New Page 2

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C, 80/10 – ZUPUDPP in 61/17 - ZUreP-2) ter 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17-ZIPRS1718), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ),  218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15 in 61/17 - GZ), je Občinski svet Občine Mirna na 20. redni seji, dne 19. 12. 2017, sprejel

 

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI MIRNA

 

I.       Splošna določba

 

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se določijo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) v Občini Mirna.

 

II.        Določitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč

 

2. člen

(zazidana in nezazidana stavbna zemljišča)

Za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, kot določajo predpisi, ki urejajo NUSZ.

 

3. člen

(določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo uradne evidence, ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke. Osnovo za določitev poslovnih subjektov predstavlja tudi Poslovni register Slovenije.

(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.

(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.

(4) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti. To so predvsem, ne pa samo, zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem, nepokrita skladišča, športna igrišča.

(5) Če podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča ali kateri drugi podatek o stavbi ali delu stavbe v uradnih evidencah ne obstaja ali je očitno napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije objekta določi občinska uprava. Skladno z veljavnimi predpisi se na ta način pridobljen podatek pred odmero posreduje zavezancu v pregled.

(6) Občina pristojni geodetski upravi predlaga vpis novih podatkov oziroma vpis sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(7) Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more vpisati v ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom,  sami niso predlagali vpisa novih ali spremenjenih podatkov, se štejejo za pravilne, dokler v ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi pritožbe zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki predstavlja osnovo za odmero površine za tekoče leto in prihodnja odmerna leta.

 

4. člen

(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo uradne evidence, ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.

(2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta ter pogojev oziroma omejitev, določenih z drugimi pravnimi akti. Občina vzpostavi lastne evidence nezazidanih stavbnih zemljišč.

 

III.    Določitev območij odmere nadomestila

 

5. člen

(območja odmere nadomestila)

(1) Območja, ki so predmet odmere nadomestila, določa veljaven prostorski akt. Delijo se na dve kakovostni skupini na podlagi kriterijev lokalnega pomena območja in dostopnosti do javnih funkcij in so določena na mejo naselij po Registru prostorskih enot natančno:

1. skupina: Naselje Mirna.

2. skupina: Obsega območja ostalih naselij v Občini Mirna, ki niso zajeta v prvem območju.

(2) Območja iz prve alineje tega člena so razvidna iz grafične priloge k temu Odloku.

 

IV.     Merila za določitev višine nadomestila

 

6. člen

(splošna merila)

(1) Za določitev višine nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se upoštevata naslednji merili:

·       opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb,

·       lega in namen stavbnega zemljišča.

(2) Za zazidana stavbna zemljišča se upošteva tudi merilo:

·       izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka.

 

7. člen

(opremljenost stavbnega zemljišča)

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

 

Opremljenost

Število točk

a.) cesta v makadamski izvedbi

10

b.) cesta v asfaltni izvedbi

30

c.) javna razsvetljava

40

d.) vodovod

20

e.) električno omrežje

20

f.) javna kanalizacija

40

g.) omrežje elektronskih komunikacij

20

 

8. člen

(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Namen uporabe stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem stavbnem zemljišču, se določi na podlagi evidenc o nepremičninah. Glede na vrsto dejanske rabe dela stavbe, se zazidano stavbno zemljišče vrednoti na naslednji način:

 

A. Stavbe za stanovanjske namene:

A1. Eno- in dvostanovanjske stavbe:

·       enostanovanjske, dvostanovanjske individualne stavbe,

·       garažne stavbe, ki se ne uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo.

A2. Vrstne hiše

A3. Tri - in večstanovanjske stavbe:

·       stanovanjske stavbe s tremi ali več stanovanji,

·       stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, oskrbovana stanovanja,

·       stanovanje, neprimerno za bivanje v stavbi z dvema in več stanovanji,

·       garaže v garažni hiši, pokrita in nepokrita parkirišča, ki se ne uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo.

 

B. Stavbe, ki se uporabljajo za poslovno dejavnost:

·       nestanovanjski del stavbe, neprimeren za uporabo

·       gostinske stavbe:

o   hotelske stavbe in stavbe za kratkotrajno nastanitev,

o   gostilne, restavracije in točilnice,

o   garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.

·       poslovne in upravne stavbe:

o   pošte, banke, zavarovalnice,

o   druge poslovne stavbe (notar, odvetnik, pisarne, …),

o   garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.

·       trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:

o   trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,

o   sejemske dvorane, razstavišča,

o   garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.

·       postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe

·       industrijske stavbe in skladišča:

o   stavbe za proizvodnjo, delavnice, klavnice, pivovarne, montažne hale, avtomehanične in podobne delavnice,

o   žitni silosi, silosi za cement in druge suhe snovi,

o   hladilnice in specializirana skladišča,

o   pokrite in nadkrite skladiščne površine,

o   garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.

 

C. Stavbe, ki so splošnega družbenega pomena:

·       muzeji, knjižnice, stavbe za vzgojo, izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,

·       kulturni spomeniki, gradovi,

·       stavbe za zdravstveno oskrbo,

·       stavbe za šport,

·       stavbe javne uprave,

·       garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.

 

D. Stavbe za kmetijski namen, če se uporabljajo za kmetijsko dejavnost:

·       stavbe za rastlinsko pridelavo: rastlinjaki za vrtnine, okrasne rastline in podobno,

·       stavbe za rejo živali: perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje, kobilarne in podobno,

·       stavbe za spravilo pridelka: kmetijski silosi, kašče, kleti, vinske kleti, zidanice, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobno,

·       sirarne, sušilnice sadja in podobno,

·       stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije,

·       garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.

 

(2) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se glede na lego ovrednoti s točkami po naslednji tabeli:

 

Namen

Skupina

1.

2.

A1

65

35

A2

55

30

A3

60

30

B

400

300

C

350

200

D

55

30

 

(3) Stanovanjski in poslovni namen se odmerita tudi za druge stavbe, ki niso uvrščene v nobeno od skupin iz prvega odstavka tega člena, če se ugotovi, da se del stavbe uporablja za stanovanjski ali poslovni namen. V tem primeru se določijo točke glede na ugotovljen namen uporabe iz tabele iz drugega odstavka tega člena.

                                                                                             

9. člen

(lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča)

Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti na naslednji način:

Namembnost zemljišča

Skupina

1.

2.

Nezazidano stavbno zemljišče

40

25

 

10. člen

(izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka)

Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, kar je posledica ugodne lokacije stavbnega zemljišča glede na možnost ustvarjanja dohodka ter obremenitve gospodarske javne infrastrukture zaradi intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav.

 

Vrsta objekta

Skupina

1.

Pošta, banka, zavarovalnica

200

Nakupovalni center, prodajalna

300

Industrijski del stavbe

170

Skladišča

100

V.      Odmera nadomestila

 

11. člen

(določitev višine nadomestila)

(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 7., 8. in 10. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča. Zunanje poslovne površine se pomnožijo še s faktorjem 0,3.

(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk, dobljenih iz 7. in 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.

12. člen

(vrednost točke)

(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2018 znaša 0,002208 EUR/m2.

(2) Občinski svet lahko vrednost točke za posamezno leto določi sklepom brez spremembe tega odloka. Občinski svet lahko s sklepom določi, da se vrednost točke uporablja od sprejetja sklepa naprej za vsa nadaljnja leta do sprejema novega sklepa.

 

(3) Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje prvih deset mesecev pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v kolikor je količnik večji od ena.

 

13. člen

(zavezanec)

(1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je lastnik zemljišča ali najemnik dela stavbe.

(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli.

 

14. člen

(prijava nadomestila)

Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan občinski upravi sporočiti vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila v roku petnajstih dni po nastanku spremembe. V kolikor zavezanec tega ne sporoči, občinska uprava sama pridobi podatke iz ustreznih evidenc in jih uskladi skladno s predpisi s področja o evidentiranju nepremičnin.

 

VI.     Oprostitve plačila nadomestila

 

15. člen

(oprostitve plačila nadomestila)

(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:

·       za zazidana stavbna zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in zaščite RS,

·       za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,

·       za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,

·       za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

(2) Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške komunalnega prispevka. Petletna oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.

 

VII.   Kazenske določbe

 

16. člen

(denarne kazni za prekrške)

(1) Z denarno kaznijo 850 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec za plačilo nadomestila, če:

·       ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma sprememb;

·       na poziv pristojnega občinskega organa v roku 30 dni od poziva ne posreduje točnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila;

·       prijavi lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.

(2) Z denarno kaznijo do 250 € se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z denarno kaznijo do 450 € se kaznuje samostojni podjetnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z denarno kaznijo do 150 € se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

 

VIII. Prehodna in končna določba

 

17. člen

(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Trebnje (Uradni list RS, št. 71/1998, 64/1999, 101/2000, 109/2003, 119/2005).

(2) Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla odmerna leta, se obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka.

 

18. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.

 

Številka: 007-0004/2017-3        

Mirna, dne 20. 12. 2017

 

 

Občina Mirna

 

Dušan Skerbiš, župan