejene, brez odtokov. Odpadna padavinska voda s teh površin mora biti speljana preko usedalnikov, zadrževalnikov in lovilcev olj, tako za čas gradnje kot veljave OPPN.

(7)  Omrežje se gradi kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4 oziroma tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja s priključki in v skladu s pridobljenimi smernicami pristojnega nosilca urejanja prostora.

(8)  Za izvedbo padavinske kanalizacije se predvidi uporaba vodotesnih cevi in tipskih revizijskih jaškov. Sistem čiščenja padavinskih vod s cest in utrjenih površin je lahko centralen (za zadrževalnikom) ali s posameznimi lovilci olj. V vsakem primeru morajo biti lovilci olj skladni s standardom SIST EN 858-2.

32. člen

(ogrevanje)

(1)  Dopustna je uporaba vseh okoljsko sprejemljivih virov energije (plin, toplotne črpalke, sončna energija, lesna biomasa, odpadna toplota iz proizvodnje, ipd).

(2)  Dopustna je izgradnja toplovodnega omrežja za ogrevanje večjega števila objektov znotraj območja.

33. člen

(odstranjevanje odpadkov)

(1)  Za potrebe novih ureditev in opremljanja je potrebno znotraj gradbenih parcel objektov zagotoviti odjemna mesta za ločeno zbiranje odpadkov skladno s predpisi.

(2)  Prostori za zbiranje odpadkov morajo biti urejeni v nivoju dovozne ceste in dostopni s specialnim komunalnim vozilom. Odjemno mesto se zagotovi na gradbeni parceli stavbe, vendar ob javnih cestnih površinah.

(3)  Na obravnavanem območju je potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja z odpadki.

VI.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin

34. člen

(ohranjanje narave)

(1)  Na območju OPPN ni opredeljenih območij varstva narave (vir: MOP Agencija RS za okolje, http://gis.arso.gov.si, junij 2016).

(2)  Osvetljevanje območja (dovozne ceste, parkirišča, objekti) se zmanjša na najnižjo raven oziroma se območij, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, ne osvetljuje.

35. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1)  V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.

(2)  Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.

(3)  Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

36. člen

(tla in podzemne vode)

(1)  Na območju OPPN ni opredeljenih območij varstva vodnih virov (vir: MOP Agencija RS za okolje, http://gis.arso.gov.si, junij 2016).

(2)  Vse gradnje morajo biti skladne z vsakokratnimi predpisi, ki določajo kriterije za določitev vodovarstvenega območja.

(3)  Med običajnim obratovanjem na območju ob ustrezni ureditvi tal območja in posamezne dejavnosti ne bo pomembnih vplivov na tla.

(4)  V času gradnje in obratovanja je na področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:

·  preprečiti je treba raztresanje oziroma razlivanje gradbenih materialov,

·  preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla,

·  vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi,

·  v primeru nezgod je treba predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev ter preprečiti izliv nevarnih snovi v okolje,

·  po končani gradnji je potrebno odstraniti vse, za potrebe gradnje postavljene provizorije in ostanke začasnih deponij, ter vse z gradnjo prizadete površine ustrezno krajinsko urediti.

(5)  Vse parkirne in povozne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti lovilcu olj.

37. člen

(zrak)

(1)  Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v objektih.

38. člen

(hrup)

(1)  Območje OPPN je razvrščeno v IV. območje varstva pred hrupom.

(2)  Na zunanje robove območja OPPN se umešča manj hrupne dejavnosti.

39. člen

(odpadki)

(1)  Pri izvajanju gradenj v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja z

odpadki.

(2)  Glede ravnanja z odpadki je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:

·  investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja,

·  investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov,

·  investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja,

·  investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov,

·  investitor zagotovi naročilo za prevzem odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.

40. člen

(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja)

(1)  Osvetljevanje območja (dovozne ceste, parkirišča, objekti) se zmanjša na najnižjo raven oziroma se območij, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, ne osvetljuje.

(2)  Ob upoštevanju predpisov s področja določanja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja je potrebno upoštevati še naslednje usmeritve:

·  za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra,

·  svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico,

·  med 23:00 in 5:00 uro se zmanjša osvetljenost vseh javnih in skupnih površin tako, da se del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost; v času izven obratovanja objektov naj se pripadajočih parkirišč ne osvetljuje; prav tako naj se v tem času ne osvetljuje reklamnih panojev.

41. člen

(elektromagnetno sevanje)

Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, morajo biti načrtovane izven elektroenergetskih koridorjev.

42. člen

(omilitveni ukrepi)

(1)  Na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP), Direktorata za okolje, št.: 35409-338/2016/7, datum: 1.3.2017, skladno s katero je bilo potrebno za predmetni OPPN izvesti postopek CPVO v okviru katerega je bilo pripravljeno Okoljsko poročilo za Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za del območja »IP 3 Žerjav«, Matrika ZVO, Zdravje, Varnost, Okolje, d.o.o., april 2017. Okoljsko poročilo je opredelilo, opisalo in ovrednotilo pomembne vplive izvedbe akta na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne smiselne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se akt nanaša. Tako so opredeljeni naslednji omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju:

·  Tla in Varovanje zdravja ljudi:

Zemeljski izkop se ustrezno odstrani in deponira skladno z veljavnimi predpisi (Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov).

Zemeljskega izkopa ni mogoče uporabljati za ureditev zelenih površin. Zemeljski izkop je dovoljeno uporabiti za nasipavanje terena na območju OPPN.

V času izkopnih del je potrebno ves teren sproti močiti z namenom zmanjšanja prašenja. Prav tako se vlaži ves izkopni material med kakršnokoli manipulacijo z njim (nakladanje, razkladanje, ravnanje, itd).

·  Vode in Varovanje zdravja ljudi

Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela (kot npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na območju gradbišča na za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno utrjeni površini oziroma zavarovani tako, da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla in posredno v podzemno vodo. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je potrebno izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dopustno.

V kolikor v neposredni bližini gradbišča ni dostopnih ustreznih sanitarij, naj se na gradbišču uporabljajo kemična stranišča.

Strogo je prepovedano vrtati v tla z namenom izkoriščanja-črpanja podzemne vode za potrebe gradnje ali za druge potrebe.

Za primer dogodkov, kot je npr. razlitje oz. onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil) ali z neznanimi tekočinami, mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije 24 ur na dan.

V primeru razlitja naftnih derivatov je potrebno onesnaženje takoj omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in jo neškodljivo deponirati, obenem pa je potrebno takoj oz. čim prej izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene inštitucije. Na osnovi analize materiala je potrebno kontaminirano zemljino predati v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri ARSO kot zbiralec teh odpadkov. Vse tovrstne dogodke je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik.

Izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna adsorbcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov (ali drugih kemikalij), ki morajo biti uskladiščena na območju gradbišča; ta sredstva naj bodo takoj dostopna. 

Vodja gradbišča oz. druga pooblaščena oseba mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce upravljavca vodovoda, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja, na osnovi tega pa se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za sanacijo onesnaženja (odvzem vzorcev vode iz piezometrov, dodaten izkop onesnaženega materiala ipd.).

Sistem kanalizacije na območju OPPN mora biti izveden vodotesno, kar je potrebno dokazati s preskusom.

·  Zrak in Varovanje zdravja ljudi

Ob severo-vzhodni in jugo-vzhodni strani urejevalne enote pet (Ue 5) se vzpostavi vegetacijski pas:

- severo-vzhodni del pasu naj bo dolžine ca 50 m, širine ca 7 m, višina vegetacije v optimalni starosti naj znaša do 10 m. Obstoječe drevesne in grmovne vrste na tem območju se lahko vključi v zasnovo zelenega pasu.

- jugo-vzhodni del pasu naj bo dolžine ca 50 m, širine ca 7 m, višina vegetacije v optimalni starosti naj znaša do 10 m.

Rastlinska sestava bariere naj bo sestavljena iz gostejšega in zimzelenega tipa vegetacije do višine 2 m, višje pa lahko segajo debla posameznih dreves.

Vse povozne poti znotraj območja OPPN, se dnevno čistijo s čistilnimi avti, ki preprečuje prašenje ob delovanje le te, poleg tega pa čiščenje doseže tudi težje dostopna mesta (npr: čiščenje robnik/kotnih delov povoznih površin)

Odvozi in dovozi dostavnih vozil na območje OPPN naj bodo vezani na čas med 6 uro zjutraj in 20 zvečer.

Odvozi in dovozi dostavnih vozil na območje OPPN naj se odvijajo na utrjenih manipulacijskih površinah (asfalt, beton), ki jih je mogoče redno in učinkoviti čistiti.

Prepovedano je prašno usedlino odstranjevati s pihanjem, čistiti s stisnjenim zrakom ali suhim pometanjem.

Gradbene odpadke je potrebno zbirati in prevažati v zaprtih ali pokritih posodah ali zabojnikih.

Uporabljati se mora gradbena mehanizacija take vrste, ki je opremljena za odsesavanje prahu ali zaprtimi viri prahu.

Premične naprave za obdelavo gradbenih odpadkov morajo biti opremljene za zajem in čiščenje izstopnega zraka (v kolikor se bodo take naprave na območju gradbišča uporabljale).

Skladiščeni gradbeni material ali izkopano zemljino je treba prekrivati, vlažiti ali zaslanjati pred vplivi vetra.

Na izvozih z gradbiščnih cest oziroma izvozih z gradbišč na ceste za javni cestni promet je treba zagotoviti da gradbena mehanizacija ne onesnažuje cestišča.

Gradbiščne ceste je potrebno redno čistiti z učinkovitimi namenskimi stroji. Pri tem se utrjene gradbiščne ceste zagotovi vodno čiščenje, za neutrjene pa redno vlaženje, ki naj prepreči dviganje in raznašanje prahu, ki bi bila posledica premikov delovnih strojev na gradbišču.

Na območju gradbišča se omejiti hitrost na največ 5 km/h. Gradbena mehanizacija dostopa do gradbišča na južni strani OPPN, preko interne ceste obstoječega proizvodnega kompleksa.

Transportna sredstva za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti pokrita ali zaprta.

Po končani gradnji, se po potrebi poskrbi za čiščenje fasad na objektih s hišno številko: Žerjav 75; Žerjav 74, Žerjav 72 in Žerjav 71. Posebej temeljito se očistijo strani fasad, ki so obrnjene proti gradbišču. Pranje fasad se izvede v primeru, če bi med gradnjo na območju OPPN prišlo do poslabšanja obstoječega stanja posamezne fasade. Obstoječe stanje preveri investitor v sodelovanju s stanovalci bivanjskih enot. Stanje fasad se preveri in ustrezno dokumentira pred začetkom gradbenih del. Pri preverbi stanja se je pozorno na nanose prašnih delcev na fasado kot celoto (vključno s fasadnimi elementi kot so ograje, okna, itd).

Vse nevarne snovi in kemikalije, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti skladiščene na način, ki onemogoča nekontrolirano odtekanje le teh v okolje v primeru razlitja, ob upoštevanju veljavnih predpisov in standardov.

·  Hrup in Varovanje zdravja ljudi

Promet dostavnih vozil znotraj OPPN je omejen na čas med 6 uro zjutraj in 20 uro zvečer.

·  Ravnanje z odpadki in Varovanje zdravja ljudi

Investitor, ki naroči graditev objekta mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

V primeru, da bodo v času izkopov za objekte naleteli na nasutja  odpadkov, je potrebno slednje odstraniti v celoti, vključno z morebitno  onesnaženo podlago.

Med drugim je nevarne odpadke potrebno zbirati ločeno (prepovedano  je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki). Določeno mora biti  ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča (izven gradbene  jame) za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode  za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na  skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka,  oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje  nevarnih snovi v tla in podzemno vodo.

Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora biti zagotovljeno, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. Prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen).

Skladiščenje nevarnih kemikalij, ki se uporabljajo pri gradnji in ki so kot nevarne opredeljene skladno z določili Zakona o kemikalijah, mora ustrezati veljavnim normativom, da se preprečijo škodljivi vplivi na podzemno vodo in okolje.

Spoštovanje splošnih zakonskih ukrepov za varstva arheoloških ostalin, ki predpisujejo ustrezno ravnanje in ukrepanje v primeru naključne najdbe.

VII. Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

43. člen

(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)  Ureditveno območje OPPN ni erozivno in plazovito.

(2)  Ureditveno območje OPPN se nahaja znotraj poplavno ogroženih območij (vir: MOP Agencija RS za okolje, http://gis.arso.gov.si, junij 2016). Sestavni del OPPN je Hidrološko hidravlična presoja, ki jo je izdelalo podjetje Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o., št. 22/18-NV avgusta 2018.

(3)  Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in načrtovanjem stavb je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev, pri čemer je potrebno upoštevati projektni pospešek tal 0,125 g.

(4)  Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je potrebno zagotoviti skladnost z zahtevami predpisov s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov.

(5)  Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

·  nadzor tehnične usposobljenosti vozil gradbene mehanizacije,

·  nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

·  nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi iz obstoječih utrjenih površin in objektov,

·  nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

44. člen

(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)

(1)  Na območju OPPN je možno graditi stavbe, ki se v skladu s predpisi uvrščajo med požarno manj zahtevne in med zahtevne objekte.

(2)  Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(3)  Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

(4)  S projektno dokumentacijo in gradnjo je potrebno zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila, ki morajo biti v skladu s SIST DIN 14090.

(5)  Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, kot je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.

(6)  Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:

·  s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov (kurilno olje, UNP);

·  z možnostjo širjenja požara med posameznimi območji.

VIII.  Načrt parcelacije

45. člen

(načrt parcelacije)

(1)  Obstoječe parcelno stanje je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu številka 2.

(2)  Meje urejevalnih enot so določene v grafičnem delu tega načrta.

(3)  Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.

IX.  Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

46. člen

(etapnost gradnje)

(1)  Objekti v območju OPPN se lahko gradijo etapno.

(2)  Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z gradnjo gospodarske javne infrastrukture, pri čemer je potrebno:

·  pred ali sočasno z izdajo gradbenega dovoljenja za objekt (posamezno etapo) pridobiti gradbeno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo, ki predstavlja minimalno komunalno oskrbo, potrebno za priključevanje objekta (posamezne etape);

·  pred ali sočasno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za posamezni objekt (posamezno etapo) mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo, ki predstavlja minimalno komunalno oskrbo, potrebno za priključevanje objekta (posamezne etape).

47. člen

(obveznosti investitorjev, upravljavcev, občine in izvajalcev)

(1)  Investitorji so dolžni poravnati stroške izgradnje komunalne opreme v skladu s Programom opremljanja za območje OPPN, ki opredeljuje tudi delež plačila obstoječe komunalne opreme.

(2)  V sklopu izgradnje z OPPN načrtovane gospodarske javne infrastrukture, so investitorji dolžni zgraditi tudi priključke na posamezno parcelo za gradnjo stavb, ki so zaključeni z vodomernim oziroma revizijskim jaškom, lociranim na parceli za gradnjo čim bliže javnemu vodu.

(3)  Pred pričetkom gradnje so investitorji dolžni pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske infrastrukture zaradi uskladitve posegov in zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite vodov ter nadzora nad izvajanjem del.

(4)  S programom opremljanja in pogodbo o opremljanju zemljišč za gradnjo se določi obveznost investitorjev, upravljavcev in občine glede komunalnega opremljanja v območju OPPN in obveznost investitorjev za izvedbo ukrepov iz 8. člena tega odloka.

(5)  V primeru poškodb gospodarske infrastrukture med gradnjo morajo investitorji o tem takoj obvestiti upravljavce.

(6)  Investitorji so dolžni izdelati in izročiti upravljavcu posamezne vrste gospodarske infrastrukture projekt izvedenih del, izdelan v skladu z navodili upravljavca v analogni in digitalni obliki (grafika v DWG, DXF ali SHP formatu).

(7)  Pred pričetkom gradnje so investitorji skupaj z upravljavci dolžni evidentirati stanje prometnih površin, zelenic, hodnikov za pešce in ostalih površin v okolici območja OPPN ter po končani gradnji zagotoviti povrnitev teh površin v prvotno stanje.

(8)  Obveznost investitorjev je tudi izvedba vseh ukrepov za varstvo okolja in normalno rabo načrtovanih objektov.

(9)  Investitorji so dolžni pred pričetkom prekomerne obremenitve z upravljavcem javnih cest skleniti pogodbo, s katero se opredelijo medsebojne obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo javnih cest po prenehanju obremenitev in povečanim rednim vzdrževanjem cest v času trajanja povečane obremenitve.

(10)  Investitorji so dolžni poravnati stroške potrebnih prestavitev obstoječih komunalnih vodov.

X.  Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

48. člen

(velikosti dopustnih odstopanj)

(1)  Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN. S takšnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, na katere se odstopanja nanašajo. Odstopanja gabaritov so možna v okviru določb od (2) do (4) odstavka tega člena.

(2)  Višinski gabariti načrtovanih objektov ne smejo presegati dimenzije, določene v besedilu tega odloka. Tehnični elementi na strehah, kot so jaški dvigal, dimniki, naprave za prezračevanje in podobno, lahko te višinske gabarite presegajo.

(3)  Odstopanja od zakoličbene situacije ceste so +1,0/-1,0 m.

(4)  Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture.

XI.  Prehodne in končne določbe

49. člen

(hramba in vpogled)

OPPN je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Črna na Koroškem in na Upravni enoti Ravne na Koroškem.

50. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 3505-0001/2019

Datum: 24.4.2019