Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/2017, 59/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 3. redni seji, dne 4.3.2019 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM

ZA LETO 2019

1.  Splošna določba

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Črna na Koroškem za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.  Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Črna na Koroškem.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3. Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

(izvrševanje proračuna)

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan ali druga pooblaščena oseba. Odredbodajalec proračuna je župan ali druga pooblaščena oseba.

4. člen

(namenski prihodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in prvega odstavka 80. Člena ZJF, tudi prihodki:

1)         požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ)

Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta proračunskega uporabnika in proračuna.

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja.

Občinski svet pooblasti župana, da v skladu z Zakonom o javnih financah, prerazporeja proračunska sredstva zaradi prilagajanja proračuna okoliščinam, ki jih pri načrtovanju proračuna iz objektivnih in subjektivnih razlogov ni bilo mogoče predvideti.

O prerazporeditvah mora župan poročati občinskemu svetu, pri čemer se ta naloga izvede tako, da se v poročilu o izvrševanju proračuna in v zaključnem računu proračuna posebej pojasnijo prerazporeditve.

6. člen

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte in ukrepe, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih projektov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice porabe v sprejetem proračunu.

Neposredni uporabnik lahko v letu 2019 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2019 in ki zapadejo v plačilo v letu 2020, v višini 60 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2019. V letu 2019 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2021, do višine 40 % obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2019 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika. Neposredni uporabnik v breme proračunov prihodnjih let ne sme prevzemati obveznosti brez odložnega pogoja, s katerim se izvajanje pogodbenih obveznosti odloži, dokler za ta namen nima zagotovljenih pravic porabe v posebnem delu proračuna.

Omejitve iz drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.

Neposredni uporabnik, v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, prevzema obveznosti v prihodnjih letih samo, če ima za te namene načrtovane odhodke v veljavnem NRP.

Prevzete obveznosti iz drugega odstavka tega člena se načrtujejo v  finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

7. člen

(spreminjanje načrta razvojnih programov)

Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora potrditi občinski svet.

Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na predlog župana in na podlagi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP), izdelanega v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo in obravnavo investicijskih projektov na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) oziroma druge ustrezne dokumentacije.

Vso investicijsko dokumentacijo za projekte, vključene v načrt razvojnih programov, sprejema župan.

8. člen

(proračunski skladi)

V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.

Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 40.000 €.

V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija.

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.

O porabi sredstev proračunske rezerve odloča župan, o porabi pismeno poroča občinskemu svetu.

4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine

9. člen

(odpis dolgov)

Župan lahko dolžniku do višine 250 € odpiše, oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.

5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja

10. člen

(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)

Občina se lahko dolgoročno zadolžuje le na podlagi v proračunu izkazane namene, predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance, in pod pogoji, ki jih določa ZJF in Zakon o financiranju občin.

Občina Črna na Koroškem se lahko zadolži v proračunu države za namen sofinanciranja investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine do višine 207.021 EUR.

Zadolževanje iz prejšnjega odstavka se ne všteva v največji obseg možnega zadolževanja občine.

Občina lahko izdaja poroštva za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov, javnih agencij in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Črna pod pogoji in do višine, ki jo na predlog županje določi občinski svet.

V letu 2019 je predvideno izdajanje poroštev javnim zavodom in javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je Občina Črna na Koroškem, in sicer v maksimalni višini do 10.000  Eur.

11. člen

(likvidnostno zadolževanje)

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije, zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. Občina lahko s črpanjem posojil pridobiva sredstva, potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem: zmanjšajo stroški občinskega dolga in izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem.

6. Prehodne in končne določbe

12. člen

(začasno financiranje v letu 2020)

V obdobju začasnega financiranja Občine Črna na Koroškem v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

13. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 410-0007/2018-21

Datum: 4.3. 2019