Na podlagi 119. člena in v povezavi z 268. členom  in drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17)  in 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 18 .redni seji dne 24. februarja 2022 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

ZA OŽJE OBMOČJE ZAZIDAVE "JOŽEF" (ID ŠT. PIA 1726)

I.  Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana-prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 2003 (Uradni list RS, št. 131/04 in 47/06) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za ožje območje zazidave "Jožef" (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).

(2) Podrobni načrt je izdelal IBIS d.o.o., pod številko projekta 19/2017-OPPN.

(3) Za podrobni načrt, skladno z Odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-191/2020/5, z dne 13.9.2020, ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje in postopka sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja.

(4) Podrobni načrt se v zbirki prostorskih aktov vodi pod identifikacijsko številko: 1726.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanja okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.

(2) Z podrobnim načrtom se določajo merila in pogoji za posege v prostor v obravnavanem območju in predstavljajo podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.

(3) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.

II.  Opis prostorske ureditve

3. člen

(predmet podrobnega načrta)

Na območju podrobnega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani naslednji posegi:

·  izgradnja dvanajstih (12) individualnih prostostoječih stanovanjskih hiš,

·  izgradnja dovozne ceste z navezavo na obstoječe cestno omrežje,

·  izgradnja gospodarske javne infrastrukture za načrtovane stanovanjske objekte,

·  možnost izgradnje nezahtevnih in enostavnih objektov,

·  ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč.

4. člen

(območje podrobnega načrta)

(1) Območje prostorskega načrta se nahaja na severovzhodnem delu mesta Slovenska Bistrica, območje Jožefovega hriba. Območje je namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote, zelenim površinam ter prometni, energetski, teleprenosni in komunalni infrastrukturi (gospodarska javna infrastruktura-GJI) in predstavlja nepozidani del Jožefovega hriba. V naravi je območje travnik.

(2) Območje podrobnega načrta obsega parcele številka: 2540/8, 2540/13, 2540/14, 2540/15 2540/16 vse k.o. 753-Slovenska Bistrica in parcelo številka 168/1 k.o. 752- Spodnja Nova vas. Površina območja meri približno 0,80 ha.

(3) Sestavni del podrobnega načrta so lahko tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne protierozijske ukrepe.

III.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

5. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje prostorskega načrta se nahaja na severovzhodnem delu mesta Slovenska Bistrica, območje Jožefovega hriba, ki ga na zahodni strani omejuje regionalna cesta RII 430/0275 Slovenska Bistrica in na vzhodni strani avtocesta A1/0036 Fram-Slovenska Bistrica. Severno, južno in zahodno od območja urejanja je pozidava individualnih stanovanjskih hiš. Na vzhodu je travnik, ki se strmo spušča proti gozdu, ki meji na AC. Prometno je z ostalimi deli mesta in naselja možnost povezave preko obstoječih cest in poti.

(2) V času gradnje obsega vplivno območje podrobnega načrta zemljišča znotraj meje območja ter zemljišča zunaj meja območja potrebna za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Po izgradnji prostorskih ureditev območje obsega zemljišča v območju podrobnega prostorskega načrta.

(3) Prostorske ureditve, načrtovane s podrobnim načrtom, nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.

IV.  Pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja umestitev načrtovane ureditve v prostor

6. člen

(namembnost območja podrobnega načrta)

Zemljišče je v celoti namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote, zelenim površinam ter izgradnji gospodarske javne infrastrukture.

7. člen

(dopustni posegi)

(1) Na območju podrobnega načrta so skladno s pogoji določil tega odloka dopustni naslednji posegi:

·  novogradnje,

·  rekonstrukcije,

·  dozidave in nadzidave,

·  vzdrževalna dela,

·  izgradnja novega ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture.

(2) Za potrebe realizacije podrobnega načrta je dopustna tudi izgradnja novega omrežja in obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture  izven meje območja podrobnega načrta.

8. člen

(pogoji in usmeritve glede lege objektov)

(1) Lega objektov je prikazana na Arhitektonski in zazidalni situaciji s prikazom količbenih točk ter gradbeno linijo-list št. 5.0.

(2) Lega osnovnih stavb je določena z gradbeno linijo. Gradbena linija predstavlja črto, na katero morajo biti z enim robom-najmanj 70% dolžine ene stranice fasade postavljeni objekti, ki se gradijo ob tej črti.

(3) Od meje sosednjih zemljišč morajo biti novi objekti odmaknjeni toliko, da ni motena sosednja posest in da sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjeni gradnji. Za odmik objekta od parcelne meje se šteje najkrajša razdalja med točko objekta (najbolj izpostavljeni nadzemni in podzemni deli stavb, vključujoč napušče, nadstreške, stopnišča, balkone in podobne gradbene elemente) in parcelno mejo.

(4) Od parcelne meje morajo biti nadzemni deli novogradenj, ki predstavljajo manj zahtevne objekte, oddaljeni najmanj 2,5 m, nezahtevni in enostavni objekti pa min. 1,5 m.

(5) Od cestnega telesa notranje ceste morajo biti nadzemni deli novih stavb, kot manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti, oddaljeni najmanj 2,0 m.

9. člen

(pogoji in usmeritve glede velikosti in oblikovanja objektov)

(1) Predvidena sta dva (2) tipa prostostoječih stanovanjskih stavb, in sicer sedem (7) objektov z oznako H1, osnovnih tlorisnih dimenzij 10,00 x 8,00 m in pet (5) objektov z oznako H2 osnovnih tlorisnih dimenzij 10,00 x 8,00 m, povečani ali zmanjšani za dopustno toleranco ±10%.

(2) Izven tlorisnih dimenzij stavb se poleg napuščev lahko načrtuje zunanja stopnišča, zunanje klančine, nadstreške, balkone in zimske vrtove.

(3) Višinski gabariti stavb:

·  stanovanjski objekt z oznako H1: K+P+(M), pri čemer je kota tlaka najnižje etaže lahko max. 1,5 m višja od višinske kote cestišča oz dostopne ceste pri uvozu na predmetno parcelo; višina kolenčnega zidu v mansardi je lahko max. 1,2 m; dopustna toleranca ±10%.

·  stanovanjski objekt z oznako H2: K+P, pri čemer je kota tlaka pritlične etaže (P) lahko max. 1,5 m nižja od višinske kote cestišča oz dostopne ceste pri uvozu na predmetno parcelo; dopustna toleranca ±10%.

(4) Klet objektov je v celoti ali delno vkopana tako, da je na nižjem delu parcele kota kleti na terenu, na višjem delu parcele pa je klet po višini najmanj 80% vkopana. Kota pritličja je največ 60 cm nad koto terena.

(5)Oblikovanje streh:

·  stanovanjski objekti: enokapnica v naklonu od 5° do 20°, strešna kritina mora dajati videz drobne strukture rdeče (opečne) barve, rjave ali temno sive.

·  pomožni objekti imajo praviloma ravne strehe minimalnega naklona tako, da je omogočeno odvodnjavanje, enokapni nadstreški pa so dovoljeni v naklonu do 8°. 

(6) Oblikovanje fasad: fasade stavb morajo biti zasnovane skladno, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, izdelane v klasičnem zaglajenem ometu (barve iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov), lesu, lokalnem kamnu, steklu ali fasadnih plošč v imitaciji lesa.

(7) Pri oblikovanju stavb je potrebno upoštevati še naslednje:

·  stavbe so lahko grajene klasično ali montažno;

·  zasnova stavb mora upoštevati veljavne standarde za toplotno zaščito, priporoča se gradnja nizkoenergetskih stavb;

·  priporoča se oblikovanje stavb, ki zagotavljajo način in razpored prostorov tako, da je omogočen 45° kot osončenja namenjenega za bivanje in delo.

(8) Oblikovanje parcel namenjenih gradnji:

·  vsakemu objektu se določi svojo parcelo namenjeno gradnji v velikosti min. 400 m2;

·  parcela, namenjena gradnji, se določi na način, da omogoča spremljajoče dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine), predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna vozila, potrebne odmike oziroma požarne ločitvene za omejevanje širjenja požara na sosednje parcele.

10. člen

(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)

(1) Na območju podrobnega načrta je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe, ob načrtovanih stanovanjskih objektih na gradbeni parceli, to so: majhna stavba-garaža, drvarnica, nadstrešek, zimski vrt, ograje ter pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve.

(2) Vrsta enostavnih in nezahtevnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni in nezahtevni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost.

(3) V primeru gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe skupni faktor zazidanosti, to je razmerje med zazidano površino osnovne stavbe skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti ter celotno površino gradbene parcele, ne sme presegati 0,4.

(4) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. Dovoljena višina je samo ena etaža. Strehe pomožnih objektov so praviloma ravne minimalnega naklona tako, da je omogočeno odvodnjavanje, enokapni nadstreški pa so dovoljeni  v naklonu do 8°ali enake kot na osnovni stavbi, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna.

11. člen

(pogoji in usmeritve za ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje)

(1) Na gradbenih parcelah predvidenih enostanovanjskih hiš se uredijo dovozi, druge utrjene površine in zelene površine. Pri ureditvi okolice objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo terena. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.

(2) Na posameznem pripadajočem zemljišču je potrebno zagotovi min. 30% delež odrtih bivalnih površin (OBP). Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).

(3) Na posameznem pripadajočem zemljišču je potrebno zagotovi potrebne manipulativne površine in minimalno 2 parkirni mesti za vsako stanovanjsko enoto (v stavbi ali zunaj). Dovozi in dostopi do stanovanjskih objektov so izvedeni kot utrjene peščene, tlakovane ali asfaltirane površine. Ostale površine so ozelenjene. Premostitev višinskih razlik v mejah gradbenih parcel je načeloma predvidena z ureditvijo brežin in z izvedbo opornih zidov. Zidovi so kamniti, betonski obloženi s kamnom ali betonom, slednji morajo biti obvezno ozelenjeni.

(4) Gradbena parcela ali del nje je lahko ograjena. Ograja mora biti živa meja ali žična ograja, dopustna je lesena, kovinska ali delno zidana ograja, visoka do 1,5 m, vsaj 0,5 m oddaljena od cestnega sveta. Polno zidana ali plastična ograja ni dopustna. Ograje in žive meje v križiščih, morajo biti oblikovane tako, da ne ovirajo preglednosti.

(5) Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo kot okrasni vrtovi. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo kot okrasni vrtovi.

(6) Po končani gradnji je potrebno odstraniti provizorje in odvečni material ter hortikulturno urediti okolico, tako da se doseže enoten izgled območja.

12. člen

(parcelacija)

Oblikovanje gradbenih parcel se izvede skladno z besedilnim in grafičnim delom tega odloka.

V.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

13. člen

(splošno)

(1) Za stanovanjske stavbe je treba zagotoviti oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo, odvajanje odpadnih in meteornih voda, odvoz smeti ter dostop do javne ceste.

(2) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljalcev.

(3) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi obstoječih komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca, upoštevati predpise, tehnične standarde ter upoštevati etapnost izvedbe.

(4) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljalcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in mnenj ter pogojev upravljavcev. Obenem se dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo), potrebni za opremljanje območja urejanja.

(5) Komunalne ureditve se morajo izvajati na takšen način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in obrambno-zaščitne zahteve ter v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih infrastruktur.

(6) Potek infrastrukturnih omrežij mora biti medsebojno usklajen. Pod asfaltiranimi površinami je treba vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.

Celotna komunalna oprema je strošek investitorja oziroma lastnika zemljišča.

14. člen

(prometno omrežje, mirujoči promet)

(1) Prometno se območje navezuje na lokalno cesto št. 440161 Spodnja Nova vas - Slovenska Bistrica preko nove dostopne poti.

(2) Nova dostopna pot se izvede v širini 4,0 m oziroma 5,0 m. Priključni radiji na uvozu na lokalno cesto  znotraj OPPN morajo zagotavljati dostop troosnega vozila (komunala, intervencija, dostava). Na priključku dovozne poti na obstoječo lokalno cesto je potrebno zagotoviti preglednost. Zagotavlja se preglednost pri hišnih priključkih (izvozi) na cestno omrežje znotraj območja OPPN, ter ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. Predvidena dostopna cesta iz javne poti JP 941462 Slovenska Bistrica (Brinje-odcep do HŠ 82) na območje zazidave ne izpolnjuje pogojev za prenos v javno dobro in za kategorizacijo ceste.

 (3) Celovito se uredi odvodnjavanje s cestišča.

(4) Parkiranje je predvideno na lastnih parcelah: 2 PM/stanovanjsko enoto. Zunanje parkirne in manipulativne površine se izvedejo vodotesno.

(5) Vse povozne in pohodne površine, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.

(6) Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil.

15. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Območje se opremi z ustrezno primarno in sekundarno vodovodno infrastrukturo.

(2) Za vse posege si je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje izvajalca gospodarske javne službe.

(3)Za vodooskrbo objektov se v dovozni cesti izvede sekundarni vodovodni cevovod DN100, ki se z zasunom naveže na obstoječi vodovod. Vodovodni cevovod DN 100 se zaključi s hidrantom.

(4) Po izgradnjah vodovodnih cevovodov se priključki obravnavajo individualno, pod pogoji upravljavca.

(5) Na območju OPPN je potrebno zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje.

(6) Izvedbe vodovodnih cevovodov in morebitne prestavitve obstoječih vodov se izvajajo na stroške investitorjev. Izvajalec prestavitev in navezav je upravljavec GJI oziroma izvajalec javne službe.

(7) Pred predajo sistema v uporabo je obvezna izvedba geodetskega posnetka in prenos v Kataster gospodarske javne infrastrukture.

16. člen

(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1) Na obravnavanem območju je obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo, ki se zaključi na CČN mesta Slovenska Bistrica. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz stanovanjskih objektov na območju OPPN mora biti v celoti načrtovana in zgrajena vodotesna ločena fekalna in meteorna kanalizacija.

(3) Za vse posege si je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje izvajalca gospodarske javne službe.

(4)Onesnažene meteorne vode iz povoznih površin in parkirišč je potrebno pred izpustom mehansko obdelati v peskolovih in lovilci olj, skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo  (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), oziroma veljavno zakonodajo.

(5) Natančna lega kanalizacije in mesto priključitve se določi v projektni dokumentaciji v skladu s pogoji upravljavca in na podlagi pridobitve soglasij lastnikov zemljišč.

(6) Gradnja nove kanalizacije ali prestavitve obstoječih vodov se izvaja na stroške investitorja pod nadzorom izvajalca gospodarske javne službe. Izvajalcu javne gospodarske infrastrukture se preda Poročilo o vodotesnosti novozgrajenih kanalizacijskih cevovod in priključkov.

(7) Po končani gradnji je treba izvesti geodetski posnetek zgrajene kanalizacije in ga predati izvajalcu gospodarske javne službe.

(8) Po izgradnji novih kanalizacijskih cevovodov je potrebno sistem predati v last Občini Slovenska Bistrica.

17. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na obravnavanem območju predvidene gradnje so obstoječi elektroenergetski vodi in objekti v lasti Elektra Maribor d.d.:

·  daljnovod 20 kV RTP SL.B.-RTP RAČE (d-136/C OE Slovenska Bistrica)

·  kablovod  20 kV Vinarska-Jožef 2 (k-767 OE Slovenska Bistrica)

·  nizkonapetostno omrežje 0,4 kV (nadzemne in podzemne izvedbe) transformatorske postaje  TP 20/0,4 kV JOŽEF 2 NADOMESTNA (t-727 OE Slovenska Bistrica).

(2) Objekte, ki so predvideni pod oziroma nad elektroenergetskimi vodi je potrebno prestaviti  na novo lokacijo za kar je potrebno pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo in ustrezna upravna dovoljenja. Za izvedbo napajanja območja stanovanjskih hiš z električno energijo bo potrebno:

·  zgraditi nov NN kabelski izvod iz TP 20/0,4 kV Jožef 2 nadomestna  (t-727) do predvidene nove razdelilne omare.

(3) Za napajanje objektov se zgradi nove NN kabelske priključke do predvidene nove razdelilne omare do predvidenih posameznih prostostoječih priključno merilnih omar. Lokacija omar se določi v projektni dokumentaciji v soglasju z upravljavcem. NN priključno merilne omarice se locira izven parcelne meje dovozne poti (cestišče), na zemljiščih s predvideno gradnjo objektov.

(4) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca.

18. člen

(javna razsvetljava)

(1) Na območju OPPN se ob predvideni dovozni cesti uredi novo omrežje javne razsvetljave z varčnimi LED sijalkami. Svetilke se postavijo v zelenici ob cesti. Uporabljajo se svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaženja in pod pogoji izvajalca gospodarske javne infrastrukture. Izvedba svetilk mora omogočati, da le-te ponoči svetijo z manjšo močjo, oziroma v kolikor iz varnostnih razlogov ni nujno potrebna, naj se v drugem delu noči izklopi.

(2) Točna razmestitev in tip svetilk se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev upravnih dovoljenj pod pogoji izvajalca gospodarske javne infrastrukture. Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca.

19. člen

(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)

(1) Na širšem območju OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev.

(2) Za potrebe navezave s v dovozni cesti izvede ustrezna kabelska kanalizacija DN50 ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi. Podrobneje se napajanje obdela v projektu komunalne infrastrukture v fazi izdelave projektne dokumentacije. V fazi izdelave projektne dokumentacije,  je potrebno v sodelovanju s predstavnikom posameznega upravljavca izdelati tudi projekt priključitve posameznih objektov na javno TK in KTV omrežje, projekt naročniškega razvoda in projekt zaščite oziroma prestavitve obstoječega TK omrežja, ki mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.

(3) Za priključevanje objektov se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca.  Vrsta prenosnega medija (baker, optika), mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s posameznim upravljavcem.

(4) Priključna točka za predmetno območje na TK omrežje je v bližini hiše Na Jožefu 74.

20. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Na širšem območju OPPN se nahaja obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje, ki omogoča priključitev.

(2) Za oskrbo predvidenih stanovanjskih objektov s plinom se zgradi nov priključni plinovod, ki se priključi na obstoječ plinovod, ki poteka v cestišču lokalne ceste Slovenska Bistrica- Spodnja Nova vas.

(3) Sekundarno plinovodno omrežje se uredi v komunalno energetskih koridorjih, to je v trasi dovozne ceste, pri čemer se upošteva vse vzporedne in vertikalne odmike, skladno z zakonodajo s področja tehničnih pogojev za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar ter skladno s smernicami oziroma projektnimi pogoji upravljavca.

(4) Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja.

21. člen

(ogrevanje in hlajenje)

(1) Ogrevanje objektov in sanitarne vode ter hlajenje objektov bo urejeno individualno.

(2) Dopustna je uporaba neobnovljivega vira energije-plina.

(3) Priporočena je uporaba obnovljivih virov-biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije - sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije.

(4) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda in tipa zemlja-voda (geosonda), je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma soglasja Direkcije RS za vode.

(5) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.

22. člen

(pogoji zbiranja in odvoza in deponiranja odpadkov )

(1) Za zbiranje odpadkov je potrebno znotraj parcele namenjene gradnji zagotoviti mesto za odpadke. To je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za posamezne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten  dostop vozilom za odvoz odpadkov.

(2) Posamezne stanovanjske hiše lahko organske odpadke zbirajo v kompostnikih za predelavo v kompost.

VI.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

23. člen

(kulturna dediščina)

(1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine.

(2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:

v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;

ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje , da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

VII.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

24. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2) Med gradnjo je potrebno izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst:

·  dovaža se le material, ki ne vsebuje ostankov invazivnih rastlinskih vrst,

·  delovne stroje pred začetkom del očistiti,

·  po končanih delih naj investitor vsaj 3 leta spremlja morebiten pojav invazivnih rastlinskih vrst in jih nemudoma odstrani, ostanke za sežge.

(3) Na javnih in zasebnih površinah se sadi in seje avtohtone okrasne rastline, med neavtohtonimi pa le tiste, ki niso invazivne.

(4) Pri nadaljnjem projektiranju se smiselno upoštevajo določila 36. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20).

25. člen

(varstvo tal)

(1) Med običajnim obratovanjem na območju OPPN ne bo pomembnih vplivov na tla.

(2) Pri posegih v prostor je treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del.

(3) Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev.

(4) Zaradi preprečitve nevarnosti širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst dovažanje zemljin od drugod ni dovoljeno.

(5) Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je treba preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki.

(6) Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, je treba predvideti tehnične ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega deponiranega volumna v primeru izlitja.

(7) V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti stroge varstvene ukrepe in nadzor ter tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. V primeru nezgod je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(8) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano.

26. člen

(varstvo zraka)

Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka.

Pri gradnji se zagotavlja racionalna raba energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov.

Znotraj posamezne parcele namenjene gradnji se uredi zelene površine in zasadi visoka vegetacija za boljši lokalni pretok zraka.

27. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom, saj gre za stanovanjsko območje. Potrebno je zagotoviti vse ukrepe, da zakonsko opredeljene mejne vrednosti hrupa ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti protihrupno zaščito in sanacijo.

(2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.

28. člen

(vodni režim in stanje voda)

(1) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode in ni poplavno ogroženo.

(2) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(3) Odvajanje padavinskih voda je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...).

(4) Padavinsko odpadno vod, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z veljavno zakonodajo zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858). Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilniku olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodo nepropustne, zato pa je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodo nepropustni material.

(5) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda in tipa zemlja-voda (geosonda) je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma soglasja, ki jih izda Direkcija RS za vode.

29. člen

(varstvo pred poplavo in erozijo)

(1) Območje OPPN je po podatkih o območjih poplavne nevarnosti poplavno varno.

(2) Območje OPPN se nahaja na erozivno ogroženem območju, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi. Pri projektiranju objektov in gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje in pregledom gradbene jame. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe.

30. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)

(1) Osvetljevanje območja (dovozne ceste, parkirišča, objekti) se zmanjša na najnižjo raven oziroma se območij, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, ne osvetljuje. Treba je upoštevati uredbo, ki opredeljuje mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja je treba upoštevati še naslednje usmeritve:

·  za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra,

·  svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico,

·  med 23:00 in 5:00 uro se zmanjša osvetljenost vseh javnih in skupnih površin tako, da se del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.

31. člen

(elektromagnetno sevanje)

Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, morajo biti načrtovane izven elektroenergetskega koridorja.

32. člen

(varstvo gozdov)

Odlaganje viškov odkopane zemlje, gradbenih odpadkov in gradbenega materiala v gozdu ni dovoljeno.

33. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom.

(2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.

(3) Odvečni izkopani material, ki ga ni možno uporabiti za ureditev okolice, mora investitor deponirati na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije.

34. člen

(osončenje)

(1) Stavbam v območju OPPN ter obstoječim stavbam na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, je treba v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:

·  dne 21. decembra –najmanj 1 uro

ter

·  dne 21. marca in dne 21. septembra –najmanj 3 ure.

(2) Če so pogoji naravnega osončenja v obstoječih stavbah v prostorih iz prejšnjega odstavka manjši od pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, se zaradi gradnje novih objektov ne smejo poslabšati.

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

35. člen

(rešitve in ukrepi za obrambo)

Območje urejanja se nahaja v širšem varovalnem območju - območju omejene in nadzorovane rabe komunikacijske infrastrukture za potrebe obrambe.

V tem območju je potrebno za vsako novogradnjo visoko nad 25 m pridobiti projektne pogoje in soglasja organa pristojnega za obrambo.

36. člen

(splošno)

(1) Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske in intervencijske poti ter površine za evakuacijo.

(2) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Ureditev dovozov, dostopov, postavitvenih in delovnih površin za gasilce ob stavbi se uredi v skladu s predpisi s področja varstva pred požari in veljavnim standardom.

37. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)  Na obravnavanem območju ni poplavne in požarne ogroženosti naravnega območja, zato posebne ureditve s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami niso predvidene. Območje OPPN se nahaja na erozivno ogroženem območju, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi. Pri projektiranju objektov in gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje in pregledom gradbene jame. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe.

(2)  Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je treba zagotoviti skladnost z zahtevami pravilnika, ki določa mehansko odpornost in stabilnost objektov. Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati tudi pogoje temeljenja opredeljene v geološko-geomehanskem poročilu.

(3)  Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti po EMS. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati področne predpise.

(4)  V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja nevarnost razlitja le-teh. V času gradnje je za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

·  Nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije;

·  Nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj;

·  Nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in

·  Nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

38. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Na območju so predvidene stavbe, ki se v skladu s predpisi uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte.

(2) Treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

(3) Zagotoviti je treba odmike med objekti in odmike od meje parcel ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja pri požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila, ki morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.

(4) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, kot je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.

(5) Pri projektiranju objektov je treba upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:

·  Nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije;

·  Nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj.

IX.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

39. člen

(etapnost gradnje)

(1)  Prostorske ureditve, ki jih določa OPPN, je mogoče izvajati v celoti ali po delih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno. Izvajajo se tako, da čim manj vplivajo na bivalne in delovne pogoje in obstoječe ureditve sosednjih območij, ter da je zagotovljeno nemoteno obratovanje obstoječih objektov.

(2)  Gradnja in obnova gospodarske javne infrastrukture (GJI) se izvaja pred ali sočasno z gradnjo objektov. V primeru fazne izvedbe prostorskih ureditev se dograditev in obnova GJI in zemljišč izvede v vsaki zaključeni etapi posebej.

X.  Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

40. člen

(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)

(1)  Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne sme poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2)  Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka, ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3)  V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave podatkov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.

41. člen

(odstopanja pri načrtovanju objektov)

(1)  Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stavb je navedeno v 9. členu odloka.

(2)  Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, ..). Dovoljenja je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov.

(3)  Dopustna je sprememba obstoječe parcelacije v skladu s predvidenimi ureditvami, kar se opredeli v projektni dokumentaciji.

42. člen

(odstopanja glede energetske, telekomunikacijske in komunalne ureditve)

Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč s soglasjem upravljavca.

XI.  Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev

43. člen

(pogoji za vzdrževalna in druga dela)

(1)  Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave, veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.

(2)  Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

44. člen

(obveznosti ob pripravi projektne dokumentacije)

(1)  Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti vsa mnenja nosilcev urejanja prostora obravnavane infrastrukture.

(2)  Projektna dokumentacija za infrastrukturo in objekte se izdeluje sočasno.

45. člen

(obveznost v času gradnje)

(1)  V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

-  Izgradnje infrastrukture in objektov se izvaja sočasno,

·  Pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljalce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

·  Zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture ipd.),

·  Zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

·  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

·  sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vklopi),

·  skladno z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

·  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

·  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

·  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

·  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XII.  Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

46. člen

(usmeritve)

(1) Po realizaciji  te OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora.

(2)  Po zaključeni gradnji se dovoljuje:

·  vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,

·  rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov,

·  odstranitev objektov,

·  gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta v skladu z določili tega odloka,

·  gradnja pomožnih objektov v skladu z določili tega odloka.

XIII.  Končne določbe

47. člen

(vpogled v OPPN)

(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Slovenska Bistrica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike OPPN.

48. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

49. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka:

Datum: