Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP,
43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14
- odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2) in 16. člena Statuta Občine Videm
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UPB-2, 45/2017, 10/2019)
je Občinski svet Občine Videm na svoji 3. dopisni seji dne 3.4.2020
sprejel |
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA PB13
POBREŽJE – MED STARIM IN NOVIM NASELJEM |
|
I.
Uvodne določbe |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) S
tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za enoto
urejanja prostora PB13 Pobrežje – med starim in novim naseljem«, v
nadaljevanju: OPPN. |
(2) OPPN
sta izdelala STUDIO URBIS d.o.o., Mariborska cesta 10, 2327 Rače in BIRO
33, Doris Arnuš s.p., Orešje 115, 2250 Ptuj, pod številko projekta
03-20-4-2018. |
|
2. člen |
(sestavni deli podrobnega načrta) |
(1) Ta
odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje
OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev
in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno
ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja,
naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter
usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. |
(2)
Sestavljen je iz naslednjih delov: |
a)
Besedilo: |
1.
Obrazložitev odloka |
2.
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu |
3.
Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtuje |
b)
Kartografski del: |
|
1. |
Pregledna karta s prikazom območja obdelave |
1:2000 |
2. |
Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje OPPN
|
1:2000 |
3. |
Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem |
0,38889 |
4. |
Ureditveno količbena situacija s prerezom |
0,38889 |
5. |
Situacija komunalne in energetske infrastrukture |
1:500 |
6. |
Situacija prometne ureditve |
1:500 |
7. |
Načrt parcelacije |
1:500 |
|
c)
Priloge: |
1.
Izvleček iz strateškega prostorskega akta |
2.
Prikaz stanja prostora |
3.
Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta |
4.
Povzetek za javnost |
|
II. Opis
meje območja |
|
3. člen |
(območje
podrobnega prostorskega načrta) |
(1)
Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo
trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve,
spremljajoči objekti, ki jih zahteva gradnja novega stanovanjskega
naselja v območju EUP PB13. |
(2)
Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos
novih mej parcel v naravo, in so priložene prikazu območja OPPN z
načrtom parcelacije. |
(3)
Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom
obsega parceli št. 316/1 in 316/2, obe k.o. Pobrežje. |
(4) Po
podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 9.866 m2.
|
|
4. člen |
(namenska raba območja) |
(1)
Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč. |
(2)
Podrobnejša namenska raba: območja stanovanj (S), površine podeželskega
naselja (SK), namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi. |
(3)
Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo: |
·
tekoča
vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah, |
·
nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne
dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, |
·
odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb, |
·
adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav, |
·
gradnja
novih objektov, |
·
funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije, |
·
gradnja
objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, |
·
urejanje
in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic, |
·
gradnja,
ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost
ljudi in objektov, |
·
spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti, |
·
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. |
(4)
Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi
ter v okviru določil tega odloka: |
·
stanovanjske stavbe: |
·
enostanovanjske stavbe, |
·
ne
stanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti: |
·
nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil 10. člena tega odloka. |
·
objekti
transportne infrastrukture, |
·
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi. |
|
III. Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter
urbanistične omejitve |
|
5. člen |
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) |
(1) Z
OPPN se načrtujejo ureditve povezane z gradnjo novega stanovanjskega
naselja v območju EUP PB 13 Pobrežje – med starim in novim naseljem, v
Občini Videm. |
(2)
Predvidene ureditve obsegajo: |
·
gradnjo
stanovanjskih stavb z ureditvijo prostih površin, |
·
gradnjo
in/ali rekonstrukcijo potrebne prometne infrastrukture ter |
·
gradnjo
in/ali rekonstrukcijo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske
infrastrukture. |
(3) V
OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so
potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. |
|
6. člen |
(pogoji
za izrabo območja) |
(1) V
območju OPPN so opredeljene prostorske ureditve povezane z gradnjo
stanovanjskih stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem.
|
|
7. člen |
(urbanistične omejitve) |
(1) V
območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so
prikazane v grafičnem delu: |
·
gradbena
črta je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni
novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad
(balkoni, nadstreški in podobno); |
·
gradbena
meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost; |
·
maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž
novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila
nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov ali objektov brez
kleti; |
·
FZ –
faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo
območja; |
·
FIZ –
faktor izrabe zemljišča je razmerje med bruto etažno površino objekta in
velikostjo parcele; |
·
namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju
so lahko namenjeni stanovanjskim dejavnostim in spremljevalni mirni
dejavnosti; |
·
velikost
gradbene parcele – minimalna velikost gradbene parcele je pri: |
·
objektu
»tip A«: 300 m2, |
·
objektu
»tip B«: 500 m². |
|
IV.
Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve |
|
8. člen |
(vrste
posegov in dopustnih dejavnosti) |
(1) Do
začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap,
določenih v 32. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 3. člena tega
odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč in izvajanje dopustnih posegov
v skladu s 93. členom OPN. |
(2)
Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko
rabo – površine podeželskega naselja SK. Namembnost objektov je v osnovi
stanovanjska, dopustne so spremljajoče dejavnosti, kot so opredeljene v
OPN za namensko rabo SK. |
|
V.
Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji |
|
9. člen |
(pogoji
za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) |
(1)
Območje OPPN leži v južnem delu naselja Pobrežje, v podaljšku obstoječe
pozidave in v oddaljenosti cca. 300 m od naselja Videm pri Ptuju, ki je
občinsko središče. |
(2)
Območje OPPN zapolnjuje nizka pozidava v obliki vrstnih hiš v dveh nizih
(»tip A«), v vsakem so štiri enote in prostostoječe hiše (»tip B«). V
grafičnem delu so podane idejne zasnove postavitve stanovanjskih stavb,
natančna razporeditev, velikost in namembnost, se opredeli v projektni
dokumentaciji, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov. |
(3)
Postavitev objektov je omejena z gradbenimi mejami oz. območjem
pozidave, ki so prikazane v grafičnem delu odloka. Z gradbenimi mejami
je določena maksimalna zazidana površina. Zazidana površina je omejena
tudi s faktorjem izrabe zemljišča. Dovoljena je tlorisna zasnova
različnih oblik znotraj predvidenih maksimalnih gabaritov z dovoljenimi
tolerancami. |
(4)
Gabariti pri vrstnih hišah (»tip A«): Maksimalna dopustna etažnost je
klet, pritličje in nadstropje oz. terasna etaža (K+P+1(T)). Maksimalna
višina objekta je 7 m od kote pritličja do zaključka atike oz. kapne
lege. |
(5)
Gabariti pri prostostoječih hišah (»tip B«): Maksimalna dovoljena
etažnost je K+P+1N. Maksimalna višina objekta je 7 m od kote pritličja
do zaključka atike oz. kapne lege. Dopustno je združevanje dveh parcel
za gradnjo enega objekta, kot je prikazano na karti 4. Maksimalna
kapaciteta poslovnih prostorov v posameznem objektu je 150 m2 bruto
tlorisne površine. Razmerje med poslovnim in stanovanjskim delom se
določi v projektu za gradbeno dovoljenje. |
(6) Pri
načrtovanju je potrebno upoštevati sledeče urbanistične parametre: |
·
faktor
pozidanosti zemljišča (FZ): pri vrstnih hišah max 0,6 in pri
prostostoječih hišah max 0,4; |
·
faktor
izrabe zemljišča (FIZ); pri vrstnih hišah max 1,2 in pri prostostoječih
hišah max 0,8. |
(7)
Strehe stavb so načrtovane ravne oz. enokapne z blagim naklonom do 7
stopinj, pri čemer pa mora biti nagib skrit za vencem (atiko). Strehe se
lahko izkoristijo kot funkcionalne pohodne terase. Dopustne so tudi
klasične simetrične dvokapne strehe z naklonom 35° – 45°. Pri ravnih
strehah se kot strešna kritina lahko uporablja različne hidroizolacijske
folije s posipom ali brez. Dovoljuje se tudi izvedba streh s pranim
prodcem ali kot zelene strehe. Pri dvokapnih strehah je dovoljena
uporaba kritine iz pločevine, opečne ali betonske kritine v odtenkih
opečne, rdeče, sive ali črne barve. |
(8)
Oblikovanje fasad naj bo sodobno s sodobnimi materiali. Fasada naj
odraža funkcijo objekta, dopušča se izvedba večjih steklenih površin.
Fasade so lahko klasične kontaktne fasade ali sodobne prezračevane
fasade. Barve naj bodo umirjene in v lestvici svetlih toplih zemeljskih
barv. |
(9)
Stavbe imajo ob dostopni strani predvideno parkiranje v garaži ali pod
nadstrešnico. Le-te se lahko postavijo samostojno ali pa kot podaljšek
stanovanjske stavbe. Pri postavitvi samostojne garaže oz. nadstrešnice
morajo pri oblikovanju v celoti slediti ureditvi stanovanjske stavbe.
Garaže oz. nadstrešnice pri vrstnih hišah (»tip A«) morajo biti
oblikovane enotno. |
|
10. člen |
(pogoji
in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna skladno z
veljavnimi predpisi. |
(2)
Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih
nezahtevnih in enostavnih objektov: |
·
Nezahtevni objekti: |
·
majhna
stavba (garaža, savna, fitnes, zimski vrt ipd.), |
·
pomožni
objekti v javni rabi, |
·
ograje, |
·
podporni
zidovi, |
·
objekti
za akumulacijo vode in namakanje (v neprepustni izvedbi). |
·
Enostavni objekti: |
·
majhna
stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (nadstrešek, senčnica, manjši
zimski vrt, vetrolov), |
·
pomožni
objekti v javni rabi, |
·
ograje,
|
·
podporni
zidovi, |
·
rezervoarji, |
·
priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja, |
·
kolesarske poti in pešpoti, |
·
objekti
za akumulacijo vode in namakanje (v neprepustni izvedbi), |
·
pomožni
komunalni objekti, |
·
pomožni
objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi nesrečami ter
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
|
(3)
Nezahtevni in enostavni objekti (razen ograj in podpornih zidov) naj
bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno
1,5 m. Ograje in podporni zidovi naj bodo od parcelne meje odmaknjeni
minimalno 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa funkcijo
ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in
odmik, ki bo omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni
parceli. Ograje in podporni zidovi so lahko na parcelno mejo postavljeni
le s pisnim soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. |
(4)
Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti
načrtovani skladno osnovnemu objektu. |
(5)
Tlorisni gabarit pri garažah oz. nadstrešnicah naj omogoča postavitev
najmanj dveh osebnih vozil. |
(6)
Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega
trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
Ograje, tudi žive meje, ne smejo presegati maksimalne višine 1,80 m. |
|
VI.
Oblikovanje odprtega prostora |
|
11. člen |
(pogoji
in usmeritve za urejanje odprtih površin) |
(1)
Zasebne zelene površine (zelenice in vrtovi) se nahajajo v okviru
predvidenih zemljiških parcel posameznih stanovanjskih stavb. |
|
VII. Merila in pogoji za gradnjo prometnega omrežja |
|
12. člen |
(skupne
določbe glede prometnega urejanja) |
(1) Vse
povozne in pohodne površine – ceste, pločniki, parkirne ter
manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi, z
ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za
prevoz s tovornimi vozili. |
(2)
Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati
prevoznost intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil. |
(3) Vse
rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih
podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem
načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene
rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni
dokumentaciji DGD, PZI ob soglasju upravljavca cest. |
|
13. člen |
(prometno omrežje) |
(1)
Prometno omrežje območja OPPN sestavljata »prečna cesta 1« in »prečna
cesta 2«, ki se navezujeta na obstoječo lokalno cesto (LC 328201) in
javno pot (JP 956081). Obe cesti sta predvideni kot dvosmerni. |
(2)
Predvidena širina »prečne ceste 1« in »prečne ceste 2« je 6,0 m (vozni
pas 2 x 2,0 m). |
(3)
Prometno predstavljata prednostno smer obstoječi cesti, predvideni cesti
se nanju priključujta podrejeno. Celotno območje se opredeli kot cona
umirjenega prometa. Hitrost je omejena s 30 km/h. |
(4) Za
vsa dela, uvoze in posege na občinski cesti (LC 328201 in JP 956081) je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca cest – Občine Videm. |
|
14. člen |
(parkirne površine) |
V
območju OPPN je predvideno dolgotrajno parkiranje (stanovalci) v sklopu
lastnih zemljiških parcel za individualne in vrstne hiše v obliki
nivojskega parkiranja. Za vsako stanovanjsko enoto morata biti
predvideni najmanj dve parkirni mesti. |
|
15. člen |
(pešci
in kolesarji) |
Pešci in
kolesarji so vodeni v sklopu prometa z motornimi vozili po celotnem
območju OPPN. |
|
VIII.
Merila in pogoji za gradnjo komunalne infrastrukture |
|
16. člen |
(skupne
določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru) |
(1)
Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe komunalno in energetsko
omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih
upravljavcev. |
(2) Pred
pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o
legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve je potrebno prilagoditi
zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe. |
(3)
Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic
posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni
dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev. |
|
17. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Po
severovzhodnem robu območja OPPN poteka obstoječe vodovodno omrežje.
Obstoječa cesta ima vgrajeno infrastrukturo za vodovod tako, da je
potrebno v ostale ceste »prečna cesta 1« in »prečna cesta 2« umestiti
vodovod PEHD DN 110. |
(2) Pri
projektiranju novega vodovodnega cevovoda je potrebno upoštevati
predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike med novim
vodovodnim cevovodom in ostalimi komunalnimi in energetskimi vodi v
skladu z veljavnimi predpisi. |
(3)
Požarna varnost se zagotavlja preko hidrantnega omrežja javnega
vodovoda, hidranti so nadzemni in postavljeni tako, da so dostopni ob
vsakem času. Natančna lokacija hidrantov se opredeli v projektni
dokumentaciji. |
|
18. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1) Na
območju OPPN mora biti kanalizacijsko omrežje načrtovano in zgrajeno kot
ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod in padavinskih odpadnih
vod. |
(2)
Komunalne odpadne vode se vodijo preko ločenega načrtovanega
kanalizacijskega omrežja, ki se priključi na obstoječe kanalizacijsko
omrežje. Priključevanje stavb na kanalizacijsko omrežje se izvede preko
revizijskih in kaskadnih jaškov. |
(3) V
javno odpadno komunalno kanalizacijo je možno navezati izključno
komunalne odpadne vode. Priključek se izvede v revizijski jašek.
Navezavo izvede upravljavec ali pod njegovim nadzorom usposobljen
izvajalec. Obvezna je priključitev posameznih objektov na kanalizacijo
odpadnih komunalnih odplak. Na javno kanalizacijo se ne smejo izvesti
gravitacijski priključki iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena
(kleti). Iz kletnih prostorov je potrebno komunalne odpadne vode
prečrpati preko internega prečrpališča nad koto terena in potem
gravitacijsko izvesti priključek na javno kanalizacijsko omrežje. |
(4)
Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posamezni parceli, je
potrebno na območju le-te tudi ponikati. Padavinske odpadne vode iz
streh se ponika po čiščenju v ustrezno dimenzioniranih peskolovih,
padavinske vode iz povoznih površin se ponika po čiščenju v ustrezno
dimenzioniranih usedalnikih in lovilcih olj. Padavinske vode iz dovozov
ne smejo odtekati na javno cesto. |
(5)
Padavinske strešne vode se naj uporabljajo za zalivanje ter kot
sanitarna voda. |
(6) V
okviru DGD dokumentacije za objekte se mora izdelati načrt zunanje
ureditve z vrisanimi priključki za komunalne odpadne vode in z vsemi
detajli odvodnje padavinske kanalizacije (peskolovilci, lovilci olj z
usedalniki …). |
(7)
Celotna kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni izvedbi ter ob
upoštevanju vseh veljavnih predpisov. |
(8) V
primeru faznosti izvedbe objektov po območjih se mora izvesti cevovode
za odvodnjo komunalnih odpadnih vod, ki bodo postali del javnega
kanalizacijskega omrežja, v skladu z obravnavanim občinskim podrobnim
prostorskim načrtom. To velja tudi v primeru, če bi bile za posamezni
objekt trenutne rešitve cenejše in če za druge objekte ob predvidenih
trasah kanalov investitorjev še ne bi bilo znanih. |
|
19. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1)
Preko območja OPPN in v njegovi neposredni bližini potekajo obstoječi
elektroenergetski vodi in objekti: |
·
20 kV
srednje napetostni daljnovod odcep Pobrežje 3 (D-664 OE Ptuj), |
·
20 kV
srednje napetostni daljnovod Videm (D-402 OE Ptuj), |
·
20/0,4
kV transformatorska postaja Pobrežje 3 (t-505 OE Ptuj), |
·
0,4 kV
nizkonapetostno omrežje podzemne izvedbe Pobrežje 3 (t-50 OE Ptuj).
|
(2)
Oskrba z električno energijo na območju OPPN se predvidi v skladu s
pogoji upravljavca in Strokovno podlago za izdelavo občinskega
podrobnega prostorskega načrta, ki jo je izdelalo podjetje Elektro
Maribor d.d., št. projekta 324/19-PT-SP, december 2019. Napajanje novih
odjemalcev v območju OPPN bo izvedeno iz obstoječe transformatorske
postaje (TP) 20/0,4 kV Pobrežje 3 (t-505), ki jo bo potrebno ustrezno
preurediti. Za napajanje novih odjemalcev v območju OPPN z električno
energijo bo potrebno zgraditi nov nizkonapetostni (NN) 0,4 kV izvod iz
obstoječe TP Pobrežje 3 (t-505). Na nov NN 0,4 kV izvod bodo vključeni
tudi vsi obstoječi odjemalci izvoda I-02 (Pobrežje 113, 113A, TP
Pobrežje 3 (t-505)), zato bo izvedena ustrezna rekonstrukcija NN 0,4 kV
omrežja TP Pobrežje 3 (t-505). V ta namen bo postavljena prostostoječa
omarica PS-RO. V trasi novega NN 0,4 kV izvoda bodo postavljene
prostostoječe razdelilne omarice PS-RO oz. prostostoječe
razdelilno-merilne omarice PS-RMO. Iz teh omaric bo izveden NN 0,4
razvod do predvidenih in obstoječih odjemalcev. |
(3) Pri
umeščanju objektov v bližino obstoječega 20 kV daljnovoda je v skladu z
izdelano Strokovno podlago za izdelavo občinskega podrobnega
prostorskega načrta, ki jo je izdelalo podjetje Elektro Maribor d.d.,
št. projekta 324/19-PT-SP, december 2019, potrebno upoštevati: |
·
varnostna oddaljenost obstoječih oporišč DV 20 kV Pobrežje 3 (d-664) od
predvidenih cest mora znašati minimalno 2 m, |
·
varnostna višina obstoječih vodnikov DV 20 kV Videm (d-402) nad
predvideno cesto mora znašati minimalno 6,6 m, |
·
pri
križanju predvidenih cest mora biti izolacija električno ojačana,
|
·
v skladu
s standardom SIST EN 50423-1:2005 morajo biti objekti oddaljeni
minimalno 3 m (vodoravna razdalja) od najbližjega vodnika. Če bo kakšen
objekt umeščen bliže kot na 3 m vodoravne razdalje od najbližjega
vodnika daljnovoda je potrebno zagotoviti, da bodo vodniki daljnovoda
potekali minimalno 3 m nad stavbo (pogoj velja za požarno odporne strehe
z naklonom večjim od 15) oz. minimalno 5 m nad stavbo (pogoj velja za
požarno odporne ravne strehe) in da bo izolacija na oporiščih mehansko
ojačana. |
Ob
neizpolnjevanju zgoraj navedenih zahtev pri križanju in približevanju
predvidenih cest bo potrebno izvesti rekonstrukcijo obstoječega DV 20 kV
Videm (d-402). |
(4) Za
vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno upravno in
projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po
katerih bodo potekali predvideni posegi. Pri lociranju novih objektov je
potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih
predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture. Obstoječe
elektroenergetske vode in objekte na terenu je po potrebi potrebno
zamenjati v skladu z veljavno zakonodajo in standardizacijo. |
(5) Za
projektiranje elektroenergetskega omrežja je potrebno pridobiti
projektne pogoje upravljavca kot tudi soglasje k DGD in PZI projektni
dokumentaciji. |
|
20. člen |
(javna
razsvetljava) |
Na
celotnem območju OPPN, v povezovalnih in obodnih cestah, se predvidi
omrežje javne razsvetljave, pri tem je potrebno uporabiti svetilke
skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja. |
|
21. člen |
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV) |
(1) Po
jugozahodnem robu območja OPPN poteka obstoječe telekomunikacijsko
omrežje (TK), po severovzhodnem robu pa obstoječe telekomunikacijsko
omrežje in omrežje kabelske televizije (KKS), ki omogočata priključitev. |
(2) Za
potrebe navezave objektov na komunikacijsko omrežje in omrežje kabelske
televizije je potrebno izvesti ustrezno kabelsko kanalizacijo in PVC
cevi ter ustrezne jaške, ločene za potrebe TK in KKS omrežja. V
kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi. Trasa kanalizacije in
kablov se določi glede na ostale kable in komunalne inštalacije. Pri
sami izgradnji je potrebno upoštevati tehnične predpise glede izgradnje
z ostalimi komunalnimi inštalacijami in kabli. Potek trase TK in KKS
kanalizacije določajo terenske danosti in prilagajanje ostalim
komunalnim in drugim inštalacijam. |
(3) Za
priključevanje posameznih objektov je potrebno izvesti priključek za TK
in KKS omrežje skladno s pogoji posameznega upravljavca. |
(4) Za
navedeno območje je potrebno za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja
pripraviti projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do
posameznih stanovanjskih stavb po zemljišču, ki je večinoma v javnem
dobru (cesti) zgradi TK kabelska kanalizacija: |
·
po
»prečni cesti 1 in 2« iz PEHD cevi 2 x fi 50 mm in z izdelavo KJ iz BC
fi 80 cm, |
·
do
posameznih objektov pa ena cev fi 32 mm ter prehodni jašek pri sami
stavbi. |
Priključna točka za predvideno zazidavo je pri hišni številki Pobrežje
113. Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati Telekomu Slovenije
kot obveznemu izvajalcu univerzalne storitve možnost priklopa vseh
objektov v zazidavi. |
(5)
Obstoječe TK in KKS omrežje je potrebno glede na pozidavo ustrezno
zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške
ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe omrežja,
zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja, ter nadzora krije investitor
gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi
stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu,
kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. |
(6) Vsa
dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK in KKS kablov
(ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del
in dokumentiranje izvedenih del), izvedejo strokovni delavci upravljavca
omrežja. |
(7) Pri
načrtovanju objektov naj investitor za objekte, kjer bo izveden TK
priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni
cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta
ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti
vgrajena na mesto, ki omogoča 24 umi dostop. Notranja telekomunikacijska
instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi.
Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se
z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije
instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici
(minimalnih dimenzij 350 x 400 x 120). V notranji TK omarici je potrebno
zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena vtičnica 220 V, ki
omogoča priklop terminalne opreme) in prezračevanje. |
|
22. člen |
(ogrevanje in hlajenje) |
(1)
Ogrevanje in hlajenje bo urejeno individualno. |
(2)
Priporočena je uporaba obnovljivih virov energije (biomase, sončna
energija, geotermična energija ipd.) in toplotnih črpalk (zrak, voda ali
zemlja). Dopustna je uporaba neobnovljivega vira energije – zemeljskega
plina. |
(3) V
primeru ogrevanja s toplotno črpalko voda-voda, kjer je kot toplotni vir
podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko
vertikalne zemeljske sonde, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora
investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. |
|
IX.
Merila in pogoji za parcelacijo |
|
23. člen |
(parcelacija) |
(1)
Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel
in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v skladu z
grafičnim delom OPPN - list št. 7: Načrt parcelacije. Predlagane
površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih
zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere. |
(2) Med
izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim
lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu
stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane
ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje. |
|
X.
Varovanje kulturne dediščine in varovanje narave |
|
24. člen |
(ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) Na
območju OPPN ni evidentiranih enot nepremične kulturne dediščine.
|
(2)
Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin: |
·
v
kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom
izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi; |
·
ob vseh
posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano
na
mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu
z določili arheološke stroke. |
|
25. člen |
(ohranjanje narave) |
(1)
Območje OPPN se nahaja izven območja naravnih vrednot, zavarovanih
območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
(2)
Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja
nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za
objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in
naravovarstvenega soglasja nista potrebni. |
|
XI.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
26. člen |
(splošne
zahteve) |
(1)
Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev, kot so poplavnost,
erozivnost in plazovitost terena. |
(2)
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni
pospešek tal znaša 0,125 g. Tehnične rešitve gradnje je potrebno
načrtovati temu primerno. |
(3)
Območje OPPN se nahaja na širšem vodovarstvenem območju, zato je
potrebno predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje in ustrezne
tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi, ki pa je manj
verjetno. Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno
pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih
snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi
v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega: |
·
nadzor
tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, |
·
nadzor
nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, |
·
nadzor
nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih
površin in objektov in |
·
nadzor
nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih
materialov. |
|
27. člen |
(požarno
varstvo) |
(1)
Obravnavano območje se nahaja na območju, kjer ni požarne ogroženosti
naravnega okolja in povečanja možnosti nastanka požara zaradi uporabe
požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov. |
(2) Vodo
potrebno za gašenje požara v stavbah je potrebno zagotoviti z javnim
hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja mora zagotavljati
primerno zmogljivost hidrantnega omrežja za gašenje. |
(3)
Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da: |
·
je ob
požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti
in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik, |
·
da je ob
požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop
gasilcem, |
·
da imajo
zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je
onemogočeno širjenje požara po stavbah, |
·
da se
zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna
protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje
objekte, |
·
v
okolici ni obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo potrebno
upoštevati zaradi manjšanja požarnega tveganja. |
(4)
Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih,
manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični
elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim
vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.
Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne
konstrukcije. |
|
XII. Varovanje okolja |
|
28. člen |
(varstvo
pred onesnaženjem zraka) |
(1) Za
zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je
potrebno upoštevati veljavne predpise. |
(2)
Gradnja mora biti organizirana in se izvajati tako, da se prepreči
dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in
transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbeti je
potrebno za: |
·
vlaženje
materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem
vremenu, |
·
preprečevanje raznosa materiala z gradbišč, |
·
čiščenje
vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste, |
·
protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za
prevoz. |
|
29. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1)
Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kar pomeni, da mejne
vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati 60 dBA za dan in 50 dBA za
noč. |
(2)
Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne
bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo
hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in
sanacijo. |
|
30. člen |
(varstvo
voda) |
(1)
Območje OPPN se v celoti nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij
pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za
vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja (Uradni list RS, št.
59/07, 32/11, 24/13 in 79/15), zato je potrebno pri načrtovanju dosledno
upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. |
(2)
Kanalizacijski sistem za odpadne in meteorne vode mora biti v ločeni
izvedbi. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na
javni kanalizacijski sistem, ki mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi
in se zaključiti na komunalni čistilni napravi. |
(3)
Odvajanje meteornih voda je treba predvideti na tak način, da bo v čim
večji možni meri zmanjšan hipni odtok meteornih voda z urbanih površin,
kar pomeni, da je potrebno predvideti njihovo zadrževanje. |
(4)
Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po
potrebi v koalescenčnih |
lovilcih
mineralnih olj, potrebno ponikati na lastni parceli. Del meteornih vod,
ki odtekajo s streh, se po mehanskem čiščenju (peskolovi), lahko zbira
tudi v hišnih zbiralnikih deževnice (npr. za zalivanje vrtov,
splakovanje straniščnih školjk,...), njihov presežek pa je potrebno
ponikati. Ponikovalnice morajo biti umeščene izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin gradbene parcele. Če ponikanje ni možno, je
potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa
razpršeno po terenu. |
(5)
Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine
in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih
parcelah ne smejo odtekati na sosednje gradbene parcele, temveč jih je
potrebno speljati v zbiralnike padavinskih vod. |
(6)
Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda,
ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv
in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje
ukrepanje za to usposobljenih delavcev. |
(7)
Skladno s 150. členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno
ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi
vodnega soglasja. Kadar gre za gradnjo ali spremembo namembnosti
objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po
predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno soglasje na podlagi
ZV-1, mora investitor k projektnim rešitvam pridobiti vodno soglasje. V
primerih, ko gre za poseg v prostor, za katerega ni treba pridobiti
gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa
treba pridobiti vodno soglasje na podlagi ZV-1, mora pravna ali fizična
oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvedbe del
pridobiti vodno soglasje. |
(8) Tla
v kleteh in garažah morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v
primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po
vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za
odpadne vode. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je
predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
(9) Kota
izvedenih končnih izkopov za predvideno gradnjo mora biti v skladu z
Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko -
ptujskega polja (uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) nad
srednjo gladino podzemne vode, kar je potrebno prikazati v projektni
dokumentaciji za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in
stanje voda. |
(10)
Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti
izdelani v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih
pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za
izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09). |
|
31. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1)
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo
in določili občinskega odloka, ki ureja področje ravnanja z odpadki.
Skladno z veljavno zakonodajo je predvideno ločeno zbiranje odpadkov.
Zbirni prostor je lahko lociran ločeno za vsako stavbo posebej na
zemljišču, ki pripada stavbi, ali pa je lociran na javni površini za
skupino stavb, v obliki nadzemne ali podzemne zbiralnice. Odjemna mesta
za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna in vidno čim
manj opazna. Dostopna pot mora biti izvedena skladno z veljavnimi
tehničnimi predpisi in normativi, minimalne širine 3,0 m, odjemno mesto
pa oddaljeno največ 5,0 m od dostopne poti, pri čemer mora prav tako
ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varnostnim pogojem
in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. |
(2)
Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili
veljavne zakonodaje. |
|
XIII.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za
izvajanje podrobnega načrta |
|
32. člen |
(etapnost izvedbe podrobnega načrta) |
OPPN se
lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka
etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno,
komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter
zunanjimi ureditvami. |
|
XIV.
Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav |
|
33. člen |
(skupne
določbe glede dopustnih odstopanj) |
(1) Pri
uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških,
okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki
so primernejše iz oblikovalskega, prometno tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske
in okoljske razmere. |
(2)
Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka
ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati
organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta
odstopanja. |
(3) V
projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov
in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov,
prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje
obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami
tega odloka. |
|
34. člen |
(odstopanja pri načrtovanju objektov) |
(1)
Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stanovanjskih
stavb je možno znotraj opredeljenih in grafično prikazanih gradbenih
mej. Gradbeno mejo lahko tlorisni gabariti stavb presegajo z balkoni,
vetrolovi, izzidki, nadstreški, napušči, zunanjimi stopnicami. Od
gradbene meje so stavbe lahko odmaknjene v notranjost. Dovoljena je
gradnja stavb manjših tlorisnih gabaritov. |
(2)
Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne
opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne
elektrarne, fotovoltaika…). Dovoljena je izgradnja stavb nižjih
višinskih gabaritov. Vse stavbe so lahko grajene brez kleti ali s kletjo
v kolikor to dopuščajo geotehnični pogoji. |
|
35. člen |
(odstopanja glede prometne ureditve) |
(1)
Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in
ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. |
(2)
Mikrolokacije in obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest se
opredeli v projektni dokumentaciji. |
|
36. člen |
(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve) |
Dopustna
so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase
posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN,
upoštevanju veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi
kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne
tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč. |
|
XV.
Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev |
|
37. člen |
(pogoji
za vzdrževalna in druga dela) |
(1) Za
vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in
nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in
morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega
objekta. |
(2) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih
del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po
končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material
in urediti okolico. |
|
38. člen |
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) |
Med
pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za
izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora
investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca
obravnavane infrastrukture. |
|
39. člen |
(obveznost v času gradnje) |
(1) V
času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
·
pred
začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi
zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, |
·
zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih
(temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.), |
·
zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in
raba bližnjih objektov in zemljišč, |
·
promet v
času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na
obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne
bo poslabšala, |
·
skladno
z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne
negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, |
·
zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav, |
·
v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev
prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju
in uporabi škodljivih snovi, |
·
v
primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe, |
·
zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolico objektov, |
·
sanirati
oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe
v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. |
(2) Vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
40. člen |
(obveznosti izgradnje komunalne opreme) |
Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno
opremo in urediti dostopne poti, kot je načrtovano s tem OPPN.
|
|
XVI.
Končne določbe |
|
41. člen |
(vpogled
v OPPN) |
(1) OPPN
s prilogami se hrani na sedežu Občine Videm, v digitalni in analogni
(izpisani in izrisani) obliki, in je na vpogled v času uradnih ur
občinske uprave. |
(2) V
primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz
analogne oblike podrobnega načrta. |
|
42. člen |
(nadzor
nad izvajanjem odloka) |
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za
posamezna področja. |
|
43. člen |
(pričetek veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenski občin. |
|
Številka:007-2/2020-5 |
Datum:16.4.2020 |
|
|
Občina
Videm |
|
Branko Marinič, župan |
|