Na podlagi 32., 34.
in 36. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 –
ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40, v nadaljevanju:
ZGJS), 21. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 17. člena
Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/11) je
Občinski svet Občine Mirna na 14. seji dne 6.12.2016 sprejel
|
|
ODLOK |
O SODELOVANJU PRI
SKUPNEM IZVAJANJU IN KONCESIJI ZA GOSPODARSKO JAVNO SLUŽBO OBDELAVE
DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE MIRNA
|
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
(1) Ta odlok je
koncesijski akt, s katerim se zaradi zagotovitve sodelovanja pri skupnem
izvajanju storitev obveznih gospodarskih javnih služb določijo predmet
in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne
službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter ureja druga
vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. |
(2) Izvajanje
gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka se v občini Mirna zaradi
uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javne službe iz
prejšnjega odstavka z zaokrožitvijo, enotnostjo in optimalno
izkoriščenostjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) kot
infrastrukture predmetne javne službe, doseganja skupnih ciljev na
področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov skladno z Direktivo
2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter zaradi znižanja stroškov
storitev za uporabnike v javnem interesu zagotavlja s horizontalnim
sodelovanjem občin iz območja osrednje/zahodne Slovenije ter
koncesionarja iz petega odstavka tega člena pri skupnem opravljanju
nalog, potrebnih za izvajanje javne službe. Podlaga za horizontalno
sodelovanje pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javne
službe je Sporazum o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov št. 1/2015, (v
nadaljevanju: sporazum) in Pogodba o pristopu občin Trebnje,
Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert k skupnemu ravnanju z odpadki v
Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne
18.10.2016 (v nadaljevanju: pogodba o pristopu) |
(3) Za naloge, ki jih
bo v okviru horizontalnega sodelovanja pri zagotavljanju izvajanja
gospodarske javne službe iz prvega odstavka izvajal koncesionar iz
petega odstavka tega člena, podeli Občina Mirna koncesionarju koncesijo
skladno s petim odstavkom tega člena. |
(4) Odlok se sprejema
na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih
javnih službah. |
(5) Koncesija po tem
odloku se podeli za obdobje 30 let neposredno družbi SNAGA, d.o.o.,
Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: koncesionar) skladno
s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne
službe. |
|
2. člen |
(pojmi in izrazi v
odloku) |
(1) V tem odloku
uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: |
»gospodarska javna
služba« oziroma »javna služba«: je obvezna gospodarska javna služba
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, |
»koncedent«: je
Občina Mirna, |
»občinski svet«: je
Občinski svet Občine Mirna, |
»koncesija«: je
skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe iz
prvega člena; termin »koncesija« se uporablja zaradi ureditve pravnega
razmerja v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe, čeprav Direktiva o
koncesijah tako pravno razmerje izključuje iz osebne/stvarne veljavnosti
direktive; |
»koncesionar«: je
SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana; |
»izvajalec javne
službe«: je koncesionar po tem odloku; |
»povzročitelj
odpadkov«: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje
odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge
postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov; |
»uporabniki«: so vsi
povzročitelji odpadkov. |
(2) Ostali izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki
ureja varstvo okolja in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z
odpadki. |
|
II.
Vsebina in obseg izvajanja javne službe |
|
3. člen |
(vsebina javnih
služb) |
Vsebino in
dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz 1. člena,
podrobneje določajo zakon ter podzakonski predpisi in drugi akti, ki
urejajo gospodarsko javno službo iz 1. člena. |
|
4. člen |
(ločeni računovodski
izkazi) |
Koncesionar mora
zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost obdelave določenih
vrst komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi
računovodskimi standardi. |
|
5. člen |
(območje izvajanja
koncesionirane gospodarske javne službe) |
(1) Koncesionirano
gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka se s tem odlokom
zagotavlja za celotno območje občine Mirna. |
(2) Uporabniki imajo
pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski
način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na
njegovi podlagi sprejetimi predpisi. |
(3) Storitve javne
službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in
predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike
obvezna. |
|
6. člen |
(objekti in naprave,
potrebni za izvajanje javne službe) |
Objekti in naprave,
potrebni za izvajanje javne službe, so Regijski center za ravnanje z
odpadki Ljubljana – RCERO LJUBLJANA (v nadaljevanju: RCERO Ljubljana),
ki vključuje vse objekte in naprave za obdelavo določenih vrst
komunalnih odpadkov ter so v lasti in/oziroma upravljanju Snage d.o.o.
ali občin podpisnic pogodbe o pristopu. Objekti za odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov so objekti v so-lasti
koncedenta po tem odloku, ki pa se za učinkovito izvajanje projekta
dajejo na razpolago tudi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov za druge
občine vključene v RCERO Ljubljana, in sicer pod enakimi pogoji, kot to
velja za občine lastnice te infrastrukture. S tem odlokom občina
zagotavlja, da so obveznosti in druga pravila pooblaščenega upravljavca
navedene infrastrukture v občini za odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov v razmerju do občin, za katere se
izvaja javna služba odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov smiselno enake, kot obveznosti koncesionarja obvezne
gospodarske javne služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov po
tem odloku. V objektih za odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov v lasti občin Trebnje,
Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert se bodo predvidoma odlagali
ostanki komunalnih odpadkov iz obdelave v RCERO Ljubljana iz območij
občin Trebnje, Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert skladno s pogodbo
o pristopu. |
|
III.
Obveznosti in javna pooblastila koncesionarja v okviru izvajanja javne
službe |
|
7. člen |
(obveznosti
koncesionarja) |
Dolžnosti
koncesionarja so zlasti: |
1. v javnem
interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno
službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter
koncesijsko pogodbo; |
2. upoštevati
tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z
izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko
usmerjeno ravnanje z odpadki; |
3. izvajati
javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja,
ki ga na podlagi javnega pooblastila izdela vsako leto do konca decembra
za naslednje leto; |
4. zagotoviti
ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter
odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo
škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve
napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje
javnih služb); |
5. uporabljati
objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober
gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in
pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja
ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov; |
6. sklepati z
uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje
storitev, ki so predmet koncesije (samo, če je tako določeno s posebnimi
predpisi), odločati o upravnem postopku v vseh upravnih zadevah iz
naslova izvajanja javne službe ter obračunavati pristojbine in druge
prispevke v skladu s predpisi; |
7. pripravljati
(letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije
prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu
poročati o izvajanju javne službe na podlagi pooblastila oblikovati cene
storitev javnih služb; |
8. svetovati in
pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov
ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih
razpisov ter drugih virov; |
9. voditi vse
predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah,
ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati
nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče
obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe. |
|
IV. Financiranje
javne službe |
|
8. člen |
(viri financiranja) |
(1) Javna služba se
financira: |
s ceno storitev
javnih služb, |
iz sredstev, zbranih
od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe,
|
iz okoljske dajatve,
|
iz proračuna, |
iz drugih virov.
|
(2) Cena storitev
javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. Podrobnosti v zvezi z obračunom javne službe obdelave
določenih vrst komunalnih odpadkov se uredijo z ustreznimi akti, ki jih
sprejme pristojni organ občine. |
(3) Koncesionar ima
na podlagi tega odloka pooblastilo za oblikovanje cene storitev javne
službe. Organ, ki v imenu oziroma, ki za račun koncesionarja potrdi
oziroma sprejme cene, določa predpis. |
(4) V kolikor ni
drugače določeno s predpisi, je pristojni organ za potrditev oz. sprejem
cene po pooblastilu iz tega odloka, Svet RCERO, z odločitvijo katerega
mora pred uveljavitvijo cen soglašati pristojni organ koncedenta. V
kolikor pristojni organ z odločitvijo Sveta ustanoviteljev ne soglaša,
ta odločitev za to občino, ne velja. Posledice odklonitve potrditve cene
oziroma neveljavnosti odločitve Sveta RCERO podrobneje ureja koncesijska
pogodba. |
(5) Pristojni organ
mora odločitev sprejeti na prvi naslednji seji od po prejetja
(elaborata) predloga s strani koncesionarja, pri čemer mora biti
elaborat in celotno gradivo posredovano 20 dni pred predvidenim dnem
seje. |
(6) S koncesijsko
pogodbo iz 11. člena ali drugimi posebnimi pogodbami se podrobneje uredi
enotna ureditev priprave in potrjevanja elaboratov s strani pristojnega
organa. O morebitnih subvencijah odloča pristojni organ občine. |
|
9. člen |
(koncesijska dajatev) |
Koncesionar
koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve. |
|
V.
Koncesija |
|
10. člen |
(sklenitev
koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesionar
pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo
koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesijsko
pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(3) Koncesijska
pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za
katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob
izteku roka. |
|
11. člen |
(koncesijska pogodba) |
S koncesijsko pogodbo
se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, odgovornost in pravice
ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo
tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje
javne službe. |
|
12. člen |
(koncesionarjev
pravni monopol) |
(1) Koncesionar ima
na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: |
izključno oziroma
posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, |
dolžnost zagotavljati
uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne
službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
(2) Koncesionar, ki
ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora
dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
|
|
13. člen |
(trajanje in
podaljšanje koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska
pogodba se sklene za določen čas 30 let. |
(2) Koncesijsko
razmerje in izvajanje koncesije prične teči skladno s terminskim planom
pričetka dovažanja odpadkov v RCERO Ljubljana, ki ga izdela upravljavec
RCERO Ljubljana in se določi v koncesijski pogodbi, predvidoma pa s
prvim dnem naslednjega leta od dneva pričetka rednega obratovanja RCERO.
Terminski plan lahko do pričetka teka koncesijskega razmerja (iz
prejšnjega stavka) pogodbeni stranki sporazumno uskladita. |
(3) Trajanje
koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z
zakonom. |
|
14. člen |
(razmerje med
koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) |
Koncesijska pogodba,
ki je v bistvenem nasprotju s tem odlokom, kot je veljal ob sklenitvi
pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se
uporablja ta odlok. |
|
15. člen |
(razmerje do
podizvajalcev) |
Koncesionar mora tudi
v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem,
v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem,
nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
VI. Nadzor |
|
16. člen |
(nadzor nad
izvajanjem javnih služb) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem javnih služb izvaja pristojni organ oziroma služba občinske
uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih
služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
|
(2) Koncedent lahko
za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno
službo, zavod oziroma drugo institucijo. |
(3) Če pristojni
organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno
obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži
izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
17. člen |
(inšpekcijski nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za
vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki
imajo takšno pristojnost po samem zakonu. |
|
18. člen |
(finančni nadzor) |
(1) Finančni nadzor
nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oz. ima
koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela
poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v
zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent
in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncesionar mora
koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore,
pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v
dokumentacijo (letne računovodske izkaze), v kataster javne službe
oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor je lahko
napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora
koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
|
(4) Koncedent izvrši
napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred
izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne
dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
|
(5) O nadzoru se
napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in
koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
|
VII.
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta |
|
19. člen |
(izvajanje javnih
služb) |
(1) Koncesionar je
dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot ga
določajo veljavni zakoni ter podzakonski predpisi in drugi akti. |
(2)Uporabniku
storitve javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov
obračunava izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov, pri čemer vrši obračun in izterjavo v kolikor ni tudi sam
izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, za
račun izvajalca te javne službe, ki v takšnem primeru za izvedbo teh
podeljenih nalog obračuna upravičene stroške. |
(3) Izvajalec javnih
služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov izstavi račun za sprejeto
količino odpadkov po potrjeni ceni. Izvajalec javne službe zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov je po plačilu računa v celoti
upravičen do izstavitve računa za nadomestilo upravičenih stroškov. |
(4) Nadomestilo
upravičenih stroškov zajema stroške obračuna, pošiljanja računov,
plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise terjatev
in znaša 5% od višine računa za sprejeto količino odpadkov. O spremembi
višine nadomestila odloči Svet RCERO, kolikor ni drugače določeno s
predpisi ali drugimi veljavnimi akti, s potrditvijo elaborata in z
uveljavitvijo cene, za katero je v kalkulaciji cene predvidena postavka
tega nadomestila za vse občine v enakem deležu od plačanih računov. |
20. člen |
(obveščanje o
statusnih spremembah) |
(1) Koncesionar je
dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s
kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem
roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če
so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe
ali pogoji podelitve koncesije, lahko koncedent na način in pod pogoji
kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre.
|
(2) Pogoj za obstoj
koncesijskega razmerja je, da poslovni delež v koncesionarju in poslovni
delež v družbi JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70,
1000 Ljubljana, ki ima v lasti stoodstotni poslovni delež koncesionarja,
razen v primeru določenim z zakonom, ni prenesen na osebo zasebnega
prava. |
|
21. člen |
(obveščanje
koncedenta) |
Koncesionar mora
pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki
bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so: |
postopki poravnave,
arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
|
stavke in drugi
dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javnih služb;
|
poškodbe
infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti; |
v vseh primerih višje
sile. |
|
22. člen |
(odgovornost
koncesionarja) |
(1) Za izvajanje
javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren
koncesionar kot izvajalec javne službe. |
(2) Koncesionar kot
izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki
jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo
pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu,
uporabnikom ali tretjim osebam. |
(3) Koncesionar je
pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne
odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z
zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino
enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo - zavarovanje
dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javnih
služb ali v zvezi z opravljanjem javnih služb povzročijo pri njem
zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali
tretjim osebam). |
|
23. člen |
(dolžnosti in pravice
koncedenta) |
(1) Dolžnosti
koncedenta so zlasti: |
da zagotavlja pogoje
za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu
izvajanja gospodarske javne službe ter v skladu s pogoji, ki so navedeni
v tem odloku; |
da zagotovi
sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev
gospodarske javne službe; |
da zagotovi
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja te koncesije izvajali storitev gospodarske javne službe na
območju koncedenta; |
pisno obveščanje
koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov; |
(2) Pravice
koncedenta so zlasti: |
nadzor nad izvajanjem
gospodarske javne službe in finančni nadzor; |
druge pravice,
določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
24. člen |
(pristojnosti župana
in občinske uprave) |
(1) Če ni
drugače določeno (npr. glede inšpekcije, …), je »pristojni organ« po tem
odloku organ krajevno pristojne občinske uprave, pristojen za
gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka, to je na dan
sprejema odloka Občinska uprava občine Mirna. |
(2) O
pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja
in uporabnikov odloča župan. |
|
25. člen |
(pravice uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo
do koncesionarja zlasti pravico: |
do trajnega, rednega
in nemotenega zagotavljanja storitev, |
pravico do enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
uporabljati storitve
javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z
drugimi predpisi. |
(2) Uporabnik
storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži
koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe
opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
|
26. člen |
(dolžnosti
uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo
do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost: |
upoštevati navodila
koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe, |
prijaviti vsa
dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti
koncesionarju vsako spremembo. |
(2) Pristojni
inšpektor lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da
zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe. |
|
VIII. Prenos
koncesije |
|
27. člen |
(oblika) |
(1) Prenos koncesije
je možen le s spremembo tega odloka. Novi koncesionar sklene s
koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa
koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena
razmerja odstopnika z uporabniki. |
|
IX.
Prenehanje koncesijskega razmerja |
|
28. člen |
(načini prenehanja
koncesijskega razmerja) |
(1) Razmerje med
koncedentom in koncesionarjem preneha: |
s prenehanjem
koncesijske pogodbe, |
s prenehanjem
koncesionarja, |
z odvzemom koncesije, |
z odkupom koncesije.
|
|
29. člen |
(prenehanje
koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska
pogodba preneha: |
po preteku časa, za
katerega je bila sklenjena, |
z enostranskim
razdrtjem, |
z odstopom od
koncesijske pogodbe, |
s sporazumno razvezo. |
(2) Ne glede na
razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar opravljati javno
službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 (eno) leto po
prenehanju koncesijske pogodbe. |
|
30. člen |
(potek roka
koncesije) |
Koncesijska pogodba
preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba
sklenjena. |
|
31. člen |
(razdrtje koncesijske
pogodbe) |
(1) Koncesijska
pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha: |
postopek zaradi
insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski
postopek pri koncesionarju. |
če je bila
koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,
koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije,
na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega
pravilnega izvajanja koncesije, |
če je po sklenitvi
koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in
neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
če koncesionar
predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda
uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, |
če se z
dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem
delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesionar lahko
razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti
iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe. |
(3) Enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin,
ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali
drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(4) Ob razdoru
koncesijske pogodbe iz razlogov na strani koncedenta je le-ta dolžan
koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev dokazane neamortizirane
vrednosti vlaganj, prevrednotene skladno z računovodskimi standardi v
trenutku razdrtja koncesijske pogodbe, ki jih ni mogoče ali jih ni
upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. Koncesionar je
dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi
razdrtja koncesijske pogodbe. |
(5) Koncedent lahko
razdre koncesijsko pogodbo brez povrnitve nastale škode, v kolikor niso
izpolnjeni pogoji medsebojnega horizontalnega povezovanja iz pogodbe o
pristopu. |
|
32. člen |
(odstop od
koncesijske pogodbe) |
(1) Vsaka stranka
lahko odstopi od koncesijske pogodbe, če: |
je to v koncesijski
pogodbi izrecno določeno, |
druga stranka krši
koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno. |
(2) Ne šteje se za
kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem
interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se
neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom
v koncesionarjeve pravice. |
|
33. člen |
(sporazumna razveza) |
(1) Pogodbeni stranki
lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko
pogodbo. |
(2) Stranki se
sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da
je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega
značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
|
34. člen |
(prenehanje
koncesionarja) |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko
razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo
določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna
pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve
univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja,
preoblikovanje, …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo
ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
35. člen |
(odvzem koncesije) |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju, če: |
ne začne z
opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo,
določenem roku, |
je v javnem interesu,
da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana
javna služba. |
(2) Koncedent mora
koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje
preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
(3) Odvzem koncesije
ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
(4) V primeru odvzema
iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju
povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po
splošnih pravilih odškodninskega prava. |
|
36. člen |
(odkup koncesije) |
Če koncedent
enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito
opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o
odkupu mora sprejeti Občinski svet občine Mirna, ki mora hkrati tudi
razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu
izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne
odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti
tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali
druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno
obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej. |
|
X. Višja
sila in spremenjene okoliščine |
|
37. člen |
(višja sila) |
(1) Višja sila in
druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam).
Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne
nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne
službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način,
ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora
v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo
tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno
z izdelanimi načrti nujnih ukrepov. O nastopu okoliščin, ki pomenijo
višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in
dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih. |
(3) V primeru iz
prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih
javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V primeru višje
sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja
aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in
druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem
primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem
ukrepov. |
|
38. člen |
(spremenjene
okoliščine) |
(1) Če nastanejo po
sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo
kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene
okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske
pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno
službo iz koncesijske pogodbe. |
|
XI. Uporaba
prava in reševanje sporov |
|
39. člen |
(uporaba prava) |
Za vsa razmerja med
koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev
gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega
reda Republike Slovenije. |
|
40. člen |
(prepoved prorogacije
tujega sodišča ali arbitraže) |
V razmerjih med
koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in
uporabniki storitev javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz
teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže. |
|
XII.
Prehodne in končne določbe |
|
41. člen |
(odločba o izbiri
koncesionarja) |
Ta odlok je, v
katerem je z njim določen koncesionar za izvajanje gospodarske javne
službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, individualni akt o
izbiri koncesionarja v smislu prvega odstavka 37. člena ZGJS. Z
uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje po tem odloku, ki se
začne izvrševati po sklenitvi koncesijske pogodbe (rok koncesije) v
trenutku iz 13. člena tega odloka. |
|
42. člen |
(sklenitev
koncesijske pogodbe) |
(1) Najkasneje 3
mesece po uveljavitvi tega odloka pošlje koncedent koncesionarju v
podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14
dni od uskladitve njenega besedila s Pogodbo o pristopuin tem odlokom.
Koncesijska pogodba začne veljati z dnem pričetka rednega obratovanja
RCERO. V okviru zagotovil iz pogodbe o pristopu, da bodo objekti za
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v
so-lasti koncedenta namenjeni tudi izvajanju javne službe odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov s strani
koncesionarja po tem odloku pod enakimi pogoji, podrobneje uredita
razmerje upravljavec (najemnik) te infrastrukture in koncesionar po temu
odloku. |
(2) Do sklenitve
koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka se kot podlaga za izvajanje
gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov
štejejo obstoječe Pogodbe o sofinanciranju nadgradnje regijskega centra
za ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO Ljubljana z dne 21.6.2006, Pogodba
o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje
regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z
dne 15.12.2009 ter Pogodba o pristopu, ki veljajo skupaj s tem odlokom. |
(3) Namen sklenitve
sporazuma je bil zgolj vzpostavitev pravne podlage za horizontalno
sodelovanje občin srednje/zahodne Slovenije pri izvajanju javne službe
obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov, zaradi česar v primeru neskladij med
sporazumom, pogodbo o pristopu, tem odlokom in koncesijsko pogodbo velja
sledeči vrstni red: pogodba o pristopu, odlok, koncesijska pogodbo ter
sporazum. |
(4) V primeru
nasprotja med pogodbami iz prejšnjega odstavka in predpisi veljajo
neposredno predpisi. |
|
43. člen |
(začetek veljavnosti
odloka) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka:
007-0002/2016-2 |
Datum: 7.12.2016 |
|
|
Občina
Mirna |
|
Dušan
Skerbiš, župan |
|