Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-23, (Uradni list RS, št. 26/14) in 100. člena  Statuta Občine Škofja Loka  (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16-uradno prečiščeno besedilo, 35/16 in 26/17) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 3. redni seji dne, 14 . 3. 2019 sprejel

ODLOK

O POSTOPKU, POGOJIH IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI ŠKOFJA LOKA

I.   Splošne določbe

1. člen

(vsebina Odloka)

(1) Odlok o postopku, pogojih in merilih za sofinanciranje Letnega programa športa v občini Škofja Loka (v nadaljevanju: Odlok) določa pogoje, merila in kriterije, postopke vrednotenja in delitve sredstev namenjenih za uresničevanje javnega interesa na področju športa v občini Škofja Loka (v nadaljevanju: občina), v okviru letnega programa športa (v nadaljevanju: LPŠ).

(2) Odlok podrobneje določa: izvajalce programov in področij letnega programa športa, pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na lokalni ravni, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.

2. člen

(opredelitev javnega interesa v športu)

(1) Javni interes na področju športa v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v Nacionalnem programu športa (v nadaljevanju: NPŠ) in Izvedbenem načrtu NPŠ in se uresničujejo tako, da se:

·        v proračunu občine zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje LPŠ,

·        spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj programov in področij športa,

·        načrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi.

3. člen

(izvajalci LPŠ)

(1) Izvajalci LPŠ po tem Odloku so:

·        športna društva in športne zveze, ki so registrirani v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS),

·        zavodi za šport,

·        zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo programe in področja športa določene z LPŠ,

·        pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v RS,

·        samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS,

·        ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove in

·        zasebni športni delavci.

4. člen

(pravica do sofinanciranja)

(1) Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti na področjih športa, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

·        so registrirani v skladu z veljavno zakonodajo in imajo sedež v občini najmanj dve (2) leti oziroma eno (1) leto, če športna panoga v občini še ni zastopana.

·        imajo za prijavljene dejavnosti:

·        zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen strokovni kader za opravljanje dela v športu,

·        izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden predvideni vir prihodkov in stroškov za izvedbo programov in področij športa,

·        v skladu z lastnim temeljnim aktom urejeno evidenco članstva (športna društva in/ali zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programa.

·        so registrirani v skladu z veljavno zakonodajo in nimajo sedeža v občini, a izvajajo takšne športne programe za občane, za katere v občini ni zagotovljenih prostorskih, kadrovskih in/ali organizacijskih pogojev za njihovo izvedbo.

(2) Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ.

II. Vsebinske določbe

5. člen

(opredelitev področij športa)

(1) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti občinskih proračunskih sredstev za vse izvajalce lahko sofinancirajo naslednji programi in področja športa:

1.   ŠPORTNI PROGRAMI:

1.1.  Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine

1.2.  Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami

1.3.  Obštudijske športne dejavnosti

1.4.  Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

1.5.  Kakovostni šport

1.6.  Vrhunski šport

1.7.  Šport invalidov

1.8.  Športna rekreacija

1.9.  Šport starejših

2.   ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI

3.   RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU

3.1.  Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu

3.2.  Statusne pravice športnikov, trenerjev in strokovna podpora programov

3.3.  Založništvo v športu

3.4.  Znanstveno raziskovalna dejavnost v športu

3.5.  Informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa

4.   ORGANIZIRANOST V ŠPORTU

4.1.  Delovanje športnih društev in zvez

4.2.  Delovanje javnih zavodov za šport

5.   ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA

5.1.  Velike mednarodne športne prireditve

5.2.  Druge športne prireditve

5.3.  Občinske športno-promocijske prireditve za podelitve priznanj v športu

5.4.  Športna dediščina in muzejska dejavnost v športu

6.   DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU

6. člen

(merila za izbiro in sofinanciranje programov in področij športa)

(1) Izbira in sofinanciranje programov in področij športa se izvede na osnovi meril, pogojev in kriterijev, ki vsebujejo:

·        navedbo programov in področij športa, ki so opredeljena z NPŠ in so v javnem interesu,

·        letni obseg programov in področij športa ter elemente in dodatne pogoje vrednotenja,

·        elemente za razvrstitev športnih panog glede na razširjenost, uspešnost/konkurenčnost in pomen za lokalno okolje.

(2) Merila, pogoji in kriteriji so v celoti zapisani v prilogi in so sestavni del Odloka.

7. člen

(LPŠ)

(1) LPŠ je dokument, ki ureja vsa področja športa, ki so v danem koledarskem letu opredeljena kot javni interes občine. Predlog LPŠ sprejme Svet Zavoda za šport Škofja Loka (v nadaljevanju: svet Zavoda) ob predhodnem mnenju Športne zveze Škofja Loka (v nadaljevanju: ŠZ ŠKL) na predlog direktorja Zavoda za šport Škofja Loka (v nadaljevanju: direktor Zavoda).

(2) V LPŠ se za dano proračunsko (koledarsko) leto, za katerega se sprejema LPŠ, določi:

·        programe in področja športa, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna,

·        obseg proračunskih sredstev za sofinanciranje programov in področij športa,

·        višino obvezne rezerve, ki je namenjena kritju nepredvidenih stroškov društev in klubov, ki se ukvarjajo s športno dejavnostjo v občini in ki jih niso mogli načrtovati ter prikazati v vlogi za redni javni razpis v tekočem letu. Obvezna rezerva se dodeli na podlagi dodatnega javnega razpisa, ki ga Občina objavi vsako leto predvidoma meseca oktobra. Sredstva obvezne rezerve se upravičencem razdelijo sorazmerno z višino priznanih upravičenih stroškov in razpoložljivimi sredstvi obvezne rezerve. Obvezna rezerva obsega največ 4 % proračunskih sredstev občine, namenjenih za športno dejavnost športnih klubov in društev.

(3) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se z LPŠ (ne glede na določbe Merila, pogojev in kriterijev) lahko dodatno določi:

·        za športne programe:

·        kriterij cene športnega programa,

·        kriterije in korekcije za razvrščanje športnih panog in izvajalcev,

·        omejitve števila priznanih skupin na izvajalca v razpisanih športnih programih,

·        korekcije za vrednotenje uporabe športnih objektov in strokovnega kadra,

·        merila in pogoje za specifične programe športa po NPŠ.

·        za razvojne dejavnosti: omejitve števila udeležencev v sofinanciranih projektih.

·        za organiziranost v športu: kriterije in korekcije za sofinanciranje delovanja društev in zvez.

·        za športne prireditve in promocijo športa:

·        omejitve števila sofinanciranih športnih prireditev na izvajalca,

·        omejitve števila sofinanciranih udeležencev mednarodnih tekmovanj,

·        korekcije za vrednotenje športnih prireditev.

·        za vse izvajalce: določilo, ki omogoča kontinuiteto delovanja športnih društev (»pravilo plus-minus %«).

(4) LPŠ sprejme Občinski svet.

8. člen

(komisija za izvedbo javnega razpisa)

(1) Komisijo za izvedbo javnega razpisa (v nadaljevanju: Komisija) s sklepom imenuje župan. 

(2) Komisija je sestavljena iz štirih (4) članov, od katerih je en (1) predstavnik občinske uprave, en (1) predstavnik zaposlenih v Zavodu za šport Škofja Loka, predsednik sveta Zavoda za šport Škofja Loka (1) in predsednik ŠZ ŠKL (1).

(3) Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost komisije je potrebna absolutna večina, za odločanje pa navadna večina članov.

(4) Naloge Komisije so:

·        pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije,

·        odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog (formalna popolnost),

·        pregled in ocena vlog na podlagi pogojev, meril in kriterijev, ki so navedeni v LPŠ, JR ali razpisni dokumentaciji,

·        priprava predloga izvajalcev LPŠ in izbranih programov in področij športa,

·        pregled in potrditev predloga razporeditve sredstev po programih in področjih športa ter izvajalcih,

·        vodenje zapisnikov o svojem delu,

·        priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembo oziroma dopolnitev LPŠ.

(5) Strokovna in administrativna dela vključno s pripravo razpisne dokumentacije in strokovnim ovrednotenjem na JR prispelih vlog za Komisijo opravlja Zavod za šport Škofja Loka.

9. člen

(javni razpis)

(1) V skladu s sprejetim LPŠ, veljavno zakonodajo in na podlagi sklepa župana občina izvede javni razpis (v nadaljevanju JR).

(2) JR mora vsebovati:

·        ime in naslov naročnika,

·        pravno podlago za izvedbo JR,

·        predmet JR,

·        navedbo upravičenih izvajalcev za prijavo na JR,

·        navedbo pogojev, ki jih morajo izvajalci izpolnjevati,

·        višino sredstev, ki so na razpolago za predmet JR,

·        navedbo meril za vrednotenje programov in področij športa,

·        obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,

·        rok, do katerega morajo biti predložene vloge in način oddaje vloge,

·        datum in način odpiranja vlog,

·        rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu JR,

·        navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij o JR,

·        informacijo o razpisni dokumentaciji.

(3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati: 

·        razpisne obrazce,

·        navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge,

·        informacijo o dostopnosti do Odloka, LPŠ ter pogojev in meril,

·        vzorec pogodbe o sofinanciranju programov in področij športa.

(4) Vloga na JR je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v JR. Način elektronske predložitve vloge mora biti določen v razpisni dokumentaciji.

10. člen

(postopek izvedbe JR)

(1) Odpiranje prejetih vlog opravi Komisija v roku in na način, ki je predviden v JR.

(2) Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjenem in označenem ovitku in sicer po vrstnem redu, po katerem so bile prejete.

(3) Komisija na odpiranju ugotavlja formalno popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti.

(4) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje:

·        kraj in čas odpiranja dospelih vlog,

·        imena navzočih članov komisije in ostalih prisotnih,

·        naziv vlagateljev, navedenih po vrstnem redu odpiranja,

·        ugotovitve o popolnosti oz. nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije.

Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani Komisije.

11. člen

(dopolnitev vlog)

(1) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog se v roku osmih (8) dni pisno s sklepom pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je osem (8) dni od prejema sklepa.

(2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se zavržejo.

12. člen

(odločba o izbiri)

(1) Predlog prejemnikov Komisija posreduje svetu Zavoda, ki predlaga dokončno višino dodeljenih sredstev posameznim vlagateljem.

(2) Na osnovi odločitve sveta Zavoda odločbo o izbiri izda Občinska uprava Občine Škofja Loka.

13. člen

(pritožbeni postopek)

(1) Zoper odločbo o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah je možno podati ugovor v roku osmih (8) dni po prejemu  odločbe. Predmet ugovora ne morejo biti merila, pogoji in kriteriji za vrednotenje programov in področij LPŠ.

(2) O ugovoru odloči župan v roku trideset (30) dni od prejema ugovora. Odločitev župana je dokončna. O dokončni odločitvi župan obvesti svet Zavoda.

(3) Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe.

(4) Vložen upravni spor ne zadrži sklepanja pogodb z izbranimi izvajalci LPŠ.

14. člen

(objava rezultatov JR)

(1) Rezultati JR se po zaključku postopka JR objavijo na spletni strani Občine Škofja Loka in na spletni strani Zavoda za šport Škofja Loka.

15. člen

(pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ)

(1) Z izbranimi izvajalci LPŠ direktor Zavoda sklene pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredeli:

·        naziv in naslov naročnika ter izvajalca dejavnosti,

·        vsebino in obseg dejavnosti,

·        čas realizacije dejavnosti,

·        pričakovane dosežke,

·        višino dodeljenih sredstev,

·        terminski plan porabe sredstev,

·        način nadzora nad namensko porabo sredstev in izvedbo dejavnosti, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja,

·        način nakazovanja sredstev izvajalcu,

·        način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev,

·        način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi,

·        določilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače grobo krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem JR,

·        protikorupcijsko klavzulo,

·        druge medsebojne pravice in obveznosti.

16. člen

(začasno sofinanciranje)

(1) Do sklenitve pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ se lahko določeni programi in področja športa sofinancirajo na osnovi dokumenta o začasnem sofinanciranju. Dokument se lahko sklene le z izvajalci LPŠ, ki so imeli enake dejavnosti sofinancirane že v preteklem koledarskem letu in je izvajalec vložil zahtevo po začasnem sofinanciranju.

(2) Dokument določi način in višino sofinanciranja dejavnosti. Višina začasnega sofinanciranja skupaj ne sme preseči ene tretjine pogodbenega zneska, ki ga je izvajalec prejel za svoje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena v preteklem letu.

(3) Po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ se že nakazana sredstva poračunajo.

17. člen

(spremljanje izvajanja LPŠ)

(1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrana področja najmanj v obsegu, opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbrano področje v skladu z JR.

(2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja Zavod za šport Škofja Loka, ki lahko kadarkoli preveri dejansko izvajanje priznanih športnih programov in namensko porabo javnih sredstev.

18. člen

(uporaba javnih športnih objektov in površin)

(1) Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo za izvajanje le tega, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin pred drugimi uporabniki.

(2) Obvezni programi šolske športne vzgoje, ki se izvajajo v/na javnih športnih objektih, imajo prednost pred drugimi izvajalci LPŠ.

III.      Prehodni določbi

19. člen

(prenehanje veljavnosti prejšnjega Pravilnika)

(1) Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha  veljati Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje Letnega programa športa v občini Škofja Loka ( Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2016, z dne, 9.12.2016).

20. člen

(veljavnost Odloka)

(1) Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 014-1/2019

Datum:14. 3. 2019

Priloga:

·        merila, pogoji in kriteriji za izbiro in sofinanciranje programov in področij športa

MERILA, POGOJI IN KRITERIJI

 ZA IZBIRO IN SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PODROČIJ ŠPORTA V OBČINI ŠKOFJA LOKA

VSEBINA DOKUMENTA

V Odloku so določeni izvajalci, ki ob izpolnjevanju določenih pogojev pridobijo pravico do sofinanciranja LPŠ.

Za uresničevanje javnega interesa v športu je z Merili, pogoji in kriteriji (v nadaljevanju: merila) določen način vrednotenja naslednjih programov in področij športa:

1.   športni programi

2.   športni objekti in površine za šport v naravi

3.   razvojne dejavnosti v športu

4.   organiziranost v športu

5.   športne prireditve in promocija športa

6.   družbena in okoljska odgovornost v športu

Za športne programe, razvojne dejavnosti, organiziranost v športu in športne prireditve je z merili uveljavljen sistem točkovanja. Vrednost področja predstavlja seštevek točk, ki jih prejmejo izvajalci na osnovi na JR oddanih prijav. Vnaprej dogovorjena merila se v času trajanja postopka JR ne smejo spreminjati. Skupna finančna vrednost predstavlja zmnožek med seštevkom točk in aktualno vrednostjo točke, ki je določena glede na sredstva, kot so za posamezna področja športa predvidena z LPŠ.

Izbira in sofinanciranje športnih objektov in površin za šport v naravi praviloma ni predmet istega javnega razpisa.

RAZVRŠČANJE ŠPORTNIH PANOG IN IZVAJALCEV

V programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni/vrhunski šport (v nadaljevanju ŠVOM usmerjeni) ter programih kakovostnega športa (v nadaljevanju KŠ) in vrhunskega športa (v nadaljevanju VŠ) so športne panoge lahko razvrščene glede na razširjenost, uspešnost/konkurenčnost in pomen za lokalno okolje.

Zaradi specifičnosti športnih panog so izvajalci LPŠ in njihovi športni programi razdeljeni v tri (3) skupine:

·        izvajalci programov v individualnih športnih panogah (v nadaljevanju: IŠP),

·        izvajalci programov v kolektivnih športnih panogah (v nadaljevanju: KŠP),

·        izvajalci programov v miselnih igrah (v nadaljevanju: MI).

Kriteriji za razvrščanje športnih panog upoštevajo podatke pridobljene na osnovi JR in/ali s strani OKS-ZŠZ in NPŠZ.

RAZŠIRJENOST ŠPORTNE PANOGE:

·        število nacionalnih panožnih športnih zvez (v nadaljevanju: NPŠZ) članic svetovne športne asociacije,

·        število športnih društev, ki so člani NPŠZ v RS,

·        število pri NPŠZ registriranih tekmovalcev/alk,

·        olimpijski šport (DA/NE) – razporeditev po kriterijih OKS-ZŠZ:

·        športne zveze in združenja, ki se pretežno ukvarjajo s športom za vse in so članice OKS-ZŠZ,

·        NPŠZ, ki so članice združenja SPORT ACCORD,

·        NPŠZ, ki jih priznava Mednarodni olimpijski komite (v nadaljevanju: MOK),

·        NPŠZ, ki so vključene v program olimpijskih iger (v nadaljevanju: OI) in

·        NPŠZ, kjer so športne panoge v aktualnem programu OI.

USPEŠNOST – KONKURENČNOST:

·        rezultat nacionalne ekipe in/ali državnega reprezentanta na velikih mednarodnih tekmovanjih,

·        rezultat klubske ekipe/posameznika izvajalca na uradnem tekmovanju NPŠZ za naslov DP,

·        upoštevajo se najboljši rezultati v starostnih kategorijah: kadetov (do 17 let), mladincev (do 19 let), mlajših članov (do 23 let) in članov:

·        IŠP/MI: dosežen rezultat najmanj štirih (4) športnikov (navedene starostne kategorije) na tekmovanjih iste kakovostne ravni v pretekli tekmovalni sezoni,

·        KŠP: dosežen rezultat štirih (4) in ne manj kot dveh (2) ekip (navedene starostne kategorije) v pretekli tekmovalni sezoni.

·        število kategoriziranih športnikov izvajalca v obdobju vrednotenja,

·        število tekmovalnih selekcij izvajalca, ki nastopajo v sistemu tekmovanj NPŠZ.

POMEN PANOGE ZA LOKALNO OKOLJE:

·        tradicija: leta neprekinjenega delovanja (merodajen je podatek: AJPES; e-PRS); če/ko kontinuiteto delovanja društva priznava tudi NPŠZ,

·        množičnost: število članov (s plačano članarino),

·        članstvo v občinski športni zvezi in/ali OKS-ZŠZ; za članstvo v OKS-ZŠZ šteje vključenost preko NPŠZ,

·        število usposobljenega/izobraženega strokovnega kadra, ki aktivno deluje pri izvajalcu (vodi programe).

S kriteriji za razvrščanje športnih panog je možno zbrati največ 300 točk. Izvajalce se na osnovi zbranih točk razdeli v tri (3) kakovostne skupine:

1. kakovostna skupina: 230 – 300 zbranih točk (korekcijski faktor = 3,000)

2. kakovostna skupina: 175 – 225 zbranih točk (korekcijski faktor = 2,000)

3. kakovostna skupina: 000 – 170 zbranih točk (korekcijski faktor = 1,000)

Izvajalci, ki prijavijo izključno programe Prostočasne športne vzgoje otrok in mladine (v nadaljevanju: ŠVOM prostočasno), programe Športa študentov (v nadaljevanju: ŠŠtu), programe Športa invalidov (v nadaljevanju: ŠI), rekreativne programe (v nadaljevanju: RE) ali programe Športa starejših (v nadaljevanju: ŠSta) so izenačeni s 3. kakovostno skupino (korekcijski faktor = 1,000).

MERILA PO PROGRAMIH IN PODROČJIH ŠPORTA

1.  ŠPORTNI PROGRAMI                                                                 

Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del športa in praviloma predstavljajo strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo. Pri obsegu vadbe športnih programov je ena (1) ura = 60 minut.

SPLOŠNI POGOJI VREDNOTENJA ŠPORTNIH PROGRAMOV

V merilih določeno skupno število točk se nanaša na optimalno zadostitev pogojem:

  isti udeleženec se pri istem izvajalcu lahko vrednoti le v enem (1) športnem programu,

·        različne športne panoge in starostne skupine za izvedbo optimalne vadbe zahtevajo različno število vključenih (če je vključenih manj, kot predvidevajo merila, se število točk proporcionalno zmanjša; če je vključenih več, to ne vpliva na dodatno vrednotenje programa. Pri IŠP/MI je optimalno število vključenih v skupino odvisno od kakovosti tekmovalnih dosežkov skupine (razvrstitev v kakovostno raven) = koeficient popolnosti skupine).

·        različne športne panoge in starostne skupine za izvedbo optimalne vadbe uporabljajo različne športne objekte (z merili se jim ovrednotijo objekti, ki so navedeni ob prijavi na JR (s spodnjim popravkom); = korekcija športni objekt),

·        SKUPINA 1: športna dvorana (3/3), pokriti bazen, smučišče (poligon za vadbo).

·        SKUPINA 2: športna dvorana (2/3).

·        SKUPINA 3: nogometni stadion, pokrito kegljišče (4 steze).

·        SKUPINA 4: športna dvorana (1/3), telovadnica Osnovna šola, pokrito balinišče (4 steze), pokrito strelišče (8 strelskih mest), gimnastični športni center, zunanja teniška igrišča (2 igrišči), zunanje lokostrelsko strelišče (6 strelskih mest), plezalna stena (športno plezanje).

·        SKUPINA 5: mala telovadnica, namizni tenis, atletski stadion (steza za teke – 200 m).

·        SKUPINA 6: pokrito strelišče (4 strelska mesta), igrišče za squash (2 igrišči), plezalna stena (balvansko plezanje), zunanja asfaltna igrišča (40 x 20 m), zunanja travnata igrišča, zunanje balinišče (2 stezi), kolesarstvo (cestno, steze, BMX), plesni studio.

·        SKUPINA 7: planinstvo (pohodi v naravi), prostor za igranje miselnih iger (8 – 12 mest), nedefinirane (druge) športne površine…

·        različne športne programe, ki so vrednoteni po merilih, vodi primerno izobražen in/ali usposobljen strokovni kader (če vodja skupine nima strokovne izobrazbe/usposobljenosti, se program ne ovrednoti; = korekcija strokovni kader):

·        STOPNJA 1: vodja programa ima dokazano ustrezno strokovno usposobljenost/izobrazbo v športu in izvaja programe prostočasne ŠVOM (PP), ŠŠtu, ŠI, RE in/ali ŠSta.

·        STOPNJA 2: vodja programa ima dokazano ustrezno strokovno usposobljenost/izobrazbo v športu in izvaja programe ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ (pripravljalni programi in tekmovalni programi 2. in 3. kakovostne ravni).

·        STOPNJA 3: vodja programa ima dokazano ustrezno strokovno usposobljenost/izobrazbo v športu in izvaja programe ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ (vsi tekmovalni programi 1. kakovostne ravni).

·        vključenosti v netekmovalne športne programe:

·        v programih prostočasne ŠVOM (PP) ŠŠtu, ŠI, RE in/ali ŠSta se vrednotijo samo tisti udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme NPŠZ (oz. ZŠIS-POK).

·        vključenosti v tekmovalne športne programe:

·        v programih ŠVOM usmerjenih v KŠ/VŠ, KŠ in VŠ (invalidov) se vrednotijo le športniki, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS registrirani pri NPŠZ (oz. ZŠIS-POK),

1.1.         PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE                                                         

ŠVOM prostočasno predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za populacijo od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja. Vrednotijo se organizirane oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnani in niso del uradnih tekmovalnih sistemov NPŠZ.

1.1.1.   PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI                                                                               

Med promocijske športne programe, ki se pretežno izvajajo v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja (zavodi VIZ), prištevamo: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček (ZS), Naučimo se plavati (NSP), Krpan (KRP) in Mladi planinec (MP). Če se programi izvajajo v okviru obveznega učnega procesa (kurikuluma) in/ali so financirani s strani MIZŠ (Zavoda za šport RS Planica), niso predmet sofinanciranja po LPŠ občine.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.1. je opredeljen v preglednici št. 1-1-1.

1.1.2.   ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA                                                                           

Šolska športna tekmovanja, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah od lokalne do državne ravni.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.2. je opredeljen v preglednici št. 1-1-2.

1.1.3.   DODATNE URE ŠPORTNE DEJAVNOSTI V ŠOLI                                                                 

Cilj je posodobiti in povečati kakovost in privlačnost programov ŠVOM prostočasno ter spodbuditi povezavo šol s športnimi društvi, ki ponujajo celovite športne programe (dodatne ure športa v šolah v času po pouku; izven kurikuluma). Merila omogočajo vrednotenje vadbenih skupin v terminih predvidenih za šolske športne krožke. Na JR lahko kandidira vsaka šola, ki športno vadbo organizira v predvidenih terminih v najmanj petih (5) različnih športnih panogah.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.3. je opredeljen v preglednici št. 1-1-3.

1.1.4.   CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI                                                                         

Obstoječi celoletni športni programi prostočasne ŠVOM potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. Raznolikost izvajalcev omogoča kakovostno ponudbo, ob enakih pogojih pa LPŠ omogoča prednost športnim društvom. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.4. je opredeljen v preglednici št. 1-1-4.

1.1.5.   PROGRAMI V POČITNICAH IN POUKA PROSTIH DNEVIH                                                       

Programi v času počitnic in pouka prostih dni praviloma predstavljajo športne dejavnosti v skrajšanem obsegu (občasni programi, tečaji, projekti), ki jih ponujajo različni izvajalci. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.5. je opredeljen v preglednici št. 1-1-4.

1.2.         ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI                            

Prostočasno ŠVOM PP predstavljajo športni programi, ki so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami, in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje.

1.2.1.   CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI   

Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno.

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.2.1 in 1.2.2 je opredeljen v preglednicah št. 1-1-2 in 1-1-4.

1.3.         ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI/VRHUNSKI ŠPORT 

ŠVOM usmerjeni predstavlja širok spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠZ.

1.3.1.   OBČINSKE PANOŽNE ŠPORTNE ŠOLE                                                                            

Občinska panožna športna šola je občinski projekt na področju ŠVOM usmerjeni, ki se lahko organizira v športnih društvih z ustrezno izoblikovano tekmovalno piramido in managementom strokovnih/upravljavskih nalog. Naziv občinske panožne športne šole izvajalec LPŠ pridobi, če v programih ŠVOM usmerjeni izpolnjuje naslednje pogoje:

·        ima ekipe/tekmovalce v vseh starostnih kategorijah uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, potrjenega s strani OKS-ZŠZ,

·        ima v športnih programih udeležene kategorizirane športnike (MLR, PR),

·        pridobi potrdilo/sklep Občinskega sveta o izvedbi projekta občinske panožne športne šole.

Za izvedbo občinskih panožnih športnih šol se del sredstev lahko zagotovi iz LPŠ na državnem nivoju, del pa na način, da občina sama razpiše projekt in zagotovi sredstva v okviru LPŠ.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.4.1. je opredeljen v preglednici št. 1-4-1.

1.3.2.   PROGRAMI ŠPORTNIH DRUŠTEV NA PODROČJU ŠVOM USMERJENI           

Programi ŠVOM usmerjeni so sestavni del športnih programov v okoljih, kjer niso vzpostavljene občinske panožne športne šole. V programih ŠVOM usmerjeni so uveljavljeni kriteriji razvrščanja v kakovostne ravni (glede na tekmovalni dosežek):

·        RAVEN III.: priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:

o    IŠP in MI: 10/8 tekmovalcev iste starostne skupine z rezultatom v zadnjih dveh tretjinah vseh nastopajočih na uradnem DP oziroma na uradni jakostni lestvici NPŠZ.

o    KŠP: ekipa v starostni skupini z rezultatom v zadnjih dveh tretjinah uradnega DP (končna lestvica vseh lig).

·        RAVEN II.: doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:

o    IŠP in MI: 8/6 tekmovalcev iste starostne skupine z rezultatom v prvi tretjini vseh nastopajočih na uradnem DP oziroma na uradni jakostni lestvici NPŠZ in/ali en (1) tekmovalec med prvimi tremi na uradnem DP in še trije (3) uvrščeni v prvo tretjino (2-4 z nastopom na tekmovanjih).

o    KŠP: ekipa v starostni skupini z rezultatom v prvi tretjini uradnega DP (končna lestvica vseh lig).

·        RAVEN I.: z rezultati priznana kategorizacija (MLR, PR) v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS. IŠP in MI: 4 tekmovalci iste starostne skupine in KŠP: celotna ekipa.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.4.2. je opredeljen v preglednicah št. 1-4-2-1 do 1-4-2-3.

Mladi športniki usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika mladinskega (MLR) in/ali perspektivnega razreda (PR). S tem pridobijo točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.

Pri vrednotenju programov kategoriziranih športnikov mladinskega (MLR) in perspektivnega razreda (PR) se upošteva enoten korekcijski faktor: (k.f. športni objekt = k.f. strokovni kader = 1,000). Vrednoti se vsak evidentirani športnik s priznano kategorizacijo.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov MLR je opredeljen v preglednici št. 1-4-3.

1.4.         KAKOVOSTNI ŠPORT                                                                                                   

V skupino KŠ odrasli prištevamo športnike in športne ekipe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi OKS-ZŠZ, in so registrirani skladno s pogoji NPŠZ ter OKS-ZŠZ.

1.4.1.   UPORABA ŠPORTNIH OBJEKTOV ZA PROGRAME KAKOVOSTNEGA ŠPORTA                 

KŠ je pomembna vez med programi ŠVOM usmerjenih in VŠ, saj vključuje večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni.

V programih KŠ so uveljavljeni kriteriji razvrščanja v kakovostne ravni (glede na tekmovalni dosežek):

·        RAVEN III.: doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:

o    IŠP in MI: 8 tekmovalcev z rezultatom v zadnjih dveh tretjinah vseh nastopajočih na uradnem DP oziroma na uradni jakostni lestvici NPŠZ.

o    KPŠ: ekipa z rezultatom  v zadnjih dveh tretjinah uradnega DP (končna lestvica vseh lig).

·        RAVEN II.: doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ:

o    IŠP in MI: 6 tekmovalcev z rezultatom v prvi tretjini vseh nastopajočih na uradnem DP oziroma na uradni jakostni lestvici NPŠZ in/ali en (1) tekmovalec med prvimi tremi na uradnem DP in še trije (3) uvrščeni v prvo tretjino ter še dva (2) z nastopom na tekmovanjih istega ranga.

o    KŠP: ekipa z rezultatom v prvi tretjini uradnega DP (končna lestvica vseh lig).

·        RAVEN I.: z rezultati priznana kategorizacija (DR, MR) v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in

·        kategoriziranje športnikov v RS. IŠP in MI: 4 tekmovalci in KŠP: celotna ekipa.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.5.1. je opredeljen v preglednici št. 1-5-1.

Športniki v kakovostnem športu lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem pridobijo točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.

Pri vrednotenju programov kategoriziranih športnikov državnega razreda (DR) se upošteva enoten korekcijski faktor: (k.f. športni objekt = k.f. strokovni kader = 1,000). Vrednoti se vsak evidentirani športnik s priznano kategorizacijo.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov MLR je opredeljen v preglednici št. 1-5-1.

1.5.         VRHUNSKI ŠPORT                                                                                               

VŠ predstavlja programe priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR navedeni kot člani športnega društva s sedežem v občini in so s svojimi športnimi dosežki dosegli naziv športnika svetovnega/ olimpijskega (SR/OR), mednarodnega (MR) ali perspektivnega razreda (PR).

1.5.1.   PROGRAMI ŠPORTNIH DRUŠTEV NA PODROČJU VRHUNSKEGA ŠPORTA                       

Osnovni cilj teh programov je vrhunski športni dosežek. V dodatne programe vrhunskega športa so uvrščeni aktivni športniki s statusom SR/OR, MR in PR.

Pri vrednotenju dodatnih programov vrhunskih športnikov mednarodnega razreda (MR) in svetovnega  razreda (SR) in/ali olimpijskega razreda (OR) se upošteva enoten korekcijski faktor: (k.f. športni objekt = k.f. strokovni kader = 1,000).

Vrednoti se vsak evidentirani športnik s priznano kategorizacijo.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.6.1. je opredeljen v preglednici št. 1-6-1.

1.6.         ŠPORT INVALIDOV                                                                                            

ŠI v svojih pojavnih oblikah predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) kot tudi športne (športna rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski šport) učinke. Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih dejavnostih, zato se z različnimi programi spodbuja povezovanje športnih aktivnosti med športnimi, invalidskimi in dobrodelnimi društvi in zvezami. Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točkah 1.7.2. je opredeljen v preglednici št. 1-7-2.

Programi vrhunskih športnikov invalidov se vrednotijo na enak način kot programi vrhunskih športnikov.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.7.4. je opredeljen v preglednici št. 1-6-1.

1.7.         ŠPORTNA REKREACIJA                                                                                                  

RE predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne ŠVOM (PP), ŠŠtu in KŠ. RE je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 18 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe človekovega prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih.

1.7.1.   CELOLETNI ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI                                                 

Celoletni programi RE potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno in predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja.

 S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točkah 1.8.2 in 1.8.3 je opredeljen v preglednici št. 1-8-1.

1.7.2.   PILOTSKI ŠPORTNI PROGRAMI                                                                                       

Pilotski športni programi predstavljajo raznovrstne občasne oblike športne rekreacije za odrasle. Praviloma so izpeljani v enem tednu, število ur vadbe pa ne presega 15 (tečaji, predstavitve…) .

1.8.         ŠPORT STAREJŠIH                                                                                                       

ŠSta predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi nad doseženim 65. letom starosti in razširjenih družin; pri čemer pod pojmom »razširjena družina« razumemo »zvezo« starejših oseb in vnukov.

1.8.1.   SKUPINSKA GIBALNA VADBA STAREJŠIH                                                            

Celoletni programi skupinske gibalne vadbe starejših potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno in predstavljajo različne oblike celoletne vadbe. Programi potekajo na površinah v naravi in urbanem okolju. Za starejše osebe so lahko organizirani tudi programi občasnega udejstvovanja v športu (tečaji, predstavitve…).

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.9.1. je opredeljen v preglednici št. 1-8-1.

2.  ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI                                                           

Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. V okviru LPŠ se na lokalni ravni sofinancira posodabljanje in investicijsko vzdrževanje obstoječih športnih objektov in površin.      

Merila (sistem točkovanja) ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja športnih objektov in površin za šport v lokalni skupnosti. Sredstva lokalne skupnosti za tovrstne projekte se zagotavljajo v posebnih proračunskih virih, izvajalci pa so izbrani na javnem razpisu.

3.  RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU                                                                                   

Razvojne dejavnosti predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki podpirajo vsa področja športa.

3.1.         USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU                          

Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja izvajajo v OKS-ZŠZ in NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih organih NPŠZ.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.1 je opredeljen v preglednici št. 3-1.

4.  ORGANIZIRANOST V ŠPORTU                                                                                     

Športna društva kot interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese, so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa.

4.1.         DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ                                                                         

Področje obsega delovanje športnih društev in njihovih zvez na lokalni ravni, kar zaradi ohranjanja osnovne organizacijske infrastrukture športa predstavlja javni interes, zato je pomemben segment LPŠ. Z merili je določenih šest (6) kriterijev za vrednotenje delovanja društev:

·        člani društva s plačano članarino (izraženo s številom),

·        registrirani tekmovalci pri NPŠZ; v starosti nad dvanajst (12) let z veljavno tekmovalno licenco (podatek OKS-ZŠZ),

·        neprekinjenega delovanja društva (izraženo v letih),

·        prostovoljno delo (izraženo v urah),

·        članstvo v Športni zvezi Škofja Loka (potrdilo OŠZ),

·        društvo v javnem interesu (potrdilo MIZŠ).

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:   

Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 4.1. je opredeljen v preglednici št. 4-1.

Občinska športna zveza (OŠZ) je reprezentativni predstavnik civilne športne družbe na lokalni ravni.

Sofinanciranje delovanja OŠZ na lokalni ravni se vrednoti v okviru JR; za vsakega člana (društvo/klub) ji pripada 200 točk.

5.  ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA                                                       

Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture.

Udeležba na uradnih tekmah v okviru tekmovanj NPŠZ (državna prvenstva, ligaška in pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih.

Pri vrednotenju športnih prireditev in promocije v športu se upoštevajo kriteriji: obseg programa (priznano število točk), kvalitetni nivo prireditve (občinski, regionalni, državni), število udeležencev na prireditvi in tradicija (število let zaporedne izvedbe).

5.1.         VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE                                                             

Merila ne urejajo načina in višine vrednotenja ter sofinanciranja področja mednarodnih (MT, tekme za evropski pokal…) in velikih mednarodnih športnih prireditev (OI, svetovna in evropska prvenstva…). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo in izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih in se opredelijo tudi v LPŠ.

5.2.         DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE                                                                                      

Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve občinskega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:   

Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 5.2. je opredeljen v preglednici št. 5-2.

5.3.         OBČINSKE ŠPORTNO-PROMOCIJSKE PRIREDITVE ZA PODELITEV PRIZNANJ V ŠPORTU    

Sredstva za občinske športno promocijske prireditve za podelitev priznanj se zagotovijo v LPŠ.                                      

6.  DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST ŠPORTA                                                

V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi Nacionalna kampanja za spodbujanje športnega obnašanja.

PRILOGA: V DOKUMENTU UPORABLJENE KRATICE