|
Na podlagi 29. in 36. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) ter 16. in 104.
člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem
(Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je Občinski
svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 21. redni seji, dne 8.5.2018
sprejel |
|
|
|
POSLOVNIK |
|
OBČINSKEGA SVETA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM |
|
|
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1.
člen |
|
(vsebina poslovnika in izrazi) |
|
(1) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela
občinskega sveta (v nadaljevanju: svet), način uresničevanja pravic in
dolžnosti članic in članov sveta (v nadaljevanju: svetniki), razmerja do
drugih organov občine ter druga vprašanja, pomembna za delo sveta. |
|
(2) V tem poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v
slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za ženski
in moški spol. |
|
|
|
2.
člen |
|
(smiselna uporaba določil) |
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo
tudi za delovanje delovnih teles sveta. Način dela delovnih teles se
lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
|
3.
člen |
|
(seje
sveta) |
|
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in
slavnostnih sejah, skliče pa se lahko tudi žalna seja. |
|
(2) Redne seje se skličejo najmanj štirikrat na
leto. Med dvema sejama ne sme preteči več kot tri mesece. |
|
(3) Izredne seje se lahko skličejo po določilih
tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
|
(4) Dopisne seje se lahko skličejo po določilih
tega poslovnika za odločanje o manj zahtevnih vprašanjih, ki zahtevajo
takojšnjo odločitev, ali v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic
izredne seje in ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne ali
izredne seje. |
|
(5) Slavnostne seje se lahko skličejo ob praznikih
občine in drugih svečanih priložnostih, žalne seje pa ob smrti ali
obletnici smrti pomembnih javnih osebnosti. |
|
|
|
4.
člen |
|
(predstavljanje) |
|
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa
njegov predsednik. |
|
|
|
5.
člen |
|
(strokovna in administrativna podpora svetu) |
|
(1) Strokovno in administrativno podporo za delo
sveta in delovnih teles sveta zagotavljata direktor in občinska uprava. |
|
(2) Direktor določi javnega uslužbenca občinske
uprave, ki pomaga pri vodenju sej, vodi zapisnike sej in opravlja druga
opravila za nemoteno delo sveta ali njegovih delovnih teles, če ni za to
s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
|
|
II.
JAVNOST DELA |
|
|
|
6.
člen |
|
(javnost dela sveta in delovnih teles) |
|
(1) Delo sveta je javno. |
|
(2) Javnost dela se zagotavlja z objavljanjem
sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi, obveščanjem javnosti o delu
občinske uprave, posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, zagotavljanjem
sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta ter
na druge načine, ki jih določata statut občine in ta poslovnik. |
|
(3) Javnost dela delovnih teles se zagotavlja z
objavljanjem zapisnikov na spletni strani občine in s poročanjem na
občinskih sejah. |
|
|
|
7.
člen |
|
(obveščanje javnosti) |
|
(1) Svet z vabilom vabi predstavnike sredstev
javnega obveščanja na seje sveta. |
|
(2) Predstavnikom sredstev javnega obveščanja je na
spletni strani občine na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo,
predlogi aktov sveta ter obvestila in poročila o delu sveta. |
|
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva
sveta ter delovnih teles, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
|
(4) Svetnik javnosti ne sme sporočiti podatkov iz
dokumentov oziroma gradiva, ki so zaupne narave. |
|
(5) Župan in direktor občinske uprave obveščata
občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles
sveta, župana in občinske uprave v skladu s tem poslovnikom in drugimi
veljavnimi predpisi. |
|
|
|
8.
člen |
|
(izključitev javnosti) |
|
(1) Javnost se izključi v vseh primerih določenih z
zakoni. |
|
(2) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko
predlaga, da bo del seje potekal brez navzočnosti javnosti. |
|
|
|
9.
člen |
|
(uradno obvestilo za javnost) |
|
(1) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno
obvestilo za javnost ali sredstva javnega obveščanja. |
|
(2) Uradno obvestilo se izda zlasti o delih sej
sveta, ki so potekali brez navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti
predstavnikov sredstev javnega obveščanja. Svet lahko sklene, da se izda
uradno obvestilo tudi v drugih primerih. |
|
(3) Besedilo uradnega obvestila določi svet ali
predlagatelj. |
|
|
|
III. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
|
10.
člen |
|
(sklic
konstitutivne seje) |
|
(1) Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov. |
|
(2) Prvo sejo sveta skliče prejšnji župan
najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi svetnikov, če je za izvolitev
župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po
drugem krogu volitev. |
|
(3) Prvo sejo sveta vodi najstarejši svetnik
oziroma svetnik, ki ga na predlog najstarejšega svetnika potrdi svet. |
|
|
|
11.
člen |
|
(dnevni red konstitutivne seje) |
|
(1) Obvezen dnevni red konstitutivne seje sveta je: |
|
1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih
svetnikov, |
|
2. poročilo občinske volilne komisije o: |
|
·
izidu
volitev svetnikov, |
|
·
izidu
volitev župana, |
|
3. imenovanje komisije za potrditev mandatov
svetnikov in ugotovitev izvolitve župana (v nadaljevanju: konstitutivna
mandatna komisija), |
|
4. poročilo konstitutivne mandatne komisije,
odločanje o morebitnih pritožbah in potrditev mandatov svetnikov, |
|
5. poročilo konstitutivne mandatne komisije,
odločanje o morebitnih pritožbah in ugotovitev izvolitve župana, |
|
6. prisega in nagovor župana, |
|
7. imenovanje komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje sveta se ne
razpravlja in ne odloča. |
|
|
|
12.
člen |
|
(konstitutivna mandatna komisija) |
|
(1) Konstitutivna mandatna komisija je sestavljana
iz treh članov. |
|
(2) Na prvi seji svet izmed navzočih svetnikov
imenuje konstitutivno mandatno komisijo. Člane predlaga svetnik, ki vodi
sejo, lahko pa tudi vsak drug svetnik. Svet najprej odloča o prvem
predlogu, če ta ni sprejet, pa o predlogih po vrstnem redu, kot so bili
vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih
predlogih svet ne odloča. |
|
(3) Konstitutivna mandatna komisija na podlagi
poročila in potrdil občinske volilne komisije o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za svetnike, predlaga svetu odločitve
o morebitnih pritožbah kandidatov in predstavnikov kandidatur oziroma
list kandidatov in predlaga potrditev mandatov svetnikov. |
|
(4) Konstitutivna mandatna komisija na podlagi
poročila občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov
za župana ali predstavnikov kandidatur za župana. |
|
|
|
13.
člen |
|
(mandat svetnikov in župana) |
|
(1) Mandate svetnikov potrdi svet na predlog
konstitutivne mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu
potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb
kandidatov in predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov. |
|
(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki
niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
(3) Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme
glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z
odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov. |
|
(4) Svet na podlagi poročila občinske volilne
komisije, potrdila o izvolitvi župana in poročila konstitutivne mandatne
komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana
oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki
je bil hkrati izvoljen tudi za svetnika, pa je zoper njegov mandat
župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati.
Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe, če je bil izvoljen tudi za
svetnika. |
|
(5) Kadar svet pritožbi iz prejšnjega odstavka tega
člena ugodi, do dokončne odločitve o izvolitvi župana tekoče naloge iz
pristojnosti župana opravlja najstarejši svetnik ali na njegov predlog
svetnik, ki ga potrdi svet. |
|
|
|
14.
člen |
|
(pričetek mandata) |
|
(1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat
novoizvoljeni svetniki, mandat dotedanjim svetnikom pa preneha. S
prenehanjem mandata svetnikom, preneha članstvo v stalnih in občasnih
delovnih telesih sveta. S pričetkom novoizvoljenega sveta preneha mandat
tudi dosedanjim članom nadzornega odbora. |
|
(2) Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat
župana iz četrtega odstavka 13. člena tega poslovnika, prične
novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. Pred prisego in nagovorom se novoizvoljenemu županu preda
župansko verigo. Prisega se glasi: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost
opravljal vestno in odgovorno, spoštoval bom pravni red Republike
Slovenije in Občine Cerklje na Gorenjskem. Z vsem trudom bom deloval za
blaginjo Občine Cerklje na Gorenjskem, njenih občank in občanov.« |
|
|
|
15.
člen |
|
(imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
|
|
Po potrditvi mandatov svet izmed svetnikov v skladu
z določili tega poslovnika imenuje komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Z njenim imenovanjem preneha mandat članom
konstitutivne mandatne komisije. |
|
|
|
IV.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
|
|
|
1.
Splošne določbe |
|
|
|
16.
člen |
|
(pravice in dolžnosti svetnikov) |
|
(1) Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z
zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
|
(2) Svetnik ima pravico in dolžnost udeleževati se
sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih član je. Svetnik se lahko
udeležuje tudi sej drugih delovnih teles, lahko na njih razpravlja, nima
pa pravice glasovati. |
|
(3) Pod pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima
svetnik pravico skupaj z drugimi svetniki ustanoviti svetniško skupino,
se včlaniti vanjo in v njej enakopravno sodelovati ali iz nje izstopiti. |
|
(4) Svetnik ima pravico in dolžnost, da se izreče,
v katerih delovnih telesih sveta želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji
svetniške skupine, katere član je. Če svetnik ni član nobene svetniške
skupine, sporoči to izjavo predsedniku komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
(5) Svetnik ima pravico: |
|
·
predlagati v sprejem odloke in druge akte, razen aktov, za katere je v
zakonu, statutu občine ali tem poslovniku določeno, da jih sprejme svet
na predlog župana, |
|
·
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti, |
|
·
glasovati o predlogih splošnih aktov, drugih aktov in odločitev sveta
ter predlagati dopolnila k tem predlogom, |
|
·
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnega reda sej, |
|
·
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
(6) Svetnik ima dolžnost varovati podatke zaupne
narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti
opredeljeni z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, s katerimi se seznani pri svojem
delu. |
|
|
|
2.
Vprašanja in pobude |
|
|
|
17.
člen |
|
(podatki in pojasnila) |
|
(1) Svetnik ima pravico zahtevati od župana in
občinske uprave podatke in pojasnila, ki jih potrebuje za delo v svetu
in njegovih delovnih telesih. |
|
(2) Občinska uprava je dolžna odgovoriti na
vprašanja svetnikov in jim v skladu z veljavno zakonodajo omogočiti
vpogled v zahtevane podatke in dokumentacijo. Če svetnik to posebej
zahteva, mu je potrebno odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki. |
|
|
|
18.
člen |
|
(vprašanja in pobude) |
|
(1) Svetnik ima pravico županu ali direktorju
občinske uprave postaviti vprašanje in lahko poda pobudo za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
(2) Svetniki zastavljajo vprašanja in pobude v
pisni obliki ali ustno. Vprašanja in pobude morajo biti kratka in
postavljena tako, da je njihova vsebina jasna. |
|
(3) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov, v okviru katere
lahko vsak svetnik predstavi vprašanje oziroma pobudo. Ustno
predstavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev
pobude pa ne več kot 5 minut. Na predstavljena vprašanja oziroma pobude
odgovori župan ali direktor občinske uprave ali pooblaščeni javni
uslužbenec občinske uprave. Če svetnik ni zadovoljen z odgovorom na
svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. |
|
(4) Za že sklicano sejo sveta se posredujejo
vprašanja ali pobude v pisni obliki ali po elektronski pošti na uradni
naslov občine tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, do 12. ure. |
|
(5) Ostala vprašanja oziroma pobude svetniki
vložijo v pisni obliki ali po elektronski pošti, ne glede na datum oz.
sklic seje. Odgovori se objavijo v gradivu za naslednjo redno sejo
sveta. Če odgovora ni možno pripraviti do naslednje redne seje, se poda
predviden rok odgovora. |
|
|
|
3.
Pravica do nadomestil |
|
|
|
19.
člen |
|
(pravica do nadomestil) |
|
(1) Svetniki, razen podžupan, imajo v skladu z
zakonom in posebnim aktom sveta pravico do sejnine. |
|
(2) Člani delovnih teles, ki niso svetniki, imajo
pravico do plačila in povračila stroškov za opravljanje funkcije v
skladu z aktom sveta iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
(3) Svetniki in člani delovnih teles, ki niso
svetniki, za dopisno sejo niso upravičeni do plačila in povračila
stroškov. |
|
|
|
V. SEJE
SVETA |
|
|
|
1.
Sklicevanje sej, vodenje in udeležba |
|
|
|
20.
člen |
|
(splošno o sklicevanju in vodenju sej) |
|
(1) Svet dela in odloča na sejah. |
|
(2) Seje sveta sklicuje župan. |
|
(3) Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom
dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev,
določenih s statutom občine in tem poslovnikom. |
|
(4) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je
končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti,
dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
(5) Seje sveta v skladu z določili statuta občine
vodi župan, podžupan ali drug svetnik (v nadaljevanju: predsedujoči). |
|
|
|
21.
člen |
|
(sklic
seje) |
|
(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega
reda in gradivom se posreduje svetnikom po elektronski pošti 10 dni
oziroma najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Posamezno gradivo
se lahko pošlje tudi kasneje, če gradiva ni bilo moč pripraviti do
sklica seje ali če gre za dodatno gradivo, katerega vsebina je nujno
potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. Svet ne more odločati o
zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno
ustrezno gradivo. |
|
(2) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega
reda in gradivom se posreduje po elektronski pošti županu, podžupanu,
direktorju občinske uprave, uradnikom, predstavnikom sredstev javnega
obveščanja ter poročevalcem na seji. |
|
(3) V primeru, da svetnik želi gradivo prejemati v
pisni obliki, mora to zahtevo podati na začetku mandata občinski upravi. |
|
(4) Vabilo s predlogom dnevnega reda in gradivom
sveta je informacija javnega značaja, ki se objavi na spletni strani
občine. |
|
|
|
22.
člen |
|
(izredna seja) |
|
(1) Izredno sejo sveta se skliče za obravnavanje in
odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
|
(2) Izredno sejo sveta skliče župan na svojo pobudo
ali na zahtevo najmanj četrtine svetnikov. V zahtevi za sklic izredne
seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti
priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. |
|
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena
mora biti seja v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva
za sklic seje. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke.
Predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja ni
sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo
svetniki, ki so zahtevo podali. |
|
(4) Če župan zavrne predsedovanje na tako sklicani
seji oziroma ne pooblasti za vodenje seje podžupana, svet na predlog
svetniških skupin s sklepom izmed svetnikov določi predsedujočega. |
|
(5) Če bi župan ob isti uri na isti dan sklical
redno ali izredno sejo sveta, ima prednost seja, sklicana po drugem
odstavku tega člena. |
|
(6) Vabilo za izredno sejo sveta s predlogom
dnevnega reda in gradivom se posreduje županu in svetnikom po
elektronski pošti najkasneje 3 dni pred dnem, določenim za sejo. |
|
(7) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna
seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem
seznanjeni vsi svetniki in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se
dnevni red predlaga na sami seji, hkrati s predložitvijo pripadajočega
gradiva. Svet s sprejemom dnevnega reda potrdi utemeljenost takega
sklica, če pa dnevnega reda ne sprejme, se seja ne opravi in se skliče
nova izredna ali redna seja sveta v skladu s tem poslovnikom. |
|
|
|
23.
člen |
|
(dopisna seja) |
|
(1) Kadar je to primerno zaradi nujnosti
obravnavane zadeve lahko občinski svet na predlog |
|
župana o zadevi odloči na dopisni seji, ne da bi se
sestal. |
|
(2) Na dopisni seji se ne more odločati o celotnih
odlokih ampak samo o posameznih členih |
|
odloka. |
|
(3) V primeru dopisnih sej se gradivo razpošlje
vsem članom sveta po elektronski pošti ali v fizični obliki z navedbo,
komu in do kdaj naj se sporočijo pripombe, stališča in mnenja, oziroma
ali glasuje za ali proti predlogu. Čas za razpravo je omejen na dva dni,
razprava poteka preko elektronske pošte, v vednost vsem svetnikom.
Glasovanje poteka od začetka do zaključka dopisne seje. Veljavna oddana
glasovnica je sledeča: GLASOVANJE »ZA« ali »PROTI«. |
|
(4) Če se na dopisni seji o predlogu odloča z
glasovanjem, je predlog sprejet, če zanj v določenem roku glasuje večina
članov sveta. Glasovanje o sklepu se lahko opravi po elektronski pošti
ali preko pristojnega občinskega uradnika. |
|
(5) Na dopisni seji se lahko odloča o največ dveh
točkah dnevnega reda. |
|
(6) Izid glasovanja se sporoči v roku dveh delovnih
dni od zaključka glasovanja. |
|
(7) Dokazila o glasovanju se hranijo v skladu z
veljavnim Statutom. |
|
(8) Potrditev zapisnika o dopisni seji se uvrsti na
prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
|
24.
člen |
|
(predlog dnevnega reda redne seje) |
|
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta predlaga
župan, v skladu s programom dela sveta, s sklepi sveta oziroma s
predlogi, ki jih podajo predlagatelji iz 91. člena tega poslovnika. |
|
(2) Gradivo za uvrstitev točke na dnevni red seje
sveta mora predlagatelj iz 91. člena tega poslovnika vročiti županu
najpozneje 16 dni pred dnem, določenim za sejo. V primeru, da predlagana
točka ni bila vložena pravočasno, se uvrsti na naslednjo redno sejo.
|
|
(3) V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo
le točke, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem
poslovnikom. Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan
postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. |
|
(4) V predlog dnevnega reda se praviloma prednostno
uvrščajo predlogi aktov, pripravljeni za drugo obravnavo, predlogi aktov
z zunanjimi poročevalci ter akti, katerih sprejem je vezan na določen
rok. |
|
(5) Župan odloči, ali bo predlog točke uvrstil na
dnevni red seje sveta. O svoji odločitvi izda sklep z ustrezno
obrazložitvijo. Zoper sklep o zavrnitvi uvrstitve predloga točke na
dnevni red ima predlagatelj pravico do ugovora, ki ga mora vložiti pri
županu najkasneje 48 ur pred začetkom seje. O ugovoru odloči svet. |
|
|
|
25.
člen |
|
(udeležba na seji) |
|
(1) Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta
oziroma delovnih teles, katerih član je. Če se seje ne more udeležiti,
mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti župana oziroma
predsednika delovnega telesa ter tajnika delovnega telesa najpozneje do
začetka seje oziroma takoj, ko je to mogoče v primeru višje sile. |
|
(2) O udeležbi svetnikov na seji se vodi evidenca. |
|
(3) Za vodenje evidence o udeležbi svetnikov na
seji skrbi pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave. |
|
|
|
26.
člen |
|
(drugi
udeleženci na seji) |
|
Navzočnost občanov na seji je možna tako, da se
navzočnost predhodno najavi. Občinska uprava sprejema prijave do zasedbe
prostih mest v sejni dvorani. Druge osebe so lahko navzoče na seji v
skladu z določili tega poslovnika. |
|
|
|
2.
Potek seje |
|
|
|
27.
člen |
|
(zaprtje dela seje za javnost) |
|
(1) Predsedujoči in vsak svetnik lahko predlaga
svetu pri sprejemanju dnevnega reda, da s sklepom del seje zapre za
javnost. |
|
(2) Če svet sklene, da se izključi javnost, določi,
kdo je lahko poleg župana, svetnikov, predlagatelja gradiva,
poročevalcev pri gradivu, direktorja občinske uprave in javnega
uslužbenca, zadolženega za delovanje organov občine, navzoč na seji. |
|
|
|
28.
člen |
|
(ugotavljanje sklepčnosti) |
|
(1) Na začetku seje sveta predsedujoči naznani, kdo
izmed svetnikov ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti. |
|
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet
sklepčen. |
|
|
|
29.
člen |
|
(odločanje o zapisniku) |
|
(1) Svetnik lahko da pripombo k zapisniku prejšnje
seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. |
|
(2) O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet brez razprave. Nato svet
odloča še o zapisniku v celoti. |
|
|
|
30.
člen |
|
(določitev dnevnega reda) |
|
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča
o predlogih, da se dnevni red razširi, predlogih za hitri in skrajšani
postopek, predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda in
nazadnje o predlogih za spremembo vrstnega reda obravnave točk. Vsaka
sprejeta sprememba se uvrsti na predlagano mesto, prej sprejete
spremembe in točke, predlagane z dnevnim redom, pa se ustrezno
preštevilčijo. |
|
(3) Predlog iz drugega odstavka tega člena v največ
3 minutah obrazloži predlagatelj ali poročevalec. O takem predlogu ni
razprave, lahko pa o njem, razen o umiku s strani predlagatelja,
predstavijo svetu stališča predstavniki svetniških skupin, samostojni
svetniki in župan, kolikor ni predlagatelj takšnega predloga.
Predstavitev takšnega stališča ne sme trajati več kot 3 minute. Po
predstavitvi stališč lahko predlagatelj v največ 3 minutah dodatno
pojasni razloge za obravnavani predlog. |
|
(4) Predlog za razširitev dnevnega reda se lahko
sprejme le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in je predlogu
priloženo gradivo, ki je pripravljeno v skladu z določili tega
poslovnika. Predlog za razširitev mora biti posredovan županu najkasneje
3 dni pred dnem, določenim za sejo sveta. V primeru nespoštovanja tega
roka mora predlagatelj razširitve posebej obrazložiti razloge za tako
ravnanje. |
|
(5) V primeru, ko župan ugotovi, da so izpolnjeni
pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena, predlog za razširitev dnevnega
reda skupaj z gradivom posreduje svetnikom po elektronski pošti
praviloma najkasneje 48 ur pred začetkom seje. V primeru, ko župan
ugotovi, da pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena niso izpolnjeni, o
tem obvesti predlagatelja razširitve. |
|
(6) Točke dnevnega reda, katerih umik predlagajo
njihovi predlagatelji, se brez razprave in glasovanja umaknejo z
dnevnega reda. O ostalih predlogih za umik predlagatelj točke dnevnega
reda oziroma poročevalec pred glasovanjem sveta v največ 3 minutah
utemelji, zakaj naj bi predlagana točka ostala na dnevnem redu. |
|
(7) Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka
tega člena svet odloča o dnevnem redu v celoti. |
|
|
|
31.
člen |
|
(vrstni red obravnave točk) |
|
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po
določenem vrstnem redu. |
|
(2) Med sejo lahko svet s sklepom spremeni vrstni
red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
|
32.
člen |
|
(uvodna obrazložitev in razprava) |
|
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda
lahko poda predlagatelj oziroma poročevalec obrazložitev, ki traja
največ 10 minut. |
|
(2) Predlagatelj oziroma poročevalec mora podati
dodatno obrazložitev, če tako sklene svet. Nato predsedujoči razpravo
odpre z ustno ugotovitvijo, da je razprava odprta. |
|
(3) Prijava k razpravi se opravi z glasovalno
napravo oziroma dvigom roke, če glasovalna naprava ne deluje ali če je
seja v prostoru, kjer take naprave ni. Če prijavljene osebe ni v
prostoru, ko je na vrsti za razpravo, se šteje, da se je razpravi
odpovedala. |
|
(4) Za predlagateljem oziroma poročevalcem dobijo
besedo poročevalci delovnih teles, župan oziroma njegov pooblaščenec, če
župan ni predlagatelj, in predstavniki svetniških skupin. Zatem dobijo
besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi, in
predlagatelj oziroma poročevalec za morebitna vmesna pojasnila. |
|
(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev
izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave
svetnikov, ki se prijavijo na ta poziv, so omejene na 3 minute. |
|
(6) Po zaključku razprave iz prejšnjega odstavka
tega člena lahko razpravljata oziroma podata dodatna pojasnila
predlagatelj in poročevalec. Če je na podlagi razprave potrebno
pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se
nadaljuje po predložitvi teh predlogov. Nato predsedujoči razpravo konča
z ustno ugotovitvijo, da je razprava končana. |
|
|
|
33.
člen |
|
(omejitev razprave) |
|
(1) Razprave svetnikov in drugih udeležencev na
seji so časovno omejene na 3 minute, če ni s tem poslovnikom drugače
določeno. |
|
(2) Svet lahko na predlog predsedujočega ali
svetnika odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat,
lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot 3 minute.
Odločitev o odpravi omejitve razprave iz prejšnjega odstavka tega člena
sprejme svet pred začetkom razprave. |
|
|
|
34.
člen |
|
(domnevna kršitev poslovnika) |
|
Svetniku, ki želi govoriti o uporabi poslovnika ali
o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Govor svetnika ne sme trajati več kot 3 minute. Predsedujoči ali
pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave poda po tem govoru
pojasnilo glede domnevne kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o domnevni kršitvi brez
razprave. |
|
|
|
35.
člen |
|
(replika) |
|
Vsak svetnik ima pravico do odgovora na razpravo
drugega svetnika (replika), kolikor se ta razprava nanaša na njegovo
razpravo in meni, da je bila napačno razumljena ali interpretirana.
Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva. Replika se mora omejiti
samo na potrebno pojasnilo in ne sme trajati več kot 1 minuto. Replika
na repliko ni dovoljena, razen če predsedujoči oceni, da so bile navedbe
v repliki netočne. |
|
|
|
36.
člen |
|
(prekinitev seje) |
|
(1) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta
in določi, kdaj se bo nadaljevalo. |
|
(2) Predsedujoči prekine delo sveta, če to zahteva
svetniška skupina zaradi posvetovanja v skupini. |
|
(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da
seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je potrebno dobiti
mnenja delovnih teles oziroma občinske uprave in v drugih primerih,
kadar tako sklene svet. |
|
(4) Če je delo sveta prekinjeno, ker seja ni več
sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju, predsedujoči prekine
sejo. |
|
|
|
37.
člen |
|
(preložitev točke dnevnega reda) |
|
(1) Če svet točke dnevnega reda ne želi obravnavati
oziroma ni končal razprave o posamezni točki oziroma o točki ne želi
odločati na isti seji, svet s sklepom brez razprave točko preloži na eno
izmed naslednjih sej, na kateri se obravnava točke nadaljuje. |
|
(2) Župan lahko odloči, da se le-ta preloži na eno
izmed naslednjih sej. |
|
(3) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane,
predsedujoči zaključi sejo sveta. |
|
|
|
38.
člen |
|
(prestavitev seje) |
|
Župan kot sklicatelj seje sveta lahko sejo
prestavi, kolikor to zahtevajo posebne okoliščine, vendar je pri tem
dolžan podati pisno obrazložitev. |
|
|
|
3.
Vzdrževanje reda na seji |
|
|
|
39.
člen |
|
(red
na seji) |
|
(1) Za red na seji sveta skrbi predsedujoči. |
|
(2) Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
(3) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti
med govorom. |
|
(4) Govornika lahko opomni na red ali mu seže v
besedo le predsedujoči. |
|
|
|
40.
člen |
|
(ukrepi za zagotovitev reda na seji) |
|
(1) Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu. |
|
(2) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči
izreči naslednje ukrepe: |
|
·
opomin, |
|
·
odvzem
besede, |
|
·
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
(3) Opomin se lahko izreče govorniku, če se ne drži
točke dnevnega reda, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če
sega drugemu govorniku v besedo, ali če na kakšen drug način krši red na
seji in določbe tega poslovnika. |
|
(4) Odvzem besede pri posamezni točki dnevnega reda
se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom krši red in določbe tega
poslovnika in je bil na to že dvakrat opomnjen. Zoper odvzem besede
govornik lahko ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
(5) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko
izreče govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
|
41.
člen |
|
(odstranitev s seje) |
|
(1) Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s
seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor. |
|
(2) Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se
šteje za neopravičeno odsotnost s seje. |
|
(3) Svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve
s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na svet, ki
odloči o ugovoru na prvi naslednji seji. |
|
(4) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani iz
prostora in poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali
poslušalec, ki krši red na seji, oziroma s svojim ravnanjem onemogoča
nemoten potek seje. |
|
(5) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči
odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
|
42.
člen |
|
(prekinitev seje za zagotovitev reda) |
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti
reda na seji sveta, sejo prekine. |
|
|
|
4.
Odločanje |
|
43.
člen |
|
(odločanje) |
|
(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča
večina vseh svetnikov. |
|
(2) Kadar je za sprejem odločitve potrebna
dvotretjinska večina vseh svetnikov, svet pri sprejemanju take odločitve
veljavno odloča, če je navzočih pri obravnavani točki najmanj dve
tretjini vseh svetnikov. |
|
(3) Svet odloča z večino opredeljenih glasov
navzočih svetnikov, kadar ni z zakonom, statutom občine ali tem
poslovnikom določena drugačna večina. |
|
|
|
44.
člen |
|
(izločitev iz odločanja) |
|
(1) Razlogi za izločitev svetnika iz odločanja o
posamezni zadevi zaradi pristranskosti so določeni z zakonom. |
|
(2) Svetnik, ki ugotovi razloge za izločitev, o tem
seznani svet in se izloči iz odločanja, lahko pa sodeluje pri razpravi. |
|
|
|
45.
člen |
|
(način
ugotavljanja navzočnosti) |
|
(1) Navzočnost svetnikov se ugotovi z uporabo
glasovalne naprave, dvigom rok ali poimenskim klicanjem svetnikov in s
podpisi svetnikov na listi navzočnosti. |
|
(2) Z dvigom rok ali poimenskim klicanjem svetnikov
se ugotovi njihova navzočnost, ko glasovalna naprava ne deluje ali če je
seja v prostoru, kjer take naprave ni. Pri poimenskem klicanju svetnikov
vsak svetnik potrdi svojo navzočnost. Predsedujoči nato ugotovi, da je
svetnik navzoč ali odsoten. Navzočnost ali odsotnost svetnika se vpiše k
imenu in priimku svetnika v seznam. |
|
(3) O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči
predsedujoči. |
|
(4) Vodja svetniške skupine lahko napove odsotnost
(obstrukcijo) vseh članov svetniške skupine pri obravnavi posamezne
točke dnevnega reda, pri čemer mora navesti razloge za odsotnost. Tako
napovedana odsotnost se šteje za opravičeno odsotnost. |
|
|
|
46.
člen |
|
(ugotavljanje navzočnosti na seji) |
|
(1) Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku
seje, pri vsakem glasovanju in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči
ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost. |
|
(2) Navzočnost na seji se ugotavlja na načine,
določene v 45. členu tega poslovnika. Če svet po prvem ugotavljanju
navzočnosti ni sklepčen, se ugotavljanje ponovi še dvakrat. Drugo
ugotavljanje se opravi takoj po prvem. Če svet še vedno ni sklepčen,
predsedujoči pred tretjim ugotavljanjem sejo prekine za 10 minut. Če
svet tudi ob tretjem ugotavljanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo
in določi, kdaj se bo nadaljevala. |
|
|
|
47.
člen |
|
(javno
in tajno glasovanje) |
|
(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
(2) Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno
z zakonom, statutom občine ali tem poslovnikom. O predlogu za tajno
glasovanje, ki ga lahko poda župan in vsak svetnik, odloči svet pred
odločanjem o posamezni zadevi brez razprave. |
|
|
|
48.
člen |
|
(glasovanje) |
|
(1) Glasovanje se opravi po končani obravnavi o
predlogu, o katerem se odloča. |
|
(2) Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere
predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. |
|
(3) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju
ugotovi in objavi izid glasovanja. Predlog je sprejet, če je zanj
glasovala predpisana večina svetnikov. |
|
|
|
49.
člen |
|
(načini javnega glasovanja) |
|
(1) Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne
naprave, dvigom rok ali poimenskim izrekanjem. |
|
(2) Z dvigom rok se glasuje, če glasovalna naprava
ne deluje ali če je seja v prostoru, kjer take naprave ni. |
|
(3) Če se glasuje z dvigom rok, lahko svet na
predlog predsedujočega ali najmanj četrtine vseh svetnikov odloči, da se
glasuje s poimenskim izrekanjem. |
|
|
|
50.
člen |
|
(javno
glasovanje na seji) |
|
(1) Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave,
predsedujoči pozove svetnike, naj glasujejo. Svetniki glasujejo tako, da
pritisnejo na tipko glasovalne naprave. |
|
(2) Če se glasuje z dvigom rok, predsedujoči
najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti predlogu. |
|
(3) Če se glasuje s poimenskim izrekanjem,
predsedujoči kliče svetnike po abecednem seznamu, vsak svetnik pa se
izreče z besedo »za« ali »proti«. Svetnikova izjava se zapiše pri
njegovem imenu in priimku na seznam. |
|
|
|
51.
člen |
|
(izpis
glasovanj) |
|
Izpis glasovanj je ne glede na način javnega
glasovanja sestavni del zapisnika seje. |
|
|
|
52.
člen |
|
(ponovitev glasovanja) |
|
(1) Glasovanje se lahko ponovi. O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
|
(2) Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
|
53.
člen |
|
(tajno
glasovanje) |
|
(1) Tajno se glasuje z uporabo glasovalne naprave
(tajno), kot to določa prvi odstavek 50. člena tega poslovnika, ali z
glasovnicami, kot to določajo ta člen, 54. in 55. člen tega poslovnika. |
|
(2) Za vsako glasovanje se pripravi toliko
glasovnic, kolikor je vseh svetnikov. |
|
(3) Svet lahko opravi tajno glasovanje, če je bilo
prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti navzočih svetnikov, da je
svet sklepčen. |
|
(4) Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve
in so overjene z žigom. |
|
(5) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se
odloča, in opredelitev »za« in »proti«. Na dnu glasovnice je beseda »za«
na desni, beseda »proti« pa na levi strani. Svetnik glasuje tako, da
obkroži besedo »za« ali besedo »proti«. |
|
(6) Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz
katere volja svetnika ni jasno razvidna, sta neveljavni. |
|
|
|
54.
člen |
|
(izvedba tajnega glasovanja) |
|
(1) Tajno glasovanje vodi tričlanska komisija, ki
jo na predlog predsedujočega imenuje svet izmed svetnikov.
Administrativno pomoč po potrebi zagotovi občinska uprava. |
|
(2) Tajno glasovanje se opravi v prostoru, kjer je
seja. V ta prostor v času izvedbe glasovanja nimajo dostopa osebe, ki
niso udeležene pri izvedbi glasovanja. |
|
(3) Predsedujoči pred glasovanjem določi čas
začetka in konca glasovanja ter obrazloži način glasovanja. |
|
(4) Glasovnice izroči svetnikom komisija, ki na
seznamu sproti beleži, kdo je prejel glasovnico. |
|
(5) Ko svetnik izpolni glasovnico, jo odda v
glasovalno skrinjico. |
|
(6) Ob izteku časa za glasovanje predsedujoči
zaključi glasovanje. |
|
|
|
55.
člen |
|
(ugotavljanje izida tajnega glasovanja) |
|
(1) Ko je glasovanje končano, se komisija umakne v
poseben prostor, da ugotovi izid glasovanja. V ta prostor nimajo dostopa
osebe, ki niso udeležene pri ugotavljanju izida glasovanja. |
|
(2) Preden komisija odpre glasovalno skrinjico,
prešteje nerazdeljene glasovnice in jih vloži v ovojnico, ki jo
zapečati. |
|
(3) Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
·
datum in
številko seje sveta, |
|
·
predmet
glasovanja, |
|
·
sestavo
komisije, |
|
·
število
razdeljenih glasovnic, |
|
·
število
oddanih glasovnic, |
|
·
število
neveljavnih glasovnic, |
|
·
število
veljavnih glasovnic, |
|
·
število
glasov »za« in »proti« oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih
prejeli posamezni kandidati, |
|
·
ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano
večino, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen oziroma
imenovan. |
|
(4) O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi
zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije. |
|
(5) Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji
sveta. |
|
|
|
5.
Zapisnik seje |
|
|
|
56.
člen |
|
(vsebina zapisnika) |
|
(1) O vsaki seji sveta se vodi zapisnik. |
|
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji,
zlasti pa podatke o navzočnosti svetnikov na seji in ob posameznem
glasovanju, o odsotnosti svetnikov, udeležbi vabljenih, predstavnikov
javnosti in občanov na seji, sprejetem dnevnem redu, imenih
razpravljavcev, predlogih sklepov, izidih glasovanja o posameznih
predlogih in o sklepih, ter vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega
in sveta. Vsebina razprave posameznih svetnikov ni predmet zapisnika. Iz
zapisa mora biti razvidno, koliko občinskih svetnikov je bilo prisotnih
pri glasovanju, koliko občinskih svetnikov je glasovalo za sprejem in
koliko proti. Na zahtevo svetnika se argumenti za ali proti zapišejo v
zapisnik. |
|
(3) Svetniki prejmejo zapisnik z vabilom za
naslednjo sejo sveta, na kateri se obravnava in potrdi. Zapisnik se
arhivira skupaj z gradivom in vabilom za sejo sveta na kateri je bil
potrjen. |
|
|
|
57.
člen |
|
(posnetek
seje) |
|
(1) Seje sveta se zvočno snemajo. Namen zvočnega
snemanja je pomoč pri pripravi zapisnika. |
|
(2) O delu na seji sveta se vodijo tudi avdio-video
zapisi, ki se objavijo na spletni strani občine, razen v delu, ki se
nanaša na osebne podatke, tajne podatke, podatke, ki so opredeljeni kot
poslovna skrivnost ter druge podatke, ki niso javni bodisi skladno z
zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, bodisi tako
določajo drugi zakonski in podzakonski akti oz. v delu seje, ki je
zaprta za javnost. |
|
|
|
58.
člen |
|
(potrditev zapisnika) |
|
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske
uprave. Direktor lahko za vodenje zapisnika seje pooblasti javnega
uslužbenca občinske uprave. |
|
(2) Na vsaki seji sveta se praviloma obravnavajo in
potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih in dopisnih
sej. Svet na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov. |
|
(3) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta
in direktor oziroma pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave, ki je
vodil zapisnik. |
|
(4) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletni
strani občine v elektronskem arhivu sej. |
|
(5) Del zapisnika, ki je bil voden na tajnem delu
seje sveta, se ne objavlja in ne prilaga v gradivo za redno sejo, temveč
predsedujoči z njim seznani svetnike pred potrjevanjem zapisnika. |
|
|
|
VI.
KOLEGIJ SVETA |
|
|
|
59.
člen |
|
(kolegij sveta) |
|
(1) Kolegij sveta ali koordinacija je posvetovalno
telo župana. Kolegij pomaga županu pri organiziranju dela sveta,
usklajevanju dela delovnih teles in pripravah na seje sveta ter pri
drugih zadevah iz pristojnosti sveta. |
|
(2) Sestavo kolegija sveta določi župan pred vsako
sejo občinskega sveta za katere meni, da morajo biti prisotni na seji
kolegija. |
|
|
|
60.
člen |
|
(sklic
seje kolegija) |
|
(1) Sejo kolegija lahko skliče župan na svojo
pobudo. |
|
(2) Sejo kolegija vodi župan. Ob zadržanosti župana
skliče in vodi sejo podžupan, ki ga pooblasti župan. |
|
|
|
61.
člen |
|
(pristojnost kolegija) |
|
Na seji kolegija se posvetuje o: |
|
·
oblikovanju vsebine dnevnega reda sej občinskega sveta, |
|
·
usklajevanju posameznih mnenj, stališč, predlogov in pobud svetniških
skupin do dnevnega reda sej občinskega sveta, |
|
·
predlogih za uvrstitev ali umik predlaganih zadev na / z dnevnega reda, |
|
·
predlogih za hitri in skrajšani postopek za sprejem odloka, |
|
·
pomembnih strateških nalogah, ki jih bo obravnaval občinski svet, |
|
·
vprašanjih in pobudah svetnikov v zvezi z delom občinskega sveta, |
|
·
drugih
zadevah za katere to določa ta poslovnik. |
|
|
|
VII. SVETNIŠKE SKUPINE |
|
|
|
62.
člen |
|
(pravica svetnikov do povezovanja) |
|
Svetniki imajo pravico, da se povezujejo v
svetniške skupine. Vsak svetnik je lahko član le ene svetniške skupine.
Svetnik ima pravico izstopiti iz svetniške skupine in se včlaniti v
drugo. Če tega ne stori, dobi status samostojnega svetnika. |
|
|
|
63.
člen |
|
(ustanovitev svetniške skupine) |
|
(1) Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih
list kandidatov, imajo pravico ustanoviti le eno svetniško skupino. |
|
(2) Svetniško skupino iz 62. člena tega poslovnika
lahko ustanovita najmanj dva svetnika. |
|
(3) Svetnik, ki ni član nobene svetniške skupine in
je bil kot edini izvoljen z istoimenske liste kandidatov, je samostojni
svetnik in ima položaj svetniške skupine, nima pa pravice razpravljati v
imenu svetniške skupine. |
|
(4) Svetniki ustanovijo svetniške skupine
najkasneje v osmih dneh po konstituiranju sveta. |
|
(5) Vodja svetniške skupine obvesti o ustanovitvi
svetniške skupine župana in mu predloži seznam članov z njihovimi
podpisi. |
|
(6) Vodje svetniških skupin se v sedmih dneh z
županom dogovorijo za stalni sedežni red članov sveta v dvorani. |
|
|
|
64.
člen |
|
(spremembe v svetniški skupini) |
|
Vodja svetniške skupine obvesti župana o morebitnih
spremembah števila članov svetniške skupine v treh dneh po nastali
spremembi. Ob pristopu novih članov predloži županu podpisane pristopne
izjave. |
|
|
|
VIII.
DELOVNA TELESA |
|
|
|
1.
Splošne določbe |
|
|
|
65.
člen |
|
(ustanovitev delovnih teles) |
|
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega
sveta |
|
(2) Svet lahko ustanovi stalne ali občasne komisije
in odbore kot delovna telesa za preučevanje posameznih področij,
pripravo odločitev o politiki na teh področjih, oblikovanje mnenj in
predlogov do posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta ter preučevanje
in obravnavo gradiva s svojega delovnega področja, ki je predloženo v
obravnavo svetu. |
|
(3) Komisije in odbori lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz svoje pristojnosti razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu,
statutu občine ali tem poslovniku določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana. |
|
|
|
66.
člen |
|
(komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
(1) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja sestavljajo predsednik in dva člana. Tako predsednika kot oba
člana komisije imenuje občinski svet izmed svojih članov. |
|
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ter priznanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
·
občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega
sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov
ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov
in javnih podjetij, |
|
·
občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
|
·
pripravlja predloge za odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in
delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih
agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij, |
|
·
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet, |
|
·
izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi občinskih funkcionarjev. |
|
|
|
67.
člen |
|
(sestava delovnih teles) |
|
(1) Svet imenuje člane delovnih teles izmed
svetnikov in največ polovico članov izmed drugih občanov, in sicer v
razmerju tri : dva ali dva : ena, razen če z zakonom ali statutom občine
ni določeno drugače. |
|
|
|
68.
člen |
|
(funkcije v delovnem telesu) |
|
(1) Izmed teh članov ima delovno telo predsednika,
ki se imenuje izmed svetnikov, enega namestnika predsednika in 3 člane.
Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. |
|
(2) Delovno telo na prvi seji izmed svojih članov
izvoli namestnika predsednika. Namestnik predsednika nadomešča
predsednika v primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika. |
|
(3) Namestnik predsednika pomaga predsedniku pri
njegovem delu in opravlja po dogovoru z njim zadeve iz njegovega
delovnega področja. |
|
(4) Strokovno in administrativno podporo za delovno
telo opravlja tajnik delovnega telesa, ki se imenuje iz vrst javnih
uslužbencev občinske uprave. Tajnika delovnega telesa predlaga direktor
občinske uprave. |
|
|
|
69.
člen |
|
(usmerjevalna in nadzorna funkcija delovnega telesa) |
|
Delovno telo pri uresničevanju usmerjevalne in
nadzorne funkcije skrbi zlasti za ugotavljanje stanja na posameznem
področju, ocenjuje ustreznost sprejetih aktov sveta in spremlja
uresničevanje politike na svojem področju. |
|
|
|
2.
Odbori sveta |
|
|
|
70.
člen |
|
(stalni odbori) |
|
Svet ima naslednje stalne odbore: |
|
·
Odbor za
negospodarstvo, |
|
·
Odbor za
gospodarstvo, turizem in kmetijstvo, |
|
·
Odbor za
varstvo okolja in gospodarske javne službe. |
|
|
|
71.
člen |
|
(odbor
za negospodarstvo) |
|
(1) Odbor za negospodarstvo ima predsednika in
štiri člane. |
|
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva, to je s
področja kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta
ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu in
predlagatelju. |
|
|
|
72.
člen |
|
(odbor
za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo) |
|
(1) Odbor za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo
ima predsednika in štiri člane. |
|
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva, turizma,
kmetijstva ter drobnega gospodarstva, ki so občinskemu svetu predlagani
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
|
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta
ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu in
predlagatelju. |
|
|
|
73.
člen |
|
(odbor
za varstvo okolja in gospodarske javne službe) |
|
(1) Odbor za varstvo okolja in gospodarske javne
službe ima predsednika in štiri člane. |
|
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine s področja varstva okolja, prostorskih
aktov in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
|
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje
tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta
ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu in
predlagatelju. |
|
|
|
3.
Komisije sveta |
|
|
|
74.
člen |
|
(stalne komisije) |
|
|
|
Svet ima naslednje stalne komisije: |
|
·
Statutarno-pravno komisijo, |
|
·
Komisijo
za nagrade in priznanja, |
|
·
Komisijo
za požarno varnost. |
|
|
|
75.
člen |
|
(statutarno-pravna komisija) |
|
(1) Statutarno pravna komisija ima predsednika in
štiri člane. |
|
(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in
poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev,
odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki
predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede
skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom
občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
(3) Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v
sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega
sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
|
(4) Med dvema sejama občinskega sveta ali v času
seje, če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno pravna
komisija razlaga poslovnik občinskega sveta. |
|
|
|
76.
člen |
|
(komisija za nagrade in priznanja) |
|
(1) Komisija za nagrade in priznanja ima
predsednika in dva člana. |
|
(2) Komisija za priznanja in nagrade predlaga na
podlagi predlogov, ki so podani na osnovi razpisa za podelitev priznanj
in nagrad, svoje predloge. Nagrade in priznanja se podelijo na podlagi
Odloka o podeljevanju priznanj in pokroviteljstva v Občini Cerklje na
Gor. Komisija o svoji odločitvi vodi zapisnik. Zapisnik komisije o
predlaganih odločitvah je posredovan v potrditev občinskemu svetu. |
|
|
|
77.
člen |
|
(komisija za požarno varnost) |
|
(1) Komisija za požarno varnost ima predsednika in
dva člana. |
|
(2) Komisija obravnava vse predloge aktov in drugih
odločitev iz pristojnosti občine na področju požarne varnosti, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje |
|
mnenje in občinskemu svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
|
(3) Obravnavo je komisija dolžna opraviti
najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja
občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
|
(4) Komisija za požarno varnost ima dolžnost, da
požarno takso razporedi med posamezna |
|
društva za namene kot so nakup in dobava opreme in
amortizacija opreme. |
|
|
|
4.
Občasna delovna telesa |
|
|
|
78.
člen |
|
(občasna delovna telesa) |
|
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s
katerim določi pristojnosti in naloge delovnega telesa ter opravi
imenovanje. |
|
|
|
5.
Način dela delovnih teles |
|
|
|
79.
člen |
|
(naloge predsednika in tajnika delovnega telesa) |
|
(1) Predsednik delovnega telesa organizira delo
delovnega telesa, sklicuje in vodi seje, določa poročevalce za obravnavo
posameznih zadev v delovnem telesu in izvaja sklepe delovnega telesa. |
|
(2) Tajnik delovnega telesa pomaga predsedniku
delovnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, daje strokovna
mnenja, zagotavlja strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj, vodi
zapisnike sej, evidenco o prisotnosti članov in opravlja druge naloge,
ki mu jih naloži delovno telo ali njegov predsednik. |
|
|
|
80.
člen |
|
(seje
delovnega telesa) |
|
(1) Delovno telo se sestaja na rednih, izrednih in
dopisnih sejah. |
|
(2) Predsednik delovnega telesa predlaga dnevni red
in določi dan redne seje, razen če ni o tem delovno telo odločilo na
prejšnji seji. |
|
(3) Redna seja delovnega telesa se skliče v roku,
ki praviloma ni krajši od 5 dni. |
|
(4) Predsednik delovnega telesa je dolžan sklicati
sejo čim prej, kadar je to potrebno za pripravo mnenja za sejo sveta ali
za izvajanje drugih nalog, ali kadar to zahteva župan ali ena tretjina
članov delovnega telesa. |
|
(5) Če predsednik delovnega telesa kljub zahtevi iz
prejšnjega odstavka tega člena ne skliče seje v roku treh dni, jo skliče
predlagatelj zahteve za sklic. |
|
(6) Seje delovnega telesa se ne sklicuje v času, ki
je predviden za sejo sveta oziroma ko ta poteka, razen kadar svet med
svojo sejo zahteva mnenje delovnega telesa. |
|
|
|
81.
člen |
|
(dnevni red seje delovnega telesa) |
|
(1) Na dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo
zadeve, ki so mu dodeljene v obravnavo, ter zadeve v skladu s sklepi ali
programom delovnega telesa. |
|
(2) Delovna telesa so za svoje delo odgovorna svetu
in so mu na njegovo zahtevo dolžna poročati o svojem delu. |
|
|
|
82.
člen |
|
(vabljeni na sejo delovnega telesa) |
|
(1) Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni
župan, drugi predlagatelji in poročevalci, kadar se obravnava njihove
predloge. Župan, drugi predlagatelji in poročevalci lahko sodelujejo v
razpravi. |
|
(2) Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni tudi
predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino
obravnavane problematike. |
|
|
|
83.
člen |
|
(udeležba na seji delovnega telesa) |
|
(1) Seja delovnega telesa je sklepčna, če se je
udeleži več kot polovica članov. |
|
(2) Član delovnega telesa se je dolžan udeleževati
sej delovnih teles, katerih član je. Če se član delovnega telesa iz
neupravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa, lahko
predsednik delovnega telesa ali četrtina članov delovnega telesa
predlaga komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da
prične postopek za razrešitev takega člana. |
|
|
|
84.
člen |
|
(javnost sej delovnega telesa) |
|
Seje delovnih teles so praviloma javne. Delovno
telo lahko z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov sklene, da se
del seje zapre za javnost. |
|
|
|
85.
člen |
|
(zahteva za posredovanje podatkov in dokumentacije) |
|
(1) Delovno telo lahko zahteva od župana, občinskih
javnih zavodov in javnih podjetij pojasnila in vpogled v dokumentacijo,
ki je pomembna pri oblikovanju politike ali ugotavljanju učinkovitosti
dela na določenem področju. |
|
(2) V zahtevi določi razumen rok, v katerem je
potrebno odgovoriti oziroma omogočiti vpogled v dokumentacijo v skladu z
veljavnimi predpisi. |
|
(3) Javnost sej se zagotavlja z objavljanjem
zapisnikov na spletni strani občine. |
|
|
|
86.
člen |
|
(sprejemanje odločitev v delovnem telesu) |
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno, sklep je
sprejet z večino glasov navzočih članov. |
|
|
|
87.
člen |
|
(poročilo delovnega telesa) |
|
(1) Delovno telo lahko o zadevi, ki je uvrščena na
dnevni red seje sveta, pripravi pisno poročilo svetu, ki vsebuje
konkretne predloge oziroma amandmaje, o katerih je mogoče glasovati v
svetu, lahko pa vsebuje tudi ločena mnenja, če to zahtevajo posamezni
člani. Delovno telo mora poročilo vročiti županu najkasneje dan pred
sejo sveta. |
|
(2) Ostala mnenja in stališča delovno telo
predstavi svetu ustno. |
|
(3) Poročevalec na seji sveta je praviloma
predsednik delovnega telesa, delovno telo pa lahko izmed svojih članov
določi tudi drugega poročevalca. |
|
|
|
88.
člen |
|
(stališče delovnega telesa) |
|
Če se med obravnavo določene zadeve na seji sveta
ugotovi, da delovno telo ni zavzelo svojega stališča, lahko svet odloči,
da se obravnava o tej zadevi odloži, dokler delovno telo do te zadeve ne
bo zavzelo svojega stališča. |
|
|
|
89.
člen |
|
(zapisnik delovnega telesa) |
|
(1) O vsaki seji delovnega telesa se sestavi
zapisnik. Za zapisnik skrbi tajnik delovnega telesa. |
|
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji
delovnega telesa, zlasti pa podatke o navzočnosti članov delovnega
telesa na seji delovnega telesa in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov delovnega telesa, udeležbi vabljenih, predstavnikov
javnosti in občanov na seji delovnega telesa, sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, izidih glasovanja o posameznih predlogih, sklepih
in vseh postopkovnih odločitvah. |
|
|
|
IX AKTI
SVETA |
|
|
|
1.
Splošne določbe o aktih |
|
|
|
90.
člen |
|
(akti,
ki jih sprejema svet) |
|
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z
zakonom in statutom naslednje akte: |
|
·
poslovnik o delu sveta, |
|
·
proračun
občine in zaključni račun proračuna, |
|
·
planske
in razvojne akte občine ter prostorske akte, |
|
·
odloke, |
|
·
odredbe, |
|
·
pravilnike, |
|
·
navodila
in |
|
·
sklepe. |
|
(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila,
poročila, obvezne razlage določb splošnih aktov, uradna prečiščena
besedila ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom
občine. |
|
|
|
91.
člen |
|
(predlagatelji) |
|
(1) Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine
in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere
je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih predlaga župan. |
|
(2) Vsak svetnik, svetniška skupina in delovno telo
lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen aktov iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
(3) Nadzorni odbor občine lahko predlaga svetu
seznanitev z letnim programom dela in dokončnimi poročili nadzornega
odbora ter druge odločitve, za katere tako določata zakon in statut
občine. |
|
(4) Najmanj 5 odstotkov volivcev v občini lahko v
skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali
razveljavitev odloka, splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
sveta, župana oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
|
92.
člen |
|
(podpis in hramba aktov) |
|
(1) Akte, ki jih sprejme svet, podpiše župan. |
|
(2) Izvirnik odloka oziroma drugega akta sveta je
besedilo, ki je bilo sprejeto na seji sveta. |
|
(3) Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta se
hranijo v skladu z določili tega poslovnika in predpisov, ki urejajo
arhiviranje in hrambo aktov. |
|
(5) Če se po objavi sprejetega odloka ali drugega
akta sveta v izvirnem besedilu ugotovijo napake redakcijske narave,
župan objavi popravek sprejetega akta. |
|
|
|
93.
člen |
|
(objava splošnih aktov) |
|
Statut občine, odloki in drugi splošni akti občine
morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine in začnejo praviloma
veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
|
94. člen |
|
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine) |
|
(1) Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih
aktov občine in vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in
druge javnosti z območja občine v pripravo splošnih aktov občine je
potrebno predloge splošnih aktov objaviti na spletni strani občine
najpozneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
izvedena obravnava. |
|
(2) Zainteresirani iz prejšnjega odstavka tega
člena lahko najkasneje v 5 dneh od objave predlogov splošnih aktov, ki
se sprejemajo na eni seji, županu podajo pisne pripombe in predloge na
predlog splošnega akta. Predlagatelj predloga splošnega akta, ki se
sprejema na eni seji, se na seji sveta pri obravnavi predloga splošnega
akta opredeli do pravočasno vloženih pripomb in predlogov. |
|
(3) Zainteresirani iz prvega odstavka tega člena
lahko na predlog splošnih aktov, ki se sprejemajo na dveh sejah, do
začetka seje, na kateri se opravi prva obravnava, županu podajo pisne
pripombe in predloge. Predlagatelj predloga splošnega akta, ki se
sprejema na dveh sejah, se v gradivu za drugo obravnavo predloga
splošnega akta pisno opredeli do pravočasno vloženih pripomb in
predlogov. |
|
(4) Pravočasno prispele pisne pripombe iz drugega
in tretjega odstavka tega člena župan pošlje predlagatelju splošnega
akta, če to ni župan. |
|
(5) Določila tega člena se ne uporabljajo pri
pripravi splošnih aktov za obravnavo na izredni seji. |
|
|
|
2.
Postopek za sprejem odloka |
|
|
|
a)
Splošne določbe |
|
|
|
95.
člen |
|
(dvostopenjski postopek) |
|
Svet razpravlja in odloča o predlogu odloka
praviloma na dveh obravnavah. |
|
|
|
96.
člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) Predlog za uvrstitev odloka na dnevni red mora
vsebovati pravno podlago, naslov odloka, besedilo členov in
obrazložitev. |
|
(2) Obrazložitev predloga odloka obsega razloge za
sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih
in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka, ter kot določa ta
poslovnik, povzetek sodelovanja z javnostjo z opredelitvijo do
pravočasno vloženih pripomb in predlogov. |
|
|
|
97.
člen |
|
(različni predlagatelji) |
|
(1) V primeru, da je v isti zadevi s strani
različnih predlagateljev vloženih več predlogov odloka, se sprejme v
obravnavo oziroma uvrsti na dnevni red predlog odloka, ki je bil vložen
prvi. Naslednji predlog odloka se lahko uvrsti na dnevni red ene izmed
naslednjih sej sveta potem, ko je svet odločil o prvem vloženem predlogu
odloka. |
|
(2) Predlagatelj predloga odloka je v obeh fazah
obravnave isti, razen če: |
|
·
po
končani prvi obravnavi odstopi od predlagateljstva, |
|
·
svet s
soglasjem predlagatelja določi sopredlagatelja predloga odloka. |
|
|
|
98.
člen |
|
(sodelovanje v obravnavah) |
|
(1) Predlagatelj določi poročevalca, ki bo
sodeloval na obravnavah predloga odloka na seji sveta in na sejah
njegovih delovnih teles. |
|
(2) Župan ali po njegovem pooblastilu javni
uslužbenec občinske uprave lahko sodeluje na vseh obravnavah predloga
odloka na sejah sveta in njegovih delovnih teles, tudi kadar župan ni
predlagatelj. |
|
|
|
b) Prva
obravnava |
|
|
|
99.
člen |
|
(predlog odloka za prvo obravnavo) |
|
(1) Predlog odloka vsebuje rešitve, ki se
predlagajo v obliki pravnih določb. |
|
(2) Predlog odloka mora biti obrazložen.
Obrazložitev mora vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo pri predlogu
za uvrstitev odloka na dnevni red. |
|
(3) Na seji sveta se za obravnavo predloga odloka
priložijo poročila delovnih teles, kolikor so bila predložena, in mnenje
župana, če ni bil predlagatelj ter je mnenje predložil. |
|
|
|
100.
člen |
|
(umik)
|
|
Med razpravo o odloku v prvi obravnavi se lahko
predlaga umik predloga odloka. O umiku odloči svet, razen če umik
predlaga predlagatelj odloka. Če je sprejet tak predlog, se postopek
ustavi. |
|
|
|
101.
člen |
|
(obravnava) |
|
V prvi obravnavi predloga odloka svet razpravlja o
razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih
rešitvah predloga odloka. |
|
|
|
102.
člen |
|
(odločanje) |
|
(1) Ko svet sprejme predlog odloka v prvi
obravnavi, se ga skupaj s podanimi pripombami in mnenji pošlje
predlagatelju. |
|
(2) Če svet predlog odloka zavrne, ga vrne
predlagatelju in s sklepom določi, v katerem pogledu je potrebno predlog
spremeniti ali dopolniti. Hkrati lahko določi tudi rok, v katerem je
potrebno pripraviti spremenjeni oziroma dopolnjeni predlog odloka. |
|
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega
člena svet s sklepom zavrne predlog, če meni, da ta ni primeren za
nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben. |
|
|
|
c)
Druga obravnava |
|
|
|
103.
člen |
|
(predlog odloka za drugo obravnavo) |
|
(1) Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj
pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način
upošteva stališča in predloge iz prve obravnave ter s strani javnosti
oziroma jih utemeljeno zavrne in navede morebitne drugačne rešitve v
odloku, ki odstopajo od tistih iz prve obravnave odloka. |
|
(2) Na seji sveta se za obravnavo predloga odloka
priložijo poročila delovnih teles, kolikor so bila predložena, amandmaji
tistih, ki imajo pravico predlagati odlok in mnenje župana, če ni bil
predlagatelj ter je mnenje predložil. |
|
|
|
104.
člen |
|
(umik)
|
|
Med razpravo o odloku v drugi obravnavi se lahko
predlaga umik predloga odloka. O umiku odloči svet, razen če umik
predlaga predlagatelj odloka. Če je sprejet tak predlog, se postopek
ustavi. |
|
|
|
105.
člen |
|
(obravnava) |
|
Obravnava predloga odloka v drugi obravnavi obsega
razpravo o predlaganem besedilu odloka in podanih amandmajih. |
|
|
|
106.
člen |
|
(amandmaji) |
|
(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko dajo
tisti, ki imajo pravico predlagati odlok, predlog za dopolnitev ali
spremembo predloga odloka ali sklepa in predlog dodatnega sklepa (v
nadaljevanju: amandma). |
|
(2) Amandma z obrazložitvijo mora biti posredovan v
pisni obliki ali po elektronski pošti na uradni naslov občine najmanj 1
dan pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma. |
|
(3) Predlagatelj in župan, če ni predlagatelj,
lahko predlaga amandma na seji sveta do konca obravnave predloga odloka. |
|
(4) Amandma k predlogu odloka v drugi obravnavi, ki
je na dnevni red seje uvrščen z razširitvijo, ali amandma k predlogu
odloka v drugi obravnavi, ki je uvrščen na dnevni red izredne seje, se
lahko vloži na seji sveta do konca obravnave predloga odloka. |
|
(5) Amandma župan pošlje predlagatelju odloka, če
to ni župan. |
|
(6) Župan lahko odloči, da mora določeni amandma
obravnavati tudi pristojno delovno telo. Na sejo delovnega telesa se
lahko povabi predlagatelja amandmaja. Pristojna delovna telesa
predloženi amandma proučijo, do njega zavzamejo stališča in jih
predložijo svetu. |
|
(7) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji
sveta do konca obravnave predloga odloka spremeniti ali dopolniti
amandma (amandma na amandma) oziroma ga umakniti. |
|
(8) Spremembo, dopolnitev ali umik amandmaja je
potrebno obrazložiti. O umiku amandmaja, ki je nepreklicen, se ne
glasuje. |
|
|
|
107.
člen |
|
(mnenje o amandmaju) |
|
Predlagatelj odloka in župan lahko podata svoje
mnenje o amandmaju k predlogu odloka. |
|
|
|
108.
člen |
|
(finančne posledice amandmaja) |
|
Če amandma vsebuje določbo, ki zahteva finančna
sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori predlagatelja odloka
oziroma župana, če ni bil predlagatelj, na možnost za zagotovitev
sredstev. Svet lahko sklene, naj predlagatelj odloka oziroma župana, če
ni bil predlagatelj, pred odločanjem o amandmaju prouči vpliv teh določb
na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje
predlagane rešitve v amandmaju. |
|
|
|
109.
člen |
|
(odločanje o amandmajih) |
|
(1) O vsakem amandmaju svet praviloma odloča
posebej. |
|
(2) Če se izjemoma odloča o večjem številu
amandmajev po poglavjih ali delih predloga odloka skupaj, mora
predsedujoči pred takim odločanjem ugotoviti, ali kdo izmed svetnikov
zahteva ločeno odločanje o katerem izmed predloženih amandmajev. |
|
(3) Če predlagani amandma narekuje spremembo,
dopolnitev ali črtanje drugega člena oziroma posameznih določb predloga
odloka, se takoj po sprejetju takega amandmaja razpravlja in odloča še o
drugih povezanih amandmajih. Če tak amandma, ki terja črtanje oziroma
spremembo posameznih določb predloga odloka, ni sprejet, predsedujoči
ugotovi, da o drugih amandmajih ni potrebno odločati, ker so izgubili
svoj pomen. O taki ugotovitvi predsedujočega svet ne razpravlja in ne
glasuje. |
|
(4) Če so k členu odloka vloženi amandmaji, ki si
med seboj po vsebini nasprotujejo, se po amandmaju, ki je bil prvi
sprejet, o ostalih amandmajih ne odloča. |
|
(5) Če je predložen amandma k amandmaju, se najprej
odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju predloga odloka. |
|
|
|
110.
člen |
|
(odločanje o predlogu odloka v celoti) |
|
Po zaključenem odločanju o amandmajih svet odloča o
predlogu odloka v celoti. |
|
|
|
d)
Hitri postopek za sprejem odloka |
|
|
|
111.
člen |
|
(uporaba hitrega postopka) |
|
(1) Svet lahko sprejme odlok po hitrem postopku,
kadar to zahtevajo izredne razmere ali naravne nesreče ali če bi zaradi
sprejema akta po rednem postopku lahko nastale težko popravljive
posledice. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb
splošnih aktov občine. |
|
(2) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so
določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
(3) Pri hitrem postopku se združita prva in druga
obravnava predloga odloka na isti seji sveta. |
|
|
|
112.
člen |
|
(vložitev predloga za obravnavo po hitrem postopku) |
|
(1) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. |
|
(2) Predlog za sprejem odloka po hitrem postopku
mora biti posebej pisno obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj
navesti razloge za sprejem odloka po hitrem postopku in posledice, ki bi
lahko nastale, če odlok ne bi bil obravnavan in sprejet po tem postopku. |
|
(3) Skupaj s predlogom za sprejem odloka po hitrem
postopku se predloži tudi predlog odloka z obrazložitvijo. |
|
(4) Če predloga ni podal župan, svet lahko zahteva
mnenje župana o tem predlogu. |
|
|
|
113.
člen |
|
(zavrnitev obravnave odloka po hitrem postopku) |
|
Če svet ne sprejme predloga za sprejem odloka po
hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za
sprejem odloka. |
|
|
|
114.
člen |
|
(amandmaji) |
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje
na sami seji sveta do konca obravnave predloga odloka. Za ostala
vprašanja glede amandmajev se uporabljajo določbe tega poslovnika za
amandmaje. |
|
|
|
e)
Skrajšani postopek za sprejem odloka |
|
|
|
115.
člen |
|
(uporaba skrajšanega postopka) |
|
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja
odloka odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka,
če gre za: |
|
·
manj
zahtevne spremembe in dopolnitve, |
|
·
prenehanje veljavnosti posameznih aktov ali njihovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
|
·
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine ali zaradi upoštevanja predpisanih ali postavljenih
rokov, |
|
·
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov, |
|
·
prečiščena besedila aktov iz zadnjega odstavka 127. člena tega
poslovnika. |
|
(2) Pri skrajšanem postopku ne veljajo roki, ki so
določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo
k členom odloka, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo.
Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji sveta vse do konca obravnave
predloga odloka. Za ostala vprašanja glede amandmajev se uporabljajo
določbe tega poslovnika za amandmaje. |
|
(4) Po končani prvi obravnavi lahko župan in vsak
svetnik predlaga, da svet spremeni odločitev iz prvega odstavka tega
člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. |
|
|
|
3.
Postopek za sprejem proračuna občine, rebalansa proračuna občine,
sprememb proračuna občine in zaključnega računa proračuna občine ter
prostorskih aktov in drugih planov razvoja občine |
|
|
|
116.
člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) Svet sprejema proračun občine, rebalans
proračuna občine in spremembe proračuna občine ter prostorske in druge
plane razvoja občine z odlokom. |
|
(2) Svet se seznani z zaključnim računom proračuna
občine v eni obravnavi brez javne razprave. |
|
|
|
117.
člen |
|
(predlog proračuna občine v prvi obravnavi) |
|
(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti
svetu v skladu z veljavno zakonodajo. Župan lahko svetu skupaj s
predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto predloži tudi predlog
proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj mandatnega
obdobja, za katerega je bil svet izvoljen. |
|
(2) Župan pošlje vsem svetnikom in v javno razpravo
predlog proračuna z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja
javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo opravljena
prva obravnava. |
|
|
|
118.
člen |
|
(javna
razprava) |
|
(1) Zaradi večje legitimnosti proračuna občine in
vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti z
območja občine v pripravo proračuna je potrebno predlog proračuna občine
posredovati v javno razpravo, ki mora trajati najmanj 10 dni. |
|
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen
vpogled v predlog proračuna tako, da se sklep župana o javni razpravi in
predlog proračuna objavi na spletni strani občine in zainteresiranim iz
prejšnjega odstavka tega člena zagotovi dostop do predloga proračuna v
prostorih občine. |
|
(3) V sklepu župan določi način in rok za vlaganje
pripomb in predlogov k predlogu proračuna. |
|
|
|
119.
člen |
|
(predlog proračuna občine v drugi obravnavi) |
|
(1) Predlog proračuna občine za drugo obravnavo
pripravi župan po sprejemu proračuna v prvi obravnavi in končani javni
razpravi. Pisna obrazložitev upoštevanih in zavrnjenih pripomb in
predlogov iz prve obravnave in javne razprave je sestavni del gradiva
predloga proračuna za drugo obravnavo. |
|
(2) Vlaganje amandmajev poteka po postopku, ki ga
določa ta poslovnik za amandmaje. |
|
(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju
amandmaja upoštevati veljavno zakonodajo glede omejitev pri sprejemanju
proračuna. |
|
(4) Odločanje o amandmajih poteka po postopku, ki
ga določa ta poslovnik za amandmaje. |
|
|
|
120.
člen |
|
(uskladitev predloga proračuna občine v drugi obravnavi) |
|
(1) Ko je končano odločanje o amandmajih,
predsedujoči ugotovi, ali je predlog proračuna zakonit. |
|
(2) Če je predlog proračuna zakonit, svet odloča o
predlogu proračuna v celoti. |
|
(3) Če predlog proračuna ni zakonit, mora
predsedujoči prekiniti sejo sveta in zahtevati, da župan pripravi
amandma za uskladitev predloga proračuna z veljavno zakonodajo. Ta
amandma se mora nanašati na vsebino nezakonitih določb amandmajev. |
|
(4) Ko je amandma za uskladitev predloga proračuna
pripravljen, ga župan oziroma poročevalec obrazloži. O amandmaju za
uskladitev predloga proračuna se izvede obravnava. |
|
(5) Svet odloča najprej o amandmaju za uskladitev
predloga proračuna, če je amandma sprejet, odloča svet o predlogu
proračuna v celoti. |
|
(5) Če amandma za uskladitev predloga proračuna ni
sprejet, proračun ni sprejet. |
|
(6) Nov predlog proračuna svet obravnava in o njem
odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za
sprejem odloka brez javne razprave. |
|
|
|
121.
člen |
|
(rebalans in spremembe proračuna občine) |
|
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans in
spremembe proračuna občine. |
|
(2) O predlogu rebalansa in spremembah proračuna ni
javne razprave. |
|
(3) Rebalans in spremembe proračuna sprejema svet
po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem odloka po
skrajšanem postopku. |
|
|
|
122.
člen |
|
(začasno financiranje) |
|
(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na
katero se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njihovih nalog in
drugih s predpisi določenih namenov (v nadaljevanju besedilu: začasno
financiranje) začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in
za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja
neposredni uporabniki ne smejo povečati števila zaposlenih glede na
stanje na dan 31. decembra preteklega leta. |
|
(2) V obdobju začasnega financiranja se smejo
uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v
enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. |
|
(3) Po preteku začasnega financiranja se v tem
obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. |
|
(4) Odločitev o začasnem financiranju občine
sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. |
|
(5) Odločitev o začasnem financiranju se objavi v
uradnem glasilu občine. |
|
(6) Obdobje začasnega financiranja lahko traja
največ 3 mesece. Začasno financiranje občinskega proračuna se lahko
podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno
za financiranje funkcij občine. |
|
|
|
123.
člen |
|
(postopek za sprejem prostorskih aktov in drugih planov razvoja občine)
|
|
Prostorski akti in drugi plani razvoja občine se
sprejemajo po postopku in na način, ki ga za sprejem posameznih aktov
določa veljavna zakonodaja, ki ureja to področje. |
|
|
|
4.
Sprejem drugih aktov sveta |
|
|
|
124.
člen |
|
(postopek za sprejem drugih aktov) |
|
(1) O drugih aktih, za pripravo katerih se
smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika za vsebino odloka, in ki
jih lahko predlagajo tisti, ki imajo pravico predlagati odlok, razen o
statutu občine, poslovniku sveta in odloku, odloča svet praviloma v eni
obravnavi. Amandmaje k tem aktom je mogoče predlagati na sami seji sveta
do konca obravnave predloga akta. Za ostala vprašanja glede amandmajev
se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika za amandmaje. |
|
(2) Svet lahko sklene, da bo obravnaval akte iz
prejšnjega odstavka tega člena na način, kot ga določa ta poslovnik za
sprejem odloka. Za amandmaje k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe
tega poslovnika za amandmaje. |
|
|
|
5.
Predlog za obvezno razlago odloka |
|
|
|
125.
člen |
|
(zahteva za obvezno razlago) |
|
Zahtevo za obvezno razlago določb odloka lahko dajo
tisti, ki imajo pravico predlagati odlok. |
|
|
|
126.
člen |
|
(postopek za sprejem obvezne razlage) |
|
(1) Zahteva za obvezno razlago mora vsebovati
naslov odloka, označitev določbe s številko člena in razloge za obvezno
razlago. |
|
(2) Zahtevo obravnava statutarno-pravna komisija.
Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih delovnih teles
sveta, predlagatelja odloka, župana in občinske uprave. |
|
(3) Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da
zahteva ni utemeljena, o tem obvesti predlagatelja. |
|
(4) Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in jo predlaga
svetu v sprejem. |
|
(5) Svet sprejema obvezno razlago po hitrem
postopku za sprejem odloka. |
|
(6) Obvezna razlaga, ki jo sprejme svet, se objavi
v uradnem glasilu občine. |
|
|
|
6.
Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
|
|
127.
člen |
|
(postopek za sprejem prečiščenega besedila) |
|
(1) Po vsaki spremembi ali dopolnitvi splošnega
akta pripravi občinska uprava neuradno prečiščeno besedilo, ki se objavi
v elektronski obliki na spletni strani občine. |
|
(2) Na podlagi sklepa, ki ga sprejme svet na
predlog tistih, ki imajo pravico predlagati odlok, statutarno-pravna
komisija pripravi uradno prečiščeno besedilo. |
|
(3) Uradno prečiščeno besedilo potrdi svet brez
razprave. |
|
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem
glasilu občine in v elektronski obliki na spletni strani občine. |
|
(5) Če bi bil posamezen splošni akt občine zaradi
številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in
nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve
splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. Tak splošni
akt sprejema svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem tega
splošnega akta. |
|
|
|
X.
VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
|
1.
Splošne določbe |
|
|
|
128.
člen |
|
(splošno o imenovanju) |
|
(1) Imenovanje funkcionarjev oziroma članov
organov, ki jih po zakonu in statutu občine imenuje svet, se opravi po
določilih tega poslovnika, razen če zakon ne določa drugače. |
|
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je
zanj glasovala predpisana večina svetnikov. |
|
|
|
129.
člen |
|
(glasovanje o kandidatih) |
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke
njihovih priimkov. Vsak svetnik lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
|
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak svetnik
pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. |
|
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se
glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno
glasovanje. |
|
(4) Če se glasuje tajno o več kandidatih za isto
funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna
številka pred imenom in priimkom kandidata, za katerega se želi
glasovati. Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma listi
kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« ali
beseda »proti«. |
|
(5) Če se glasuje o več kandidatih za več
istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot
je funkcij. |
|
|
|
130.
člen |
|
(ponovitev glasovanja) |
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi
potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se
glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila
največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako
najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira
kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov
določi z žrebom. |
|
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili
enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
|
|
131.
člen |
|
(ponovitev kandidacijskega postopka) |
|
(1) Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, se
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur ponovi. |
|
(2) Če ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se
za manjkajoče kandidate kandidacijski postopek in postopek glasovanja na
podlagi novega predloga kandidatur ponovi. |
|
|
|
2.
Imenovanje predsednikov in članov delovnih teles |
|
|
|
132.
člen |
|
(imenovanje predsednika in članov delovnih teles) |
|
(1) Predsednik in člani delovnega telesa so
imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih
svetnikov. |
|
(2) Listo kandidatov za imenovanje komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga župan na podlagi
predlogov političnih strank oziroma list, zastopanih v svetu oziroma
svetnikov in upoštevaje volilni rezultat posameznih političnih strank
oziroma list, zastopanih v svetu. |
|
(3) Listo kandidatov za ostala delovna telesa
predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na
podlagi predlogov političnih strank oziroma list, zastopanih v svetu
oziroma svetnikov in upoštevaje volilni rezultat posameznih političnih
strank oziroma list, zastopanih v svetu. |
|
(4) Če kandidatna lista ni bila izglasovana, se na
isti seji sveta imenujejo člani delovnega telesa posamično na podlagi
predlogov svetniških skupin in svetnikov po vrstnem redu, kot so bili
vloženi. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani delovnih teles, se
lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
|
(5) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka tega
člena ne pride do izvolitve vseh članov delovnega telesa, se postopek iz
tega člena ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih
članov delovnega telesa. |
|
|
|
3.
Imenovanje članov drugih organov |
|
|
|
133.
člen |
|
(imenovanje v druge organe) |
|
(1) Postopek za imenovanje članov v druge organe,
ki jih imenuje svet, vodi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
(2) Imenovani člani imajo dolžnost zastopati
interese občine ter se v posameznih zadevah posvetovati z županom in
občinsko upravo. |
|
|
|
4.
Postopek za razrešitev |
|
|
|
134.
člen |
|
(postopek za razrešitev) |
|
(1) Svet razrešuje funkcionarje in člane drugih
organov, ki jih voli ali imenuje na podlagi zakona, statuta občine in
tega poslovnika, po enakem postopku, kakor je določen za izvolitev ali
imenovanje. |
|
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog
predlagatelja, ki je določen z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
(3) Predlog za razrešitev, ki se ga posreduje
osebi, na katero se nanaša, mora vsebovati obrazložitev razlogov za
razrešitev. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico, da se
pisno do seje sveta opredeli do razrešitve. |
|
(4) Odločitev o razrešitvi svet sprejme z večino,
ki jo določa zakon, statut občine in ta poslovnik za izvolitev ali
imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
|
|
|
5.
Odstop funkcionarjev, članov delovnih teles in članov drugih organov |
|
|
|
135.
člen |
|
(odstop funkcionarjev) |
|
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
(2) Postopek v zvezi z odstopom ureja zakon. |
|
|
|
136.
člen |
|
(odstop članov delovnih teles in članov drugih organov) |
|
(1) Pravico odstopiti imajo tudi člani nadzornega
odbora, delovnih teles sveta, drugih organov in drugi imenovani.(2)
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in se posreduje komisiji
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki praviloma hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja mandata zaradi odstopa predlaga svetu
novega kandidata. |
|
|
|
XI.
RAZMERJE MED ŽUPANOM IN SVETOM |
|
|
|
137.
člen |
|
(razmerje med županom in svetom) |
|
(1) Župan predstavlja svet, ter sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa
sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem
predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za
medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in
nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno reševanje nastalih
problemov. |
|
|
|
138.
člen |
|
(izvajanje odločitev sveta) |
|
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na
predlog vseh, ki imajo pravico predlagati odlok, lahko svet sklene, da
mora župan uvrstiti na dnevni red redne seje sveta, poročilo o
izvrševanju sklepov sveta in o opravljenih nalogah. |
|
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov je potrebno
posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev. |
|
(3) Če sklepa župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati nov sklep, ki ga bo mogoče izvršiti. |
|
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih
splošnih aktov. |
|
|
|
139.
člen |
|
(skrb
za zakonitost dela sveta) |
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je
dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in
ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
|
XII. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
|
140.
člen |
|
(delo
sveta v izrednem stanju) |
|
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko
je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in
načina delovanja sveta, ki jih določata statut občine in ta poslovnik. |
|
(2) Dopustna so odstopanja od določb tega
poslovnika glede: |
|
·
rokov,
določenih za sklicevanje sej sveta, delovnih teles in za pošiljanje
gradiva, |
|
·
načina
sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa
sklicevanja sej, |
|
·
rokov za
obravnavanje aktov, |
|
·
obravnavanja predlogov aktov v delovnih telesih, |
|
·
javnosti
dela in obveščanja javnosti o delu sveta. |
|
(3) O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet,
ko se sestane. |
|
|
|
XIII.
RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
|
141.
člen |
|
(razlaga poslovnika) |
|
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe
poslovnika, razlaga poslovnik med sejo sveta predsedujoči ali javni
uslužbenec občinske uprave, ki ga predsedujoči pooblasti. Če ta med samo
sejo razlage ne more podati, predsedujoči prekine obravnavo točke
dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje
sveta pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
|
(2) Zunaj seje daje razlago poslovnika
statutarno-pravna komisija, ki po potrebi pridobi ustrezno strokovno
mnenje. |
|
|
|
XIV.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TEGA POSLOVNIKA |
|
|
|
142.
člen |
|
(spremembe in dopolnitve poslovnika) |
|
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
|
(2) Predlog za začetek postopka za spremembo
poslovnika lahko dajo tisti, ki imajo pravico predlagati odlok. O
predlogu odloči svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih svetnikov. |
|
(3) Akt o spremembi poslovnika pripravi
statutarno-pravna komisija, sprejme pa ga svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih svetnikov. |
|
|
|
XV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
143.
člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati
Poslovnik Občinskega sveta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik
Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/2001, 6/2002 in 1/2016). |
|
|
|
144.
člen |
|
(pričetek veljavnosti) |
|
Poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od dne uveljavitve. |
|
|
|
Številka: 007-04/2016-03 |
|
Datum: 8.5.2018 |
|
|
|
|
Občina Cerklje na Gorenjskem |
|
|
Franc Čebulj, l.r., župan |
|