Na podlagi Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ (Uradni list RS, št. 62/16), Zakona o lokalni samoupravi /ZSL/ (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 76/16 – Odl. US), Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št.32/93, 30/98, - ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10, - ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), Odloka o lokalnih občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/15) in 18. člena Statuta Občina Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16), je Občinski svet Občine Ljutomer na 5. redni seji dne 17. 7. 2019 sprejel

ODLOK

O POGREBNI IN POKOPALIŠKI DEJAVNOSTI V OBČINI LJUTOMER

I.   Splošne določbe

1. člen

(vsebina odloka)

Ta odlok predpisuje pokopališki red, s katerim se za območje Občine Ljutomer določa  izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti, kot to določa 4. člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. 

2. člen

(pokopališki red)

S tem odlokom Občina Ljutomer (v nadaljevanju: občina) podrobneje določa:

·        način zagotavljanja 24-urne dežurne službe;

·        način izvajanja pogrebne slovesnosti;

·        storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem 

·        pokopališču;

·        osnovni obseg pogreba;

·        način in čas pokopa;

·        način pokopa, če je plačnik občina;

·        možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora;

·        obratovanje mrliških vežic;

·        obseg prve ureditve groba;

·        vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;

·        način oddaje grobov v najem;

·        postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnovo spomenikov in vsak drug poseg v prostor na pokopališču;

·        zvrsti grobov;

·        okvirne tehnične normative za grobove;

·        mirovalno dobo za grobove;

·        način določitve cenika uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;

·        pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;

·        razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob;

·        podelitev koncesije za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti  

·        druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov.

Prekop umrlih določa zakon.

3. člen

(pokopališča in pokopi)

Na območju Občine Ljutomer so naslednja pokopališča:

·        pokopališče Ljutomer,

·        pokopališče Cezanjevci in

·        pokopališče Mala Nedelja.

Na teh pokopališčih se pokopavajo:

·        vsi umrli prebivalci okoliša, za katerega je posamezno pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci,

·        osebe, ki so živele drugod, če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma, če tako želijo svojci umrlega.

·        neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katero je pokopališče namenjeno.

4. člen

(pogrebna in pokopališka dejavnost)

Pogrebna dejavnost obsega:

·        zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter

·        prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki se izvajajo na trgu.

Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč.

5. člen

(izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti)

Pogrebna dejavnost, ki zajema zagotavljanje 24- urne dežurne službe in pokopališka dejavnost se kot gospodarska javna služba na območju občine Ljutomer zagotavlja s podelitvijo koncesije izvajalcu, ki izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje gospodarske javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti.

Koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe podeli občina na podlagi javnega razpisa po postopku, določenim s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.

Koncesija se lahko razpiše ločeno po posamezni dejavnosti ali združeno za vse skupaj.

Pogrebna dejavnost, ki zajema prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24 – urna dežurna služba, pripravo pokojnika, upepelitev pokojnika  ter pripravo in izvedbo pogreba, se izvaja na trgu.

6. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz četrtega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki  urejajo  pogrebno in pokopališko dejavnost.

II. Pokopališki red

1.  24 URNA DEŽURNA SLUŽBA

7. člen

(obseg in oblika zagotavljanja 24 – urne dežurne službe)

24-urna dežurna služba je obvezna občinska gospodarska javna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe.

Javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba, ki jo podeljuje občina na podlagi javnega razpisa.

8. člen

(uporabniki)

Uporabniki storitev javne službe so naročniki pogreba.

9. člen

(pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe)

Izvajalec javne službe opravlja 24-urno dežurno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in tem odlokom.

10. člen

(pravica uporabe)

Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.

11. člen

(obveznosti uporabnikov)

Uporabniki storitev javne službe morajo izvajalcu javne službe opravljeno storitev iz prvega odstavka 7. člena tega odloka poravnati po ceni, ki jo na predlog izvajalca potrdi občinski svet.

12. člen

(viri financiranja storitev)

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe :

·        iz plačil uporabnikov storitev javne službe,

·        iz drugih virov določenih z zakonom.

13. člen

(oblikovanje cen)

Cene storitev javne službe se določijo z aktom občinskega sveta na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe.

2.  POGREBNA SLOVESNOST

14. člen

(obseg in način izvajanja)

Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika in se izvede na način, kot je predpisan s tem odlokom in v skladu s pokojnikovo voljo, če ta ni v nasprotju s predpisi. Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.

Pogrebna slovesnost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.

O času poteka pogrebne slovesnosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.

Pogrebna slovesnost je praviloma javna in ji lahko vsakdo prisostvuje. Na željo pokojnika ali pokojnikovih svojcev se pogrebna slovesnost opravi v ožjem družinskem krogu, ki ji prisostvujejo le povabljeni. To željo pred pogrebom objavi izvajalec pogrebne slovesnosti.

Pri pogrebni slovesnosti lahko na željo pokojnikovih svojcev sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev.

Odvoz krste oziroma žare z mrliške vežice v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v jamo opravi pogrebno moštvo, za katere je praviloma dolžan poskrbeti upravljavec pokopališča.

Na željo svojcev se lahko krsta oziroma žara pred položitvijo v jamo, prenese iz mrliške vežice v cerkev na pogrebno mašo. Prenos opravi pogrebno moštvo.

Govorniki so dožni upoštevati pieteto do pokojnika in družine ter se distancirati od verske, rasne ali politične nestrpnosti.

Če se umrli upepeli, se pogrebna slovesnost lahko opravi pred ali po upepelitvi pokojnika.

15. člen

(pogrebni sprevod)

Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.

Pogrebni sprevod se razvrsti tako, da so na čelu nosilci zastav, verskih simbolov in praporov, nato nosilci vencev, nosilci javnih odlikovanj in drugih priznanj ter predstavniki verskih skupnosti in društev.

Razpored v pogrebnem sprevodu se lahko izvede tudi na krajevno običajen način.

3.  POKOPALIŠKO POGREBNO MOŠTVO

16. člen

(storitve pokopališko pogrebnega moštva)

Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih iz 3. člena tega Odloka zagotavlja upravljavec pokopališča, ki je določen po določbah zakona.

Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare pokojnika iz mrliške vežice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali žarni zid ali z raztrosom pepela ali od mrliške vežice do cerkve in do mesta pokopa s položitvijo v grob ali žarni zid ali z raztrosom pepela.

Storitve pokopališko pogrebnega moštva zaračuna upravljavec pokopališča izvajalcem pogrebnih storitev po ceniku, sprejetem po določbah tega odloka. 

4.  POGREB

17. člen

(osnovni obseg pogreba)

Pogreb obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost  in pokop, vključno s pogrebno opremo.

Prijava pokopa se upravljavcu pokopališča opravi skladno z določbami zakona.

Oprema za osnovni pogreb mora biti dostopna v prostorih upravljavca tako, da je naročniku na vpogled.

5.  NAČIN IN ČAS POKOPA

18. člen

(vrste pokopov)

Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:

·        pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob za klasičen pokop ali obstoječo grobnico,

·        pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in  pokopljejo v klasični grob, obstoječo grobnico ali žarni grob,

·        pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v žarni zid,

·        raztros pepela, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika raztrosijo na za to posebej določenem mestu pokopališča.

O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.

19. člen

(čas pokopa)

Pokop na pokopališčih Ljutomer, Cezanjevci in Mala Nedelja se lahko opravi praviloma vsak dan med 10. in 18.

Točen čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.

20. člen

(stroški pokopa)

Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop. V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.

6.  NAČIN POKOPA, ČE JE PLAČNIK OBČINA

21. člen

Če je plačnik pokopa občina in stroške krije proračun, se opravi pokop z žaro v grob ali žarno nišo ali z raztrosom pepela. Ob tem je treba upoštevati in spoštovati tudi pokojnikovo poslednjo voljo, v kolikor ta ni v nasprotju s tem odlokom. Pokop se opravi v obsegu osnovnega pogreba.

7.  MOŽNOST POKOPA ZUNAJ POKOPALIŠČA

22. člen

Na območju Občine Ljutomer je pokojnike mogoče pokopati oziroma pepel pokojnikov raztrositi le na pokopališčih iz 3. člena tega odloka.

Raztros pepela iz žare na določenem prostoru izven pokopališča ali na morju se lahko opravi  le na podlagi izdanega soglasja občinske uprave. 

Zunaj pokopališča se lahko s soglasjem občinske uprave opravi tudi pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.

8.  MRLIŠKE VEŽICE

23. člen

(čas obratovanja)

Na vseh pokopališčih iz  3. člena tega odloka  so mrliške vežice, katerih uporaba je obvezna.

Pokojnika se na območju občine do pokopa ne sme zadrževati v prostorih izven mrliške vežice.

Mrliške vežice obratujejo:

·        od 1. aprila do 30.  septembra od 8. do 22. ure,

·        od 1. oktobra do 31. marca od 8. do 20. ure.

Uporaba mrliške vežice izjemoma ni obvezna v primeru 4. in 5. odstavka tega člena.

Pokojni stanovski predstavnik verske skupnosti se lahko na dan pogreba do pokopa položi v verski objekt, od koder se prične pogrebna svečanost.

Če pogrebno slovesnost organizira državni organ v skladu s protokolarnimi predpisi, to lahko pomeni odstop od gornjih določb. V tem primeru in za tak primer se upoštevajo in uporabijo predpisi protokola državnih organov.

9.  PRVA UREDITEV GROBA

24. člen

(obseg)

Prvo ureditev groba določa zakon in ob pokopu v zemljo obsega odvoz odvečne zemlje po pokopu in posušenega cvetja ter vencev na odlagališče. Če naročnik pogreba naroči, obsega tudi postavitev obeležja z imenom in priimkom ter letnico rojstva in smrti pokojnika.

10. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU

25. člen

(vzdrževanje reda)

Za vzdrževanje reda na pokopališču so dolžni skrbeti:

·        upravljavec pokopališča;

·        najemniki grobov;

·        obiskovalci pokopališča.

26. člen

(naloge upravljavca)

Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da:

·        skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte;

·        oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb;

·        določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti;

·        organizira in opravlja pogrebe;

·        skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti;

·        vodi evidenco o grobovih in pokopih;

·        opravlja prekope grobov in organizira ter nadzira dela na pokopališču;

·        skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici;

·        skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora;

·        skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč in njihovih obeležij žrtev vojn, na pokopališčih,

·        skrb za urejenost in zavarovanje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij, ki nimajo več evidentiranega lastnika, če so opredeljeni kot lokalna kulturna dediščina;

·        zagotavlja električni priključek uporabnikom in izvajalcem del (slednjim proti plačilu) ;

·        zagotavlja uporabnost vozičkov za prevoz krste in vencev;

·        zagotavlja ogrevanje mrliške vežice v zimskem času;

·        zagotavlja čiščenja snega na pokopališču;

·        zagotavlja ozvočenja govornika;

·        zagotavlja praznjenje zabojnikov za odpadke.

Upravljavec je dolžan zagotoviti redno tekoče vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:

·        odlagališče smeti in odpadkov,

·        ograje in poti v območju pokopališča,

·        zadrževalniki vode za zalivanje,

·        razsvetljava pokopališča.

27. člen

(prepovedi)

Na pokopališču v občini ni dovoljeno:

·        nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove;

·        odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora;

·        odlaganje odpadkov, ki niso nastali na pokopališču, v pokopališke posode za odpadke;

·        onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali  nasadov;

·        vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča;

·        odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča;

·        opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovinostrugarskih in drugih del v  času napovedane pogrebne svečanosti;

·        uporaba prevoznih sredstev, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljavca pokopališča;

·        nameščanje reklamnih sporočil na območju pokopališča, razen uradnih obvestil upravljavca.

Motorna in električna vozila na pokopališču lahko uporablja le upravljavec pokopališča in izvajalec pogrebnih storitev za potrebe izvajanja storitev.

Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca pokopališča.

28. člen

(dolžnosti najemnikov)

Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in spoštovati pokopališki red ter najemno pogodbo. Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se smatra, da je zapuščen. Upravljavec pokopališča je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka to stori upravljavec na stroške najemnika oziroma na podlagi določil zakona o prenehanju najemne pogodbe, prekine najemno pogodbo.

11. NAČIN ODDAJE GROBOV V NAJEM

29. člen

(najemnik)

Grobove v najem najemnikom oddaja upravljavec pokopališča. Najemno razmerje se uredi s sklenitvijo najemne pogodbe, skladno z določbami zakona in tega  odloka.

Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.

Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela.

30. člen

(doba najema)

Grob se odda v najem najemniku za nedoločen čas. Pogodba o najemu groba preneha (se prekine) na podlagi razlogov, določenih v zakonu.

31. člen

(grobnina)

Za najem groba je najemnik dolžan plačevati letno najemnino - grobnino. Grobnino, stroške, ki jih vključuje, način oblikovanja in plačevanja, določa zakon. Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča s sklepom potrdi občinski svet.

Upravljavec pokopališča izstavi račune za najemnino praviloma do 31. marca tekočega leta. Za najem groba, ki je krajši od enega leta, se grobnina obračuna sorazmerno trajanju najema groba v tem letu.

Če najemnik groba v roku, ki je določen na računu upravljavca, ne plača najemnine, mu upravljavec izstavi opomin. Če tudi v roku 15 dni po prejemu opomina najemnik ne plača  najemnine in stroškov opomina, izvajalec zoper dolžnika prične postopek izvršbe.

Upravljavec pokopališča lahko v zvezi z izvrševanjem zadolžitev in obveznosti po tem odloku in zakonu, podatke o pokojnih in najemnikih grobov pridobiva iz uradnih evidenc v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.

12. POSEGI V PROSTOR NA POKOPALIŠČU

32. člen

Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča.

Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom.

Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.

Objekti, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi o področja varstva kulturne dediščine. V primeru, da nimajo več evidentiranega lastnika in so zapuščeni, za njih skrbi upravljavec in jih ustrezno zavaruje.

Najemnik lahko spomenik in ostalo opremo groba postavi le z upoštevanjem reda na pokopališču in v skladu s soglasjem upravljavca, kar pomeni, da oprema groba dimenzijsko ne sme segati izven gabaritov, ki so določeni za pokopališče, kar velja tudi za obliko in materiale.

Če najemnik postavi, spremeni, popravi ali odstrani spomenik ali obnovi grobnico ali posega v objekte pokopališča v nasprotju z izdanim soglasjem ali brez njega, ga mora upravljavec pozvati, da nepravilnosti odpravi in mu naložiti rok za odpravo. Če najemnik nepravilnosti v postavljenem roku ne odpravi, to stori upravljavec na stroške najemnika. 

Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna.

13. GROBOVI

33. člen

(zvrsti grobov)

Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno pokopališče je določena površina, kraj in oblika zvrsti grobov.

Na pokopališčih občine so naslednje zvrsti grobov:

·        klasični grobovi (enojni, dvojni in otroški ter grobnice),

·        žarni grobovi: talni in zidni,

·        prostor za raztros pepela,

·        skupna grobišča,

·        zeleni grobovi.

Gradnja novih grobnic ni dovoljena.

14. OKVIRNI TEHNIČNI NORMATIVI ZA GROBOVE

34. člen

(mere grobov)

Globina klasičnih grobov je 1,8 m.

Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Širina  enojnega groba je 1m, dolžina je 2,5m.

Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se poleg krst pokopavajo tudi žare. Širina dvojnega groba je 2 m, dolžina pa 2,5 m.

Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. Za otroške grobove zadostuje polovična mera grobov za odrasle.

Globina talnega žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina 1 m, dolžina pa 1,2 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,3 m. V žarne grobove se pokopavajo žare.

Velikost zidnega žarnega groba na pokopališču Ljutomer skupaj s 15 cm široko polico za sveče je 0,8 m x 1 m.

Poti med vrstami grobov morajo bite široke najmanj 0,50 m. Poti med grobi morajo biti široke najmanj 0,3 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati do 1,2 m. Višina zasejanih grmovnic ne sme biti višja od 2,0 m.

35. člen

(talni žarni grob)

»Nagrobna plošča pri žarnem grobu na pokopališču Ljutomer je pravokotno ali polkrožno zaključena v zgornjem delu.  Grob je lahko prekrit s kamnito ploščo ali zasajen z rastlinjem. Žarni grob se lahko izvede iz materialov granita nero impala M, pohorskega tonalita, viscount white, paradiso ali verde savana. Vse v peskani ali polirani izvedbi.

Napisi na grobni plošči so lahko v izvedbi bron ali classic. Priporočen tip je Romano, velikosti črk 4 cm in številk 2,5 cm.

Skupna višina nagrobne plošče je 77 cm za kvadratni spomenik oziroma 85 cm za polkrožno zaključeno spominsko ploščo.

36. člen

(prostor za raztros pepela)

Na območju za raztros pepela so imena umrlih napisana na spominskih tablah velikosti 21cm x 15cm.

Tabla je iz bakrene plošče debeline 10 mm z vgraviranim imenom. Podstavek za table je velik 10 cm x 10 cm višine 11 cm, zgoraj  rezan pod kotom 15 stopinj.  Material podstavka je temno siv ali črni žagan granit.

Table se razporedijo na poljubnem mestu v določenem rastru okrog dreves. Na območju za raztros pepela se uredi prostor za sveče in cvetje.

15. MIROVALNA DOBA ZA GROBOVE

37. člen

Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče.

Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.

16. CENIK UPORABE POKOPALIŠČA, POKOPALIŠKIH OBJEKTOV IN NAPRAV, DRUGE  POKOPALIŠKE INFRASTRUKTURE TER POGREBNE PRISTOJBINE

38. člen

Za uporabo pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke  infrastrukture plačujejo uporabniki  uporabnino, izvajalec pogreba pa pogrebno pristojbino po ceniku, ki ga potrjuje občinski svet.

39. člen

Pogrebno pristojbino, ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba, oblikuje in predlaga upravljavec pokopališča. Pristojbino potrjuje Občinski svet Občine Ljutomer.

III.      Podelitev koncesije za izvajanje 24-urne dežurne službe in pokopališke dejavnosti

40. člen

(pogoji za pridobitev koncesije)

Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba. 

Minimalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so določeni v zakonu in so:

·        da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki je predmet javne službe in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt;

·        da ima zaposleni najmanj dve osebi; 

·        da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnika, ki se uporablja izključno v te namene;

·        da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika;

·        da ima najmanj eno transportno krsto;

·        da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki.

Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti Program izvajanja javne službe.

41. člen

(izvajanje javne službe)

Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje pogrebne in pokopališke dejavnosti, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, tem odlokom in drugimi predpisi občine. 

42. člen

(območje izvajanja koncesije)

Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz tega odloka na celotnem ali posameznemu območju občine se podeli enemu koncesionarju.

Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju iz prejšnjega odstavka tega člena. 

43. člen

(posvetovalni organ)

Koncedent ustanovi posvetovalni organ, ki spremlja delo koncesionarja in daje pobude ter predloge za investicije in obnove na pokopališčih.

Posvetovalni organ za posamezno pokopališče  iz 3. člena tega odloka, je sestavljen iz članov sveta krajevnih skupnosti  in predstavnika občinske uprave.

Posvetovalni organ imenuje župan.

44. člen

(začetek in čas trajanja koncesije)

Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijska pogodba, ki mora vsebovati vse sestavine iz 39. člena Zakona o gospodarskih javnih službah.

Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe in preneha po izteku desetih (10) let.

45. člen

(prenehanje koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje preneha:

·        s prenehanjem koncesijske pogodbe,

·        z odkupom koncesije,

·        z odvzemom koncesije,

·        s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo,

·        v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.

46. člen

(prenehanje koncesijske pogodbe)

 Koncesijska pogodba preneha:

·        po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

·        z odpovedjo,

·        z razdrtjem.

Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.

47. člen

(odvzem koncesije)

Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:

·        če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,

·        če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,

·        če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,

·        če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,

·        zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,

·        če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.

Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena.

V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.

48. člen

(prevzem javne službe v režijo)

Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo.

Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.

49. člen

(način podelitve koncesije)

Koncesija iz 5. člena tega odloka se podeli na podlagi javnega razpisa.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine.

50. člen

(veljavnost razpisa)

Javni razpis se opravi po določbah tega odloka, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.

Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.

Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi.

51. člen

Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu.

Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 40. členu tega odloka.

52. člen

Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti primerne izkušnje, z namenom strokovne presoje vlog.

Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.

53. člen

Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz prvega odstavka prejšnjega člena tega odloka.

V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.

54. člen

Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine.

55. člen

Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.

Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.

56. člen

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.

V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine oz. območju občine v nepredvidljivih okoliščinah.

Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.

57. člen

Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.

58. člen

Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.

59. člen

Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki pri tem nastane koncedentu.

Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.

IV. Nadzor

60. člen

(nadzorni organi)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Medobčinski inšpektorat in redarstvo. Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja občinska uprava. Koncesionar je dolžan občinski upravi na njeno zahtevo kadarkoli posredovati informacije o poslovanju, izvajanju storitev in omogočiti vpogled v poslovne knjige in dokumentacijo ter evidence v zvezi z izvajanjem koncesije. Podatki pridobljeni pri nadzoru so poslovna tajnost. 

V.  Prekrški

61. člen

(prekrški pravnih oseb in samostojnih podjetnikov)

Z globo v višini 650 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec (pravna oseba ali samostojnih podjetnik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti) če opusti predpisana ravnanja iz 26. člena tega odloka.

Z globo v višini 250 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če krši predpisana ravnanja iz 26. člena  tega odloka.

62. člen

(prekrški fizičnih oseb)

Z globo v višini 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, če krši določila 27. 28 in 32. člena tega odloka.

VI. Prehodne in končne določbe

63. člen

Upravljavec mora v roku enega leta od uveljavitve tega odloka skleniti najemne pogodbe za grobove, ki jih uporabniki uporabljajo brez pogodbe.

Po prejemu poziva s strani upravljavca je uporabnik dolžan skleniti najemno pogodbo v roku enega meseca, v nasprotnem primeru mu pravica do sklenitve najemnega razmerja preneha.

64. člen

Javni razpis za podelitev koncesije se objavi najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. Do začetka veljave koncesijske pogodbe pokopališko in pogrebno dejavnost izvajajo dosedanji upravljavci in izvajalci.

65. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih svečanostih na območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 3/2004, 10/2009 in 5/2011).

66. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 354/2019-10-59

Datum:    17. 7.  2019