Na podlagi 29.
člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO
in 76/16 – odl. US),
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C,
80/10 – ZUPUDPP in 61/17 - ZUreP-2) ter 17. člena
Statuta Občine Mirna
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011), 59. člena
Zakona o
izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni
list RS, št. 80/16 in 33/17-ZIPRS1718), prve in tretje alineje 41. člena
ter določb VI. poglavja
Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS,
št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl.
US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu:
ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in
218.d člena
Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 –
uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS,
111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US,
57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15 in 61/17 - GZ), je Občinski svet
Občine Mirna na 20. redni seji, dne 19. 12. 2017, sprejel |
|
ODLOK |
O NADOMESTILU ZA
UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI MIRNA |
|
I. Splošna
določba |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se
določijo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v
nadaljevanju: nadomestilo) v Občini Mirna. |
|
II.
Določitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč |
|
2. člen |
(zazidana in
nezazidana stavbna zemljišča) |
Za zazidana in
nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, kot določajo
predpisi, ki urejajo NUSZ. |
|
3. člen |
(določitev površine
zazidanega stavbnega zemljišča) |
(1) Osnovo za
določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo uradne
evidence, ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za
potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke. Osnovo za določitev
poslovnih subjektov predstavlja tudi Poslovni register Slovenije. |
(2) Površina
zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto
tlorisna površina vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela
stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila,
če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del. |
(3) Površina
zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto
tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega
namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno
povezani z njim. |
(4) V površino
zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo tudi zunanje
poslovne površine, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za
opravljanje poslovne dejavnosti. To so predvsem, ne pa samo, zunanja
parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem,
nepokrita skladišča, športna igrišča. |
(5) Če podatek o
površini zazidanega stavbnega zemljišča ali kateri drugi podatek o
stavbi ali delu stavbe v uradnih evidencah ne obstaja ali je očitno
napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne
dokumentacije objekta določi občinska uprava. Skladno z veljavnimi
predpisi se na ta način pridobljen podatek pred odmero posreduje
zavezancu v pregled. |
(6) Občina
pristojni geodetski upravi predlaga vpis novih podatkov oziroma vpis
sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v skladu s
predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. |
(7) Podatki, ki jih
občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more vpisati v ustrezne
evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, sami niso predlagali vpisa
novih ali spremenjenih podatkov, se štejejo za pravilne, dokler v
ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi pritožbe zavezanca zoper
odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ni ugotovljeno
dejansko stanje, ki predstavlja osnovo za odmero površine za tekoče leto
in prihodnja odmerna leta. |
|
4. člen |
(določitev površine
nezazidanega stavbnega zemljišča) |
(1) Osnovo za
določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo uradne
evidence, ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za
potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke. |
(2) Površina
nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške
parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2. člena tega
odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta
ter pogojev oziroma omejitev, določenih z drugimi pravnimi akti. Občina
vzpostavi lastne evidence nezazidanih stavbnih zemljišč. |
|
III. Določitev
območij odmere nadomestila |
|
5. člen |
(območja odmere
nadomestila) |
(1) Območja, ki so
predmet odmere nadomestila, določa veljaven prostorski akt. Delijo se na
dve kakovostni skupini na podlagi kriterijev lokalnega pomena območja in
dostopnosti do javnih funkcij in so določena na mejo naselij po Registru
prostorskih enot natančno: |
1. skupina: Naselje
Mirna. |
2. skupina: Obsega
območja ostalih naselij v Občini Mirna, ki niso zajeta v prvem območju. |
(2) Območja iz prve
alineje tega člena so razvidna iz grafične priloge k temu Odloku. |
|
IV. Merila za
določitev višine nadomestila |
|
6. člen |
(splošna merila) |
(1) Za določitev
višine nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se
upoštevata naslednji merili: |
·
opremljenost
stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne infrastrukture
ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb, |
·
lega in
namen stavbnega zemljišča. |
(2) Za zazidana
stavbna zemljišča se upošteva tudi merilo: |
·
izjemne
ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka. |
|
7. člen |
(opremljenost
stavbnega zemljišča) |
Opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami
individualne in skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te
objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
Opremljenost |
Število
točk |
a.) cesta v
makadamski izvedbi |
10 |
b.) cesta v
asfaltni izvedbi |
30 |
c.) javna
razsvetljava |
40 |
d.) vodovod |
20 |
e.)
električno omrežje |
20 |
f.) javna
kanalizacija |
40 |
g.)
omrežje elektronskih komunikacij |
20 |
|
8.
člen |
(lega
in namen zazidanega stavbnega zemljišča) |
(1) Namen uporabe
stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem stavbnem zemljišču, se
določi na podlagi evidenc o nepremičninah. Glede na vrsto dejanske rabe
dela stavbe, se zazidano stavbno zemljišče vrednoti na naslednji način: |
|
A. Stavbe za
stanovanjske namene: |
A1. Eno- in
dvostanovanjske stavbe: |
·
enostanovanjske, dvostanovanjske individualne stavbe, |
·
garažne
stavbe, ki se ne uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo. |
A2. Vrstne hiše |
A3. Tri - in
večstanovanjske stavbe: |
·
stanovanjske
stavbe s tremi ali več stanovanji, |
·
stanovanjske
stavbe za posebne družbene skupine, oskrbovana stanovanja, |
·
stanovanje,
neprimerno za bivanje v stavbi z dvema in več stanovanji, |
·
garaže v
garažni hiši, pokrita in nepokrita parkirišča, ki se ne uporabljajo v
povezavi s poslovno dejavnostjo. |
|
B. Stavbe, ki se
uporabljajo za poslovno dejavnost: |
·
nestanovanjski del stavbe, neprimeren za uporabo |
·
gostinske
stavbe: |
o
hotelske
stavbe in stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
o
gostilne,
restavracije in točilnice, |
o
garažne
stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
·
poslovne in
upravne stavbe: |
o
pošte,
banke, zavarovalnice, |
o
druge
poslovne stavbe (notar, odvetnik, pisarne, …), |
o
garažne
stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
·
trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
o
trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
o
sejemske
dvorane, razstavišča, |
o
garažne
stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
·
postajna
poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi
povezane stavbe |
·
industrijske
stavbe in skladišča: |
o
stavbe za
proizvodnjo, delavnice, klavnice, pivovarne, montažne hale,
avtomehanične in podobne delavnice, |
o
žitni
silosi, silosi za cement in druge suhe snovi, |
o
hladilnice
in specializirana skladišča, |
o
pokrite in
nadkrite skladiščne površine, |
o
garažne
stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
|
C. Stavbe, ki so
splošnega družbenega pomena: |
·
muzeji,
knjižnice, stavbe za vzgojo, izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo, |
·
kulturni
spomeniki, gradovi, |
·
stavbe za
zdravstveno oskrbo, |
·
stavbe za
šport, |
·
stavbe javne
uprave, |
·
garažne
stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
|
D. Stavbe za
kmetijski namen, če se uporabljajo za kmetijsko dejavnost: |
·
stavbe za
rastlinsko pridelavo: rastlinjaki za vrtnine, okrasne rastline in
podobno, |
·
stavbe za
rejo živali: perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje, kobilarne in
podobno, |
·
stavbe za
spravilo pridelka: kmetijski silosi, kašče, kleti, vinske kleti,
zidanice, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobno, |
·
sirarne,
sušilnice sadja in podobno, |
·
stavbe za
shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije, |
·
garažne
stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
|
(2) Namen uporabe
zazidanega stavbnega zemljišča se glede na lego ovrednoti s točkami po
naslednji tabeli: |
|
Namen |
Skupina |
1. |
2. |
A1 |
65 |
35 |
A2 |
55 |
30 |
A3 |
60 |
30 |
B |
400 |
300 |
C |
350 |
200 |
D |
55 |
30 |
|
(3)
Stanovanjski in poslovni namen se odmerita tudi za druge stavbe, ki niso
uvrščene v nobeno od skupin iz prvega odstavka tega člena, če se
ugotovi, da se del stavbe uporablja za stanovanjski ali poslovni namen.
V tem primeru se določijo točke glede na ugotovljen namen uporabe iz
tabele iz drugega odstavka tega člena. |
|
9.
člen |
(lega
in namen nezazidanega stavbnega zemljišča) |
Namen uporabe
nezazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti na naslednji način: |
Namembnost
zemljišča |
Skupina |
1. |
2. |
Nezazidano
stavbno zemljišče |
40 |
25 |
|
10.
člen |
(izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka) |
Pri posameznih
dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne
ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih,
kar je posledica ugodne lokacije stavbnega zemljišča glede na možnost
ustvarjanja dohodka ter obremenitve gospodarske javne infrastrukture
zaradi intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav. |
|
Vrsta
objekta |
Skupina |
1. |
Pošta,
banka, zavarovalnica |
200 |
Nakupovalni center, prodajalna |
300 |
Industrijski del stavbe |
170 |
Skladišča |
100 |
V.
Odmera nadomestila |
|
11.
člen |
(določitev višine nadomestila) |
(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot
vsota točk, dobljenih iz 7., 8. in 10. člena tega odloka, ki se pomnoži
s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za
odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča. Zunanje poslovne
površine se pomnožijo še s faktorjem 0,3. |
(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi
kot število točk, dobljenih iz 7. in 9. člena tega odloka, ki se
pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino
točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. |
12.
člen |
(vrednost točke) |
(1) Vrednost točke
za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2018 znaša
0,002208 EUR/m2. |
(2) Občinski svet
lahko vrednost točke za posamezno leto določi sklepom brez spremembe
tega odloka. Občinski svet lahko s sklepom določi, da se vrednost točke
uporablja od sprejetja sklepa naprej za vsa nadaljnja leta do sprejema
novega sklepa. |
|
(3) Vrednost točke
za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s
količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa rasti cen življenjskih
potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje prvih deset
mesecev pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v kolikor je
količnik večji od ena. |
|
13.
člen |
(zavezanec) |
(1) Zavezanec za
plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je lastnik zemljišča
ali najemnik dela stavbe. |
(2) Zavezanec za
plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik
oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški
parceli. |
|
14.
člen |
(prijava nadomestila) |
Zavezanec za
plačilo nadomestila je dolžan občinski upravi sporočiti vse spremembe,
ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila v roku petnajstih dni po
nastanku spremembe. V kolikor zavezanec tega ne sporoči, občinska uprava
sama pridobi podatke iz ustreznih evidenc in jih uskladi skladno s
predpisi s področja o evidentiranju nepremičnin. |
|
VI.
Oprostitve plačila nadomestila |
|
15.
člen |
(oprostitve
plačila nadomestila) |
(1) Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje: |
·
za zazidana
stavbna zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe
in zaščite RS, |
·
za objekte
tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna
predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, |
·
za objekte
mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno, |
·
za stavbe,
ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. |
(2) Nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti
občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil,
dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni
stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal
stroške komunalnega prispevka. Petletna oprostitev začne teči od dneva
vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. |
|
VII. Kazenske
določbe |
|
16. člen |
(denarne kazni za
prekrške) |
(1) Z denarno
kaznijo 850 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec za
plačilo nadomestila, če: |
·
ne prijavi
nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb,
ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku
obveznosti oziroma sprememb; |
·
na poziv
pristojnega občinskega organa v roku 30 dni od poziva ne posreduje
točnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila; |
·
prijavi
lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun
nadomestila. |
(2) Z denarno
kaznijo do 250 € se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
(3) Z denarno
kaznijo do 450 € se kaznuje samostojni podjetnik, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
(4) Z denarno
kaznijo do 150 € se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena. |
|
VIII. Prehodna in
končna določba |
|
17.
člen |
(prenehanje
veljavnosti obstoječega odloka) |
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v Občini Trebnje (Uradni list RS, št. 71/1998,
64/1999, 101/2000, 109/2003, 119/2005). |
(2) Pritožbe
zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla odmerna leta, se
obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka. |
|
18.
člen |
(uveljavitev
odloka) |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin,
uporabljati pa se začne 1. januarja 2018. |
|
Številka:
007-0004/2017-3
|
Mirna, dne 20. 12.
2017 |
|
|
Občina
Mirna |
|
Dušan Skerbiš, župan |
|