Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg), 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2019) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Celje (št. predloga za razglasitev spomenika EG-9841/2010-35, BKL z dne 01. 02. 2021) je Občinski svet Občine Nazarje na 25. redni seji dne 13. 10. 2022 sprejel

ODLOK

O RAZGLASITVI KAŠČE NA DOMAČIJI ROVT POD MENINO 1 ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE NAZARJE

1. člen

(1) Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine Rovt pod Menino – kašča na domačiji Rovt pod Menino 1 (EŠD 30700).

(2) Enota iz prejšnjega odstavka ima poseben družbeni pomen, ki je umetnostni, arhitekturni, etnološki in zgodovinski.

(3) Kašča stoji na domačiji Krnčnik v severnem oziroma spodnjem delu razloženega naselja Rovt pod Menino. Objekt stoji neposredno ob lokalni cesti , na parc. št. *172/1 k.o. 940 Šmartno ob Dreti. Zidana vrhkletna nadstropna kašča pravokotne tlorisne zasnove je z daljšo stranico orientirana pravokotno na plastnice terena. Objekt obdajajo kmetijske površine, pod objektom je travniški sadovnjak, južno od domačije je gozd. Med kaščo in gospodarskim poslopjem, ob lokalni cesti raste večje drevo (oreh). Teren se spušča proti severovzhodu.

2. člen

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena, so:

·   Kašča je pomembna z družbenega vidika in predstavlja lep  primer ljudskega stavbarstva iz druge polovice 19. stoletja.;

·   Kašča ima ohranjeno avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo, ohranjeni so tlorisni in višinski gabariti.;

·   Ohranjena je prvotna tlorisna zasnova in notranja razporeditev prostorov ter v skromnem obsegu notranja oprema.;

·   Pomembni so likovno-estetski elementi, detajli in likovni poudarki (fasadna členitev, leseno stavbno pohištvo, kovane mreže).;

·   Predstavlja redek primer še ohranjene kašče s preužitkarskim stanovanja z ohranjeno črno kuhinjo.;

·   Kašča je iz etnološkega, zgodovinsko-socialnega in gradbeno-razvojnega vidika pomemben vir za preučevanje načina življenja in dela kmečkega prebivalstva lokalnega območja od druge polovice 19. stoletja dalje.;

·   Pomembna je za poznavanje in raziskovanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe v obravnavanem prostoru.

3. člen

(1) Kulturni spomenik obsega stavbo št. 516 in del parcele št. *172/1 obe k.o. 940 Šmartno ob Dreti.

(2) Kulturni spomenik ne bo imele vplivnega območja.

(3) Meja kulturnega spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.

(4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – v nadaljevanju ZVKDS, Območna enota Celje in Občina Nazarje.

4. člen

(1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·   Trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajnskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednost v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objektu.;

·   Varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcije zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov).;

·   Varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z detajli, likovnimi elementi, obliko in nakloni strešin s primarno kritino.;

·   Varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in notranjo opremo.;

·   Varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico.;

·   Varovanje vedut na kulturni spomenik in s kulturnega spomenika na okolico.;

·   Podrejanje vsake rabe in vseh posegov na objekt in njegovo neposredno okolico ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot.;

·   Omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanih vrednost.;

·   Prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objektov, ki jo ovrednoteni kot del kulturnega spomenika.;

·   Prepove postavljalna trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja kulturnega spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturno varstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika.;

·   Prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del kulturnega spomenika.;

·   Prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo (npr. sončne elektrarne), znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.;

·   Omogočanje izvajanja znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti.;

·   Poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, po presoji ZVKDS morajo biti zagotovljene predhodne arheološke raziskave.;

·   Omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe.;

·   Omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS.;

·   V primeru celovite prenove je možna sprememba namembnosti, pri čeme se mora raba podrejati lastnostim kulturnega spomenika v skladu s predhodnimi pisnimi kulturno varstvenimi pogoji ZVKSA.;

·   V primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije.

(2) Za vse posege v kulturni spomenik, njegove dele ali območje spomenika je potrebno na osnovi predložene projekten dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del, je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturno varstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

5. člen

Kulturni spomenik je namenjen:

·   trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot;

·   povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

·   predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih;

·   dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika;

·   učno-demonstracijskemu delu;

·   znanstvenoraziskovalnemu delu.

6. člen

Kulturni spomenik je dostopen javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja in namembnosti kulturnega spomenika ter pravic lastnika.

7. člen

Kulturni spomenik se označi v skladu s Pravilnikom o označevanju kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 94/21), ki ne kvari likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika.

8. člen

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parceli, navedeni v prvem odstavku tretjega člena tega odloka.

9. člen

Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje.

10. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

11. člen

Ta odlok začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-0004/2018-26

Datum: 13. 10. 2022