Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Divača
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15 in 55/17) je
Občinski svet Občine Divača na 21. redni seji, dne 14.3.2018, sprejel |
|
ODLOK |
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE DIVAČA |
|
I. Uvodne določbe |
|
1. člen |
(vsebina in sestavine odloka) |
(1) S tem odlokom se sprejme
Občinski prostorski načrt Občine Divača (v nadaljevanju: OPN OD), ki ga
je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ), d. d., iz Ljubljane,
januar 2018, pod št. 6509. |
(2) Občinski prostorski načrt je
sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela, ki se delita na strateški
in izvedbeni del. |
(3) Tekstualni del OPN OD je
sestavljen iz naslednjih poglavij: |
I. Uvodne določbe |
II. Strateški del |
III. Izvedbeni del |
IV. Prehodne in končne določbe |
|
(4) Grafični
del strateškega dela OPN OD vsebuje (Preglednica 1):
|
Preglednica 1: Grafični
del strateškega dela OPN OD |
Številka |
Karta |
Merilo |
A – Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
1. |
Zasnova omrežja naselij |
1 : 50.000 |
2. |
Zasnova območij sanacij |
1 : 50.000 |
3. |
Zasnova obrambe in zaščite |
1 : 50.000 |
B – Zasnova gospodarske javne infrastrukture |
|
4. |
Zasnova prometnega omrežja z javnim potniškim prometom |
1 : 50.000 |
5. |
Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez |
1 : 50.000 |
6. |
Zasnova vodnega gospodarstva |
1 : 50.000 |
C – Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene
gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana ter
okvirna območja razpršene poselitve |
1 : 50.000 |
D – Usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v krajini |
1 : 50.000 |
|
(5) Grafični del izvedbenega dela
OPN OD vsebuje (Preglednica 2): |
|
Preglednica 2: Grafični
del izvedbenega dela OPN OD |
Številka |
Karta |
Merilo |
1. |
Pregledna karta občine z
razdelitvijo na liste |
1 : 50.000 |
2. |
Pregledna karta občine s
prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske
javne infrastrukture |
1 : 35.000 |
3. |
Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev |
1 : 5000 |
4. |
Prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture |
1 : 5000 |
5. |
Prikaz območij urejanja z
državnimi prostorskimi načrti in občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti |
1 : 5000 |
|
(6) Vsi varstveni in drugi pravni
režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki
se sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo
ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki
zagotavljajo celovito varstvo okolja in se obvezno upoštevajo tako pri
načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku. |
|
2. člen |
(pomen izrazov) |
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v
tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž
stavbe, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. |
2. Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni,
ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in
naprave za odvodnjavanje ob vozišču ali robnem pasu (segmentni jarki ali
mulde, koritnice). |
3. Centralno naselje je središče, v katerem so osredotočene storitvene
dejavnosti, ki so namenjene oskrbi prebivalstva v okolici (regiji), ki
gravitira v to središče, kakor tudi oskrbi lastnega prebivalstva. |
4. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih
del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta.
Dodani del je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko
obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma
nadziduje. |
5. Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve
enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi
(loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni gradbeni parceli in
ločena vhoda. |
6. Enodružinska hiša je nizek prosto stoječ stanovanjski objekt, ki
obsega največ dve stanovanji. V objektu so v posebnih primerih dopustni
tudi prostori poslovnih dejavnosti, ki so za okolje nemoteče, in so po
obliki in strukturi prilagojeni gradbeni strukturi enodružinskih hiš (do
50 % BTP). |
7. Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi
prostora, na katerem se določijo namenska raba in dopustna izraba
prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in
varstvom kulturne dediščine, ter za posamezne vrste posegov v prostor
določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji
in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je
le ta predviden. |
8. Etapa predstavlja zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi
svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve, ki
je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. |
9. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer
se kot etaža štejejo tudi pritličje (P), mansarda (M) in terasa (T). |
10. Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno
površino objekta nad terenom in celotno površino gradbene parcele. |
11. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino gradbene
parcele, ki mora imeti zemljino in vegetacijski sloj, in celotno
površino gradbene parcele. |
12. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med vsoto
tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in
površino gradbene parcele. Ne upoštevajo se balkoni, napušči in
nadstreški. Upoštevajo se vse vrste stavb, ne glede na zahtevnost. |
13. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev
mansardnih ali podstrešnih prostorov. |
14. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18 do 20 cm na višini
1,0 m od tal po saditvi in višino debla 2,2 m. |
15. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen
gostinski dejavnosti. |
16. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt
in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma
je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
|
17. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja
navzdol. |
18. Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli
okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za
odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki),
energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto,
omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in
naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje
javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih
komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje
kolesarskih poti, omrežje pešpoti, železniško omrežje, omrežje zračnih
poti, omrežje vodnih poti). |
19. Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad
pritličjem ali zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho.
|
20. Majhna stavba je stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni
izvedbi, ki ni namenjena prebivanju, samostojna ali prislonjena k
stavbi, objektu v javni rabi. |
21. Nadomestna gradnja sta odstranitev obstoječega objekta in gradnja
novega objekta v enakih gabaritih. |
22. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad
terenom nestanovanjskih. |
23. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji
namenjena vsem. Deli se na javne površine in nestanovanjske stavbe,
namenjene javni rabi. |
24. Objekti in naprave za oglaševanje so objekti, namenjeni oglaševanju,
ki so po izvedbi lahko gradbeni objekti po določbah zakona o graditvi
objektov oziroma objekti in naprave za oglaševanje, ki niso gradbeni
objekti po določbah zakona o graditvi objektov, vsi pa so zgrajeni
oziroma postavljeni z namenom, da služijo kot plakatna mesta za
oglaševanje in obveščanje. Vrste objektov ter merila in pogoje za
oglaševanje določa občinski predpis, ki ureja oglaševanje na območju
občine Divača. |
25. Objekt za oglaševanje za lastne potrebe je namenjen nameščanju in
posredovanju oglasnih sporočil o izdelkih in storitvah iz registrirane
dejavnosti fizične ali pravne osebe in njihovega imena. |
26. Obstoječi objekt je objekt, zgrajen z gradbenim dovoljenjem ali
drugim upravnim dovoljenjem ali zgrajen pred letom 1967. |
27. Odprte bivalne površine so zelene in tlakovane površine, namenjene
zunanjemu bivanju, umiku iz objektov ob naravnih in drugih nesrečah ter
ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine za
uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori
za ekološke otoke). |
28. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z
vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, ravnanje z odpadki in
odlaganje odpadkov. |
29. Organizirana gradnja je gradnja na večjem zemljišču, ki
predpostavlja celovitost in enotni pristop pri oblikovanju objektov ter
časovno poenotenje gradnje, ob zagotovljeni infrastrukturni
opremljenosti območja. |
30. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko
stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko
prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v
večstanovanjski stavbi ali drugi obliki strnjene gradnje. |
31. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z
urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je
namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna
ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. |
32. Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka,
razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih
lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče. |
33. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo
neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo. |
34. Pretežno pomeni najmanj 70 %, to se pravi, da je možno znotraj neke
dejavnosti, območja urejanja ali objekta spremeniti 30 % površin. |
35. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko
podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. |
36. Regulacijske črte določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve
površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so: |
– regulacijske linije (v nadaljevanju: RL), ki razmejujejo površine,
namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi; |
– gradbene linije (v nadaljevanju: GL), ki predstavljajo linijo, na
katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se
gradijo na zemljišču ob tej liniji; |
– gradbene meje (v nadaljevanju: GM), ki določajo linijo, ki je
novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali pa je
odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele; |
37. Soliter je funkcionalno drevo z obsegom od 25 do 30 cm na višini 1,0
m od tal po saditvi in višino debla med 3 in 3,5 m, posajeno ob
avtomobilski cesti, kjer je dopusten tovorni promet. |
38. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in hkrati
najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presegata dimnik in zaključek
instalacijskega bloka. |
39. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP
namenjenih bivanju. |
40. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj
stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. |
41. Terasna etaža (T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim
nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do
10º. BTP terasne etaže ne sme presegati 75 % BTP predhodne etaže. Odmik
terasne etaže od roba fasade objekta je najmanj 3 m. |
42. Ulični niz so objekti ob ulici med dvema križiščema cest. |
43. Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega
prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka
in posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s
predpisi. |
44. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekti s tremi ali več
stanovanji, na primer: vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica
in podobni stanovanjski objekti. |
45. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma
javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem
opazovanja, ki je lahko objekt ali območje. |
46. Višina objekta (V), ki je določena s tem odlokom, se meri do
najvišje točke na slemenu oziroma na strehi objekta. |
47. Višinski poudarek je oznaka za objekt, ki zaradi svoje višine
izrazito izstopa iz okolice. Zaradi svoje vidnosti višinski poudarek
oblikuje silhueto naselja. |
48. Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje,
razširjena še za 1,5 m na vse strani. |
49. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v
nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov. |
50. Vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, na katerem je na podlagi
določb tega odloka dopustno zgraditi enega ali več samostojnih objektov. |
51. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti. |
52. Zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej urejen in
opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih
frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji
prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov. |
53. Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za
ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev
lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v
zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega
prevzema ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali
odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih
frakcij, kjer se tudi začasno skladiščijo. |
54. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim
slojem. |
55. Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega
časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne
zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kakovosti bivanja v
naselju. |
(2) Kadar se pomen izrazov iz
prvega odstavka tega člena in drugih členov, ki so vsebinsko enaki
izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh
aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki. |
(3) Izrazi, uporabljeni v tem
odloku, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški spolni
slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
|
3. člen |
(pomen kratic) |
Kratice, uporabljene v tem odloku,
imajo naslednji pomen: |
·
EO: enostavni objekt, |
·
KD: kulturna dediščina, |
·
NO: nezahtevni objekt, |
·
NRP: namenska raba prostora, |
·
OPN: občinski prostorski načrt, |
·
OPPN: občinski podrobni prostorski načrt, |
·
PIP: prostorski izvedbeni pogoji, |
·
PIPEUP: posebni prostorski izvedbeni pogoji, |
·
PIPNRP: podrobni prostorski izvedbeni pogoji, |
·
PM: parkirno mesto, |
·
SPIP: splošni prostorski izvedbeni pogoji. |
|
II. Strateški del |
|
4. člen |
(strateški del) |
|
1. Splošne določbe |
|
Vsebina strateškega dela |
Besedilo strateškega dela OPN
vsebuje naslednja poglavja: |
·
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, |
·
Zasnova prostorskega razvoja občine, |
·
Zasnova gospodarske javne infrastrukture, |
·
Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana, |
·
Določitev območij razpršene poselitve, |
·
Usmeritve za prostorski razvoj občine, |
·
Usmeritve za razvoj v krajini, |
·
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, |
·
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
Splošne določbe |
Strateški del občinskega
prostorskega načrta določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega
razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in
prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji
razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja
razpršene poselitve. |
|
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
2.1. Izhodišča prostorskega razvoja občine |
|
Izhodišča prostorskega razvoja
občine |
(1) Prostorski razvoj Občine Divača
bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih
dokumentov Evropske unije (ESDP 2000), Sveta Evrope (CEMAT 2000,
Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in
Aarhuška konvencija). To pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih
možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine,
zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih
virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ustrezna raba prostora in
ohranjanje lokalne identitete. |
(2) Izhodišča za načrtovanje
nadaljnjega prostorskega razvoja Občine Divača so: |
·
skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih določata SPRS in
PRS, ter z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja,
katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega,
prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja, |
·
temeljne značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, |
·
ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih
možnostih na območju občine. |
Usmeritve iz hierarhično nadrejenih
prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov |
V prostorskem aktu so upoštevana
izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: |
·
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), |
·
Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), |
·
Program razvoja podeželja 2014–2020 za Republiko Slovenijo, |
·
Zasnova prostorskega razvoja Južne Primorske in program ukrepov za njeno
izvajanje, |
·
Regionalni razvojni program Južne Primorske 2014–2020, |
·
Razvojni program podeželja Krasa in Brkinov za območje občin Divača,
Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007–2013, |
·
sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi, |
·
drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma
širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture. |
Stanje in značilnosti dosedanjega
prostorskega razvoja v občini |
(1) Občina Divača s 148 km2
površine in 3.862 prebivalci (na dan 1. 1. 2010, Statistični urad RS –
Statistične informacije št. 15/10) sodi med površinsko srednje velike,
prebivalstveno pa med manjše slovenske občine. Do sredine devetdesetih
let je bila del tedanje občine Sežana. Z izločitvijo se je izoblikovalo
zaokroženo območje, ki ga v veliki meri označujeta demografska
ogroženost ter zaostajanje v regionalnem razvoju. To v enaki meri velja
tudi za sosednjo občino Hrpelje-Kozina. Skupaj s sosednjima občinama
Ilirska Bistrica in Pivka, pa tudi skrajno vzhodnimi deli občine Koper,
tvorita eno potencialno najbolj demografsko problematičnih območij
Slovenije (nizka rodnost in visok delež starejšega prebivalstva). |
(2) Po naravnogeografskih
značilnostih lahko občino delimo na šest večjih enot: Divaški kras
(apnenčasta nizka planota), Senožeško podolje (apnenčasto podolje),
Senožeška brda (flišnato hribovje), Vremsko dolino (apnenčasta dolina),
Vremščico (apnenčasta planota) in Brkine (flišnato hribovje, ki se
nadaljuje v občini Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica). Območje občine
se tako v naravno-ekološkem, kulturnem, demografskem in
tradicionalno-gospodarskem smislu nadaljuje prek občinskih meja.
|
(3) Naselja so v času malih občin
spadala k občinam Divača, Senožeče in Vremski Britof. Danes občina s
preostalimi občinami Upravne enote Sežana in občinami Slovenske Istre
sodi v Obalno-kraško oziroma Južno Primorsko statistično regijo.
Prostorsko in razvojno občino Divača opredeljujejo predvsem naslednje
dominante: |
·
lega na meji med kontinentalno in submediteransko Slovenijo, |
·
lega ob železniškem in avtocestnem križišču, |
·
gravitacijska razpetost med Trstom (20 km – lokalno vedno zelo pomemben,
nekdaj dominanten center; vloga bo zaradi mehčanja mej naraščala),
Koprom (32 km – regionalno središče) in Ljubljano (75 km) ter delno Reko
(66 km – z vključitvijo Hrvaške v EU utegne vloga Reke znova narasti), |
·
občina meji na manj razvita in demografsko ogrožena območja. |
(4) Območje je bilo v preteklosti
gosteje naseljeno. Največ prebivalcev je bilo leta 1890, in sicer 6029.
Kasneje je prebivalstvo močno upadlo, zlasti v času druge svetovne vojne
in po njej, najbolj na območju Brkinov in Vremske doline. Prebivalstvo
je že sredi 19. stoletja opustilo klasično obliko kmetovanja in
opravljalo tista kmečka dela, ki so bila pomembna za prometno in
industrijsko dejavnost Trsta in Reke – košnja sena, oglarjenje,
proizvodnja ledu itd. Lokalno pomembna zaposlitvena dejavnost je bila še
železniški promet. Zgodnja ekonomska transformacija je najbrž povzročila
večjo mobilnost prebivalstva, kar je v obdobjih ekonomskih kriz
pripeljalo do močnih odseljevanj. |
(5) Starostna sestava prebivalstva
je izrazito neugodna, tako v primerjavi z matično statistično regijo, ki
ji pripada občina, še bolj pa v primerjavi s slovenskim povprečjem,
vendar je primerljiva z ostalimi kraškimi občinami. Povprečna starost v
občini je namreč leta 2007 znašala 43,1 leta (42,7 za Obalno–kraško
regijo in 41,3 za Slovenijo) in se je med posameznimi krajinskimi
enotami razlikovala. Najbolj neugodna je bila starostna struktura
prebivalstva v Brkinih, kjer je bila populacija v povprečju stara 50,1
leta. Najvitalnejše je bilo prebivalstvo Senožeškega podolja, v
povprečju je bilo staro 41,8 leta (podatki iz leta 2007). Izboljšanje
demografskega potenciala občine lahko v prihodnje popravi le dvig
rodnosti (priseljevanje aktivnega prebivalstva in povečanje celotne
rodnosti). |
(6) Velika večina delovnih mest je
skoncentrirana v občinskem središču, sledi Senožeško podolje z naseljem
Senožeče kot drugim najpomembnejšim zaposlitvenim centrom v občini.
Razmerje med številom delovnih mest in številom aktivnih prebivalcev
(indeks delovne migracije) je v letu 2007 doseglo vrednost 77, kar
pomeni, da delovnih mest ni bilo dovolj za vse aktivne prebivalce . Če
od števila delovno aktivnega prebivalstva, ki prebiva na območju občine,
odštejemo število zaposlenih v občini, dobimo grobo oceno presežka ali
primanjkljaja delovnih mest v občini in s tem njeno zaposlitveno vlogo.
Ocena za leto 2007 kaže na pomanjkanje nekaj več kot 400 delovnih mest.
Presežek domačega delovno aktivnega prebivalstva nad številom zaposlenih
je najbolj opazen v Severozahodnih Brkinih in Vremski dolini. Izrazit je
primanjkljaj delovnih mest za visoko izobraženo prebivalstvo, kar
povzroča fenomen »bega možganov«. |
(7) Zaradi pomanjkanja možnosti
zaposlitve, predvsem pa zaradi premajhne pestrosti delovnih mest, so
prebivalci občine prisiljeni gravitirati v sosednja zaposlitvena
središča (območje je neto izvoznik delovne sile). V letu 2007 je delež
delovnih migrantov znašal 68,4 %. Prevladujoča smer delovne migracije so
bila zaposlitvena središča v občini Sežana, mestnih občinah Koper in
Ljubljana, občinah Postojna, Hrpelje-Kozina, Pivka, Ajdovščina, Nova
Gorica, Piran, Ilirska Bistrica. Pomanjkanje delovnih mest ne pospešuje
le povečevanja tokov dnevne delovne migracije iz naselij, temveč ima
tudi negativen vpliv na ohranjanje poselitve (zlasti na podeželju). |
(8) Glavna značilnost izobrazbene
sestave prebivalstva občine Divača je višji delež slabše izobraženih
prebivalcev in nižji delež tistih z najvišjo izobrazbo, kot je slovensko
povprečje, kar je manj ugodno zlasti za prihodnji (gospodarski) razvoj.
Šolska izobrazba prebivalcev občine je bila ob popisu leta 2002 višja v
primerjavi s predhodnimi popisi, čeprav še vedno nezadostna. Od 3319
prebivalcev, starejših od 15 let, jih je imelo 37,6 % končano le OŠ ali
pa so bili brez formalne izobrazbe oziroma z nepopolno OŠ. Nekaj več kot
polovica prebivalcev je končala srednjo šolo, le 8,4 % jih je imelo
končano višjo oziroma visoko šolo (v Sloveniji: 6,9 % manj kot OŠ, 26,1
% OŠ, 54,1 % SŠ in 12,9 % višjo oziroma visoko šolo). Vzrok za tako
majhno število ljudi z višjo in visoko izobrazbo je v pomanjkanju
delovnih mest za visoko izobražene ljudi, ki se selijo v kraje, kjer
dobijo ustrezno zaposlitev. |
|
Vizija prostorskega razvoja občine |
Vizija prostorskega razvoja
Občine Divača je ustvariti takšne razmere v prostoru, ki bodo omogočile
krepitev vloge Divače kot občinskega središča in položaja občine v
okviru južnoprimorske regije. Občina Divača bo z uveljavljanjem načel
trajnostnega razvoja zagotavljala usklajen in uravnotežen prostorski
razvoj, ki bo omogočil uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranil
naravne kakovosti in kakovosti bivalnega okolja ter zagotovil povečanje
prepoznavnosti območja občine v slovenskem in širšem prostoru. |
|
Izhodišča za pripravo OPN |
Temeljne razvojne zahteve so: |
·
kulturna raznovrstnost kot temelj prostorske prepoznavnosti in
ohranjanje narave, |
·
varstvo okolja in preudarna raba naravnih virov, |
·
skladnost razvojnih in varstvenih zahtev v prostoru, |
·
skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, |
·
medsebojno dopolnjevanje podeželskih in urbanih območij, kakovosten
razvoj in privlačnost naselij, |
·
varovanje krajinske identitete kulturne dediščine in izboljšanje
kakovosti bivanja. |
|
2.2. Cilji |
|
Cilji prostorskega razvoja |
(1) Ob upoštevanju izhodišč so
cilji prostorskega razvoja Občine Divača: |
·
skladen razvoj po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z
gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami; |
·
vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi
potrebami; |
·
upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora; |
·
usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in
zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih
virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo degradiranih območij; |
·
varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred
naravnimi in drugimi nesrečami; |
·
povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega
prostora s sosednjimi občinami in povezovanje občine s širšim
regionalnim prostorom; |
·
spodbujanje kakovostnega lokalnega prostorskega razvoja; |
·
spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj
delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za
športno in kulturno dejavnost; |
·
zagotavljanje prebivalcem naselij možnosti za vsakodnevno oskrbo,
izobraževanje, informiranje in druženje; |
·
zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi
storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega
območja. |
(2) Skladno s cilji bo Občina
Divača uveljavljala naslednje razvojne interese: |
·
racionalen in učinkovit prostorski razvoj obsega usmerjanje dejavnosti v
prostoru na način, da se zagotovijo največji pozitivni učinki za razvoj
ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in izboljševanje negativnih
stanj v prostoru; |
·
prizadevala si bo za zaustavitev procesov zaraščanja, vzdrževanje
kulturne krajine, ohranjala poseljenost podeželskega prostora in
kmetijske proizvodnje v obliki značilnega krajinskega vzorca ter
zavirala razvoj razpršene gradnje oziroma sanirala obstoječo; |
·
kakovosten razvoj in privlačnost naselij ter skladen razvoj celotnega
območja občine, odpiranje novih večjih površin za poselitev, prednostno
v območju Divače in Senožeč, ter zgoščevanje oziroma zaokroževanje
obstoječih naselij; |
·
izboljšanje kakovosti obstoječega javnega prostora v naseljih, urejanja
površin za pešce in kolesarje, izboljšanje kakovosti javnih odprtih
površin in zelenih površin naselja, poenotenja urbane opreme,
označevalnih sistemov ter oglasnih panojev. V povezavi z utrjevanjem
identitete krajev in urejanjem javnega prostora se izvajajo tudi ukrepi
za dvig kakovosti ureditev na zasebnih zemljiščih; |
·
razvoj, izboljšave in vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja ter
gradnja severne obvoznice v Divači; |
·
gradnja ter izboljšanje komunalne infrastrukture; komunalno se
prednostno opremljajo vsa zemljišča znotraj območij poselitve, razen
območij razpršene poselitve. |
|
3. Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
Prednostna območja za razvoj na
območjih stavbnih zemljišč |
(1) Pri usmerjanju poselitve se
osredotoča na notranji razvoj naselij, prenovo in zaključevanje
obstoječih območij poselitve. Prenovijo se stara vaška jedra, vključno z
jedrom Divače, in večstanovanjski objekti z večjo gostoto poselitve.
Večje nove zaključene površine za poselitev se predvidijo na območju
Divače in Senožeč. |
(2) Razpršeno širjenje poselitve s
posameznimi enodružinskimi objekti izven območij naselij ni dovoljeno. |
(3) Razvoj območij poselitve mora
biti usklajen z razvojem in gradnjo komunalne infrastrukture.
Prioritetno se razvijajo območja, ki se navezujejo na že obstoječe
infrastrukturne sisteme. |
(4) Stanovanjska gradnja se usmerja
na že zazidljiva stavbna zemljišča. Dolgoročno se predvidijo širitve
centralnih naselij ter širitve, s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti
obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo. |
(5) Poslovno proizvodne dejavnosti
se umeščajo ob glavno prometno povezo v Divači in v Senožeče. Nova
območja centralnih dejavnosti se predvidijo v Divači, Senožečah in
Vremskem Britofu, manjša območja proizvodnih dejavnosti pa še v
nekaterih drugih naseljih ter območja zelenih športnih površin okoli
Senožeč (S, JV), Divače, v AC razcepu Gabrk, pri Škofljah (kamp) in
manjše površine med Famljami, Vremskim Britofom, Škofljami in Zavrhkom,
v Varejah, pri Misličah, pri Vatovljah, pri Cerkvenikovem mlinu, Danah
in pri Kačičah-Paredu. |
(6) Pri naselju Laže sta dve večji
območji nadzemnega pridobivalnega prostora apnenca (kamnolom Laže in
kamnolom Razdrto). Manjši opuščeni nelegalni kopi so: Globočak pri
Matavunu, Planina pri Barki in Strmec pri Gabrčah. |
|
Usmeritve za razvoj poselitve in
celovito prenovo |
(1) Razvoj poselitve se osredotoča
na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih
poselitvenih območjih. |
(2) Notranji razvoj naselij obsega
predvsem: |
·
zgoščevanje poselitve ob upoštevanju zagotovitve kakovosti bivanja, |
·
ustvarjanje nove kakovostnejše strukture in rabe urbanega prostora, |
·
ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine. |
(3) Celovita prenova naselij se
izvaja: |
·
s prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda, |
·
z ohranjanjem kakovostnih stavb in urbane strukture ter ustvarjanjem
arhitekturne prepoznavnosti skladno z obstoječimi elementi, |
·
z varovanjem podobe, merila in krajinskega okvira naselij, |
·
s prenovo komunalne infrastrukture, |
·
s sanacijo degradiranih območij. |
(4) Usmeritve za širitev območij
naselij: |
·
širitve se usmerjajo v lokalna in oskrbna središča ter druga kmetijska
in gozdna zemljišča, z upoštevanjem možnosti priključitve na prometno in
komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo, |
·
s širitvijo se ohranjajo morfologija naselij, krajinske in arhitekturne
prepoznavnosti ter tipologije naselij, |
·
nova območja se opredeljujejo na površinah, ki omogočajo funkcijsko in
oblikovno nadgradnjo naselij, |
·
upoštevajo se značilnosti arhitekturnih krajin Kras – Sežana in Brkini z
Markovščino (Tipologija arhitekturnih krajin in regij v Sloveniji;
Fister et al., 1993); |
(5) Razpršena gradnja se sanira s
funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem. Nova razpršena gradnja
ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih
dejavnosti kmetij, zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva. |
(6) Za zagotavljanje ohranjanja
poselitve na območjih razpršene poselitve: |
·
varuje in ohranja se obstoječa območja poselitve, |
·
prepoveduje se vsakršna nova razpršena gradnja, ki ne služi neposrednim
potrebam kmečkih gospodarstev, razvoju turizma ali dopolnilnih
dejavnosti, |
·
rekonstrukcija, dozidava in nadzidava imajo prednost pred novogradnjami. |
|
Usmeritve za razvoj v krajini |
(1) V občini Divača posebna
območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kakovosti na
področju kulturne dediščine, predstavljajo vsi objekti in območja,
varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in
območja kulturne dediščine). Objekti in območja kulturne dediščine se
varujejo glede na njihov pravni status (kulturni spomeniki, varstvena
območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in so
prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta. |
(2) Na objektih in območjih
kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki
bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali
vrednost prepoznanih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve,
razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba
upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati
javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju
kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v
prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine.
Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne
funkcije dediščine v prostoru. |
(3) Območja, ki vključujejo
prepoznavne prvine v krajini, so dobro ohranjena območja z redkimi ali
enkratnimi vzorci krajinske zgradbe s poudarkom na varovanju kulturne
dediščine z visoko pričevalno in spomeniško vrednostjo, pogosto v
kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin ali naravnih vrednot.
Številni naravni pojavi, še zlasti vse jame in brezna, so varovani kot
naravne vrednote. Najpomembnejše so posebej zavarovane kot naravni
spomeniki. Zaradi visoke stopnje biotske raznovrstnosti je območje
občine skoraj v celoti varovano kot posebno varstveno območje NATURA
2000 in ekološko pomembno območje. Zavarovano območje Škocjanskih jam je
uvrščeno na UNESCOV seznam svetovne naravne dediščine. Velik del občine
je predviden za vključitev v Kraški regijski park. |
(4) Razvoj krajine prednostno
zagotavlja: |
·
ohranjanje prepoznavnosti kakovosti krajine, |
·
izkoriščanje in vzdrževanje potenciala za sedanje in prihodnje
dejavnosti v krajini, |
·
ohranjanje naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih
procesov, |
·
zagotavljanje varnega, privlačnega in prijetnega bivalnega okolja. |
(5) Zagotavljata se dolgoročni
razvoj in ohranjanje obstoječih kmetijskih površin. Na območjih
prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine se
ohranjata obstoječa kmetijska raba in struktura. |
(6) Pri posegih v gozd in gozdni
prostor je treba upoštevati tipološke značilnosti krajine ter
zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve
gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba. |
(7) Z vidika varovanja voda ter
vodnega in obvodnega prostora so načrtovani naslednji ukrepi in
usmeritve, ki omogočajo trajnejšo rešitev kakovosti vode: |
·
varovanje obstoječih vodnih virov pred onesnaženjem, |
·
sanacija neprimerno utrjenih vodotokov, |
·
urejanje in vzdrževanje hudournikov, |
·
varovanje podzemne vode, |
·
zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov (npr. z
ohranjanjem obrežne vegetacije in naravne struge z brežinami), |
·
na čim večjem območju je treba zagotoviti uspešno čiščenje odpadnih
komunalnih vod, |
·
upoštevanje čezmejnega vpliva pri dejavnostih za izboljšanje stanja
voda. |
|
Usmeritve za določitev namenske
rabe zemljišč |
(1) V izvedbenem delu OPN se
določijo območja naslednjih namenskih rab zemljišč: |
·
stavbna zemljišča, |
·
kmetijska zemljišča, |
·
gozdna zemljišča, |
·
vodna zemljišča, |
·
druga zemljišča. |
(2) Stavbna zemljišča oziroma
območja za poselitev se določijo na osnovi prikaza teh zemljišč v
veljavnem dokumentu in izraženih razvojnih pobudah. |
(3) Kmetijska zemljišča se določijo
na osnovi veljavnega planskega akta. Do določitve trajno varovanih in
ostalih kmetijskih zemljišč se še vedno razvrščajo na najboljša in druga
kmetijska zemljišča. |
(4) Gozdna zemljišča se določijo na
osnovi veljavnega planskega akta in upoštevanja podatkov o gozdnih
zemljiščih, pridobljenih od nosilca urejanja prostora s področja
gozdarstva. |
(5) Vodna zemljišča se določijo na
osnovi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu ter ob upoštevanju
dejanskega stanja, prikazanega s topografskimi podatki. |
(6) Druga zemljišča se določijo na
osnovi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in ob upoštevanju
dejanskega stanja, prikazanega s topografskimi podatki. |
|
Usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev |
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so
podani za celotno območje občine. |
(2) Določajo vrste dopustnih
posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo
prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje
objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna
merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov
zunaj območij poselitve ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov. |
|
Omrežje naselij z vlogo in
funkcijami naselij |
(1) Občina Divača bo spodbujala
razvoj policentričnega omrežja naselij, ki ga tvori tristopenjsko
strukturirano omrežje naselij: pomembnejše lokalno središče – občinsko
središče, lokalna središča ter oskrbna naselja. |
(2) Naselje Divača predstavlja
pomembnejše lokalno središče – občinsko središče, ki je nosilec
osrednjega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja lokalne
skupnosti. Divača s svojo upravno, oskrbno, storitveno, družbeno in
zaposlitveno funkcijo predstavljala najmočnejše urbanizirano naselje v
občini. Ima največji delež prebivalstva, urbane stanovanjske gradnje in
delovnih mest. Občinsko središče ohranja in krepi zadostno in dostopno
oskrbo s centralnimi dejavnostmi za svoje gravitacijsko zaledje. |
(3) Kot lokalno središče se razvija
naselje Senožeče. Centralno naselje je v zadostni oddaljenosti od
občinskega središča, zaradi česar vzdržuje svoje gravitacijsko zaledje
(Senožeško podolje). Krepi se njegova vloga zaposlitvenega središča kot
tudi oskrbne, storitvene ter družbene funkcije naselja. |
(4) Kot lokalno središče se razvija
naselje Vremski Britof. Naselje se funkcionalno povezuje z naseljem
Famlje (zaselek Rudnik) in naseljem Dolnje Vreme. Za ta funkcionalno
povezana naselja je ob ohranjanju naselbinske identitete treba
zagotoviti možnost razvoja kakovostnih delovnih mest ter predvsem
oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti za njihovo neposredno
gravitacijsko območje (Vremska dolina, Brkini). |
(5) Kot oskrbno naselje se razvija
naselje Barka, v katerem se spodbuja predvsem razvoj tistih oskrbnih in
drugih centralnih dejavnosti, ki so potrebne za ohranjanje prebivalstva
ter zagotavljanja možnosti za vzpostavitev privlačnejših pogojev za
bivanje v tem demografsko ogroženem delu občine. |
(6) V ostalih naseljih se ohranja
pretežno podeželski značaj. Tu prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se
dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi, ponekod tudi s turističnimi in
gostinskimi dejavnostmi ter lokalnim obrtništvom. Ta naselja se bodo
razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in
omejitve. Med naselja s poudarjeno turistično funkcijo se glede na
specifične dejavnike razvoja (izjemna naravna in kulturna dediščina)
uvrščajo naselja znotraj regijskega parka Škocjanske jame. |
(7) Zasnova omrežja naselij je
prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 1: »A – Zasnova
prostorskega razvoja občine, Zasnova omrežja naselij«. |
|
Urbana središča, za katera je treba
izdelati urbanistični načrt |
Urbanistični načrt je izdelan
za naselji Divača in Senožeče. |
|
Prednostna območja za razvoj na
območjih kmetijskih zemljišč |
Kot prednostna območja se
razvijajo območja v ravninskem delu občine na Senožeškem polju
(Mošnjice) in Senadolskem polju, v zaledju naselij Divača, Dolnje
Ležeče, Gradišče, Brežec in Goriče, na Vremskem polju in Danskem polju.
|
|
Prednostna območja za razvoj na
območjih gozdnih zemljišč |
Kot prednostna območja se
razvijajo predvsem gozdovi, ki opravljajo izjemno poudarjene socialne in
ekološke funkcije. Med njimi so predvsem predlogi varovalnih gozdov na
območju Škocjanskih jam ter pas gozda severozahodno od vasi Podgrad pri
Vremah in okoli Griškega polja. Prednostno se razvijajo tudi območja
strnjenih gozdnih kompleksov in območja gozdov na strmih in težje
dostopnih legah, ki so za kmetijsko in druge vrste rabe manj primerna. |
|
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture |
|
Razvoj gospodarske javne
infrastrukture |
(1) Infrastrukturna omrežja
lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi
potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna
opremljenost se bo v prihodnje dopolnjevala na območjih z neustrezno ali
pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi
v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev
okolja. |
(2) Z razvojem prometne
infrastrukture se podpirajo razvoj policentričnega omrežja naselij,
skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi,
medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter
njihova povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višje ravni. |
(3) Razvoj prometnih omrežij se
načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se
zagotavljajo kakovostni bivalni in delovni pogoji, zmanjšujejo negativni
vplivi na okolje, ohranjajo naravne in kulturne kakovosti ter varujejo
naravni viri. |
|
Prometna infrastruktura |
(1) Območje občine leži na glavnih
prometnih (in infrastrukturnih) koridorjih med mestoma Ljubljana in Trst
ter med Senožečami oziroma Divačo in (slovensko) Istro. Med vsemi tremi
kraki je (po LN) že zgrajena avtocesta. |
(2) Preko občine poteka glavna
dvotirna železnica Ljubljana–Trst, od nje se v Divači odcepi Istrska
proga v Pulo (Republika Hrvaška) in Koper (do koder je tudi
elektrificirana). V pripravi so DPA za dopolnitev železniškega omrežja,
ki tangirajo tudi območje občine. |
(3) Poleg glavnih prometnih poti
med Ljubljano in Trstom oziroma Koprom (A-1 Šentilj–Koper in A3
Divača–Fernetiči ter R2-409 Postojna–Razdrto–Kozina in R2-445
Senožeče–Sežana–Fernetiči), preko občine potekajo tudi regionalne ceste
od Divače do Bazovice (R1-205 Divača–Lokev–Lipica), od Divače proti
Sežani (R2-446 Sežana–Divača), od Divače do Pivke (R3-622
Divača–Goriče–Košana–Kal) in cesta, ki poteka po dolini reke Reke od
Ribnice (na cesti Postojna–Reka) do glavne ceste Senožeče (LJ)–Kozina
(KP) (R2-405/1108 Škocjan–Matavun). To cesto bo v nadaljevanju treba
posodobiti oziroma asfaltirati do Lokve (z ureditvijo izvennivojskega
križanja z istrsko železnico). |
(4) Pri avtocesti je treba
upoštevati morebitno širitev za en prometni pas, to je najmanj 7 m od
roba cestnega sveta obojestransko. |
(5) Kolesarsko omrežje se ureja na
območju celotne občine. Označijo se turistične poti, ki so primerne tudi
za gorsko kolesarjenje, predvsem na Vremščico. |
(6) Zagotovi se ustrezna
opremljenost s pešpotmi znotraj naselij s sistemom pločnikov ob cestišču
in samostojnimi peš koridorji. S pešpotmi znotraj naselja se prednostno
urejajo naselja ob glavnih cestah, ki so še brez obvoznic. |
(7) Na območjih stavbnih zemljišč,
ki so predvidena za prihodnje novo opremljanje in preurejanje, se
predhodno celovito uredijo prometne, komunalne in energetske vode in
zveze. Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovite opreme
posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge
infrastrukture (novogradnje ali obnove) se hkrati obnovijo vsi obstoječi
ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture za
posamezni odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi
potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih. |
(8) V občini Divača je tudi
letališče Divača. Načrtovana prostorska ureditev posega v območje
kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in okrog njega,
namenjenega varovanju letališkega prometa. Upoštevati je treba vzletno
priletne in druge omejitvene ravnine letališča in omejitve svetlobnih
emisij, ki lahko ogrožajo varnost zračnega prometa. Pri načrtovanju
razvoja letališča Divača je nujno treba upoštevati varstvene režime v
Regijskem parku Škocjanske jame in varstvene cilje območij Natura 2000
na lokaciji letališča (SPA Kras in SCI Kras). Večanje pomena letališča
za športna in turistična letala lahko pomeni zahtevo po nujnih
prostorskih ureditvah letališča in hkrati večanje prometa, kar je v
nasprotju s pravili ravnanja v parku. Razvoj letališča Divača je nujno
treba načrtovati v obsegu in na način, ki ne bo v nasprotju s pravili
ravnanja v parku (npr. glede preletov, hrupa, prostorskih ureditev v
vplivnem območju parka ter v neposredni bližini Škocjanskih jam ipd.). |
(9) Obstoječe in načrtovano
prometno omrežje je prikazano v grafičnem delu strateškega dela OPN na
Karti 4: »B - Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Zasnova
prometnega omrežja z javnim potniškim prometom«. |
|
Mirujoči promet |
(1) V Divači in Senožečah se uredi
ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah,
kar se zagotavlja z nivojskimi in podzemnimi ureditvami. Gradnja novih
objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za stanovalce
in zaposlene ter obiskovalce. |
(2) Urejene parkovne površine,
zelenice in drevoredi se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za
avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer
to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih
območij. |
(3) Na dobro dostopnih lokacijah ob
pomembnejših prometnicah, predvsem pa ob priključkih na traso avtoceste,
v okviru gospodarskih con in ob obstoječih tovrstnih parkiriščih se
zagotovijo parkirišča za tovorna vozila. |
(4) Parkirišča za avtodome se
zagotovijo ob nosilni razvojni turistični osi med Divačo in Koprom, pri
Divači in v naselju Škoflje. |
|
Javni potniški promet |
(1) Med Divačo in Senožečami ter
sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se na ravni regije
vzpostavi učinkovit javni potniški promet za zagotavljanje dostopnosti
do zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe. Divača se kot občinsko
središče razvija v prometno vozlišče za javni potniški promet. Na širšem
območju železniške postaje v Divači se uredi nova avtobusna postaja, ki
bo tvorila vozlišče oziroma prestopno točko med posameznimi prometnimi
sistemi. |
(2) V vseh naseljih, ki jih
povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo
obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con
in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne
linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike,
ki naj se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in
rekonstrukcijami cest. Po potrebi se zgradijo še dodatna postajališča, s
katerimi se zadosti migracijskim potrebam. |
(3) Pri postavitvi novih in
rekonstrukciji obstoječih avtobusnih postajališč JPP se upošteva vidik
prometne varnosti z varnimi dostopi za pešce in kolesarje. |
(4) Kjer je to smiselno in
izvedljivo, se šolski prevoz združuje z javnim linijskim prometom,
zaradi povečevanja standarda dostopnosti občanov in racionalizacije
prevozov. |
(5) Železniška postaja v Divači se
ohranja na obstoječi lokaciji, ki se preuredi v smislu posodobitve in
povečanja prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih
površin, vključno s parkirišči za osebna vozila v povezavi z ustrezno
parkirno politiko. |
|
Zasnova telekomunikacij |
(1) Razvoj telekomunikacijske
infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi
rešitvami ter pokritost čim večjega območja občine s signalom različnih
ponudnikov mobilne telefonije in drugih mobilnih komunikacijskih
storitev ter prizemne TV. |
(2) Glavni medkrajevni
telekomunikacijski optični kabli potekajo ob glavnih državnih cestah (iz
smeri Razdrtega proti Sežani in Kozini), od koder potekajo krajevni
telekomunikacijski kabli do vseh posameznih naselij iz lokalnih
telekomunikacijskih central Divača, Vremski Britof, Senožeče in Barka. |
(3) V občini so radiorelejni
daljinski sistemi LC Divača–LC Barka, LC Barka–LC Vremski Britof, LC
Barka–RR Gornje Ležeče, RR Gornje Ležeče–RR Suhorje, LC Barka–LC Buje.
Načrtovan je radiorelejni daljinski sistem LC Barka–RR Kozjane. |
(4) Obstoječe in načrtovano
telekomunikacijsko omrežje sta prikazana v grafičnem delu strateškega
dela OPN na Karti 5: »B – Zasnova gospodarske javne infrastrukture,
Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez«. |
|
Zasnova energetske infrastrukture |
(1) Na območju občine so naslednji
objekti za razdeljevanje in prenos električne energije: |
RTP 400/100–220/110/35/10 kV
Divača, |
·
DV 400 kV Divača–Redipuglia, |
·
DV 400 kV Beričevo–Divača, |
·
DV 400 kV Divača–Melina |
·
DV 220 kV Divača–Padriče, |
·
DV 220 kV Divača–Kleče, |
·
DV 220 kV Divača–Pehlin, |
·
DV 2 x 110 kV Ajdovščina–Divača, |
·
DV 2 x 110 kV Gorica–Divača, |
·
DV 2 x 110 kV Divača–Koper, |
·
DV 110 kV Divača–Koper in |
·
DV 110 kV Divača–Pivka |
ter rezerviran varovalni pas za
prenosni elektroenergetski daljnovod: |
·
DV 2 x 400 kV Divača–Redipuglia, |
·
DV 2 x 400 kV Beričevo–Divača, |
·
DV 2 x 110 kV Divača–Postojna in |
·
enosmerna VN povezava Slovenija–Italija. |
(2) Za vse obstoječe enosistemske
daljnovode (DV 110 kV in DV 400 kV) je predvidena nadgradnja daljnovodov
v dvosistemske (DV 2 x 110 kV in DV 2 x 400 kV), za vse obstoječe
enosistemske daljnovode (DV 220 kV) pa je predvidena nadgradnja
daljnovodov v dvosistemske (DV 2 x 400 kV). |
(3) Oskrba z električno energijo je
zagotovljena iz obstoječe razdelilne transformatorske postaje (RTP)
110/20 kV Sežana, ki se napaja preko 110 kV daljnovoda med Divačo in
Sežano za vsa naselja v občini. Iz RTP-ja se območje urejanja oskrbuje
preko srednjenapetostne in nizkonapetostne distribucijske
elektroenergetske infrastrukture. |
(4) Za morebitno povečanje
kapacitet v prihodnosti se predvidijo širitve RTP Divača (v smeri proti
Z). |
(5) V Strategiji prostorskega
razvoja Slovenije je predvidena trasa produktovoda med Koprom, Ljubljano
in Lendavo, ki poteka preko občine ob avtocesti. |
(6) Za oskrbo Slovenske Istre s
plinom je predvidena varianta, ki iz Ajdovščine na zahodu prečka občino,
in ugodnejša (krajša) varianta, ki plin pripelje iz Trsta (in ne posega
v občino). |
(7) Že v fazi sprejemanja načrtov
za večje sklope novogradenj je treba predvideti celostno oskrbo z
energijo na posameznih območjih. Na področju strnjene poselitve naj se
načrtujejo predvsem centralizirani sistemi ogrevanja (skupne
kotlovnice), ki bodo nadomestili sicer morebitne številne posamezne
kurilne naprave, ki so tako ekološko kot tudi ekonomsko manj
sprejemljiva rešitev. Pred sprejetjem kakršne koli odločitve je treba
predhodno analizirati možnosti izrabe lesne biomase v sistemih
daljinskega ogrevanja, saj je v občini potencial te velik. Prav tako je
treba proučiti tudi možnosti izrabe ostalih obnovljivih virov. Vsekakor
so obnovljivi viri prednostni viri energije. |
(8) Na osnovi področne zakonodaje v
Občini Divača na splošno velja naslednji prioritetni vrstni red
energentov in načinov ogrevanja: |
·
vsi obnovljivi viri energije ali soproizvodnja toplote in električne
energije z visokim izkoristkom, |
·
daljinska toplota (toplovod/vročevod), |
·
zemeljski plin, |
·
utekočinjen naftni plin (UNP), |
·
ekstra lahko kurilno olje (ELKO). |
(9) Pri večjih sklopih novogradenj
(predvsem nestanovanjskih) je priporočljiva še analiza izvedljivosti
kogeneracije (toplota, električna energija) ali trigeneracije (toplota,
hlad, električna energija) kot celovitega načina oskrbe posameznih
zaključenih območij. Z ekonomičnega vidika je navadno smotrna postavitev
kogeneracije oziroma trigeneracije za kotle moči nad 1 MW in dovolj
visoko pasovno porabo elektrike. Na področju razpršene poselitve se
objekti oskrbujejo s toploto iz individualnih naprav. |
(10) Pri načrtovanju poteka novih
vodov ali drugih objektov energetske gospodarske javne infrastrukture je
treba posebno pozornost posvečati predvsem rešitvam pri prečkanju
posameznih reliefnih hrbtov in na prečkanju območij naravne krajine in
območij kakovostno kulturne krajine. Zlasti na območjih velikih naravnih
kakovosti in prepoznavnosti prostora je treba pri načrtovanju in
izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost posvetiti umeščanju
objektov in naprav, zaradi katerih bodo lahko povzročeni moteči posegi v
relief, krajinsko zgradbo in naravne kakovosti ter na bivalno okolje.
Njihovo umeščanje v prostor se izvaja na tak način, da bosta
zagotovljena ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih
vrednot. |
(11) Obstoječe in načrtovano
energetsko omrežje sta prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN
na Karti 5: »B – Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Zasnova
energetskega omrežja in omrežja zvez«. |
|
Obnovljivi viri energije |
(1) Spodbuja se koncept energetske
neodvisnosti in uporaba obnovljivih virov energije – skladno z izdelanim
lokalnim energetskim konceptom (LEK) Občine Divača, in sicer uporaba:
|
A. biomase (les in lesni odpadki)
kot energenta za skupne kotlovnice in kot vir ogrevanja za individualna
kurišča v individualnih stanovanjskih objektih; |
B. sončne energije s: |
·
solarnimi sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov – pasivna
izraba, |
·
sončnimi zbiralniki za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov –
aktivna izraba, |
·
sončnimi celicami za proizvodnjo električne energije – fotovoltaika; |
C. hidroenergije z gradnjo malih
hidroelektrarn; |
D. energije vetra z gradnjo
vetrnih elektrarn; |
E. geotermalne energije. |
(2) Izkoriščanje sončne energije s
sončnimi celicami se usmerja predvsem na že degradirana območja (del
opuščenega kamnoloma v sanaciji Laže) in na strehe objektov. Zaželeno
je, da so strehe proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektov
opremljene s fotovoltaiko, če niso ozelenjene. Izjema so strehe, ki so
zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe
ali sončnih celic ni možna. Spodbuja se postavitev sončnih celic tudi na
stanovanjske objekte, če le niso na območjih (zaščitenih) vaških jeder. |
(3) Izraba lesne biomase se
prednostno načrtuje pri daljinskem ogrevanju za večje (družbene) objekte
in pri individualnih sistemih ogrevanja. |
(4) Spodbuja se izvedba raziskav za
izrabo geotermične energije ter njihova izraba, v skladu s predhodnimi
prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami. |
|
Zasnova komunalne infrastrukture |
(1) Obstoječi transportni vodovod
poteka iz smeri Lokve, mimo Kačič-Pareda do vodohrana Rodik. Nad Lokvijo
je raztežilnik Lokev, kjer se iz transportnega vodovoda odcepi krak, ki
napaja mesto Divača ter Vremsko dolino. Predvidena je priključitev na
transportni vodovod za mesto Divača in Vremsko dolino iz smeri
industrijske cone Risnik. Ob gradnji hitre železnice Trst–Divača se
predvidi gradnja novega vodovoda iz smeri Sežane mimo vasi Merče, Povir
in Gorenje do Divače. Predviden je vodovodni odcep iz vodohrana Gradišče
pri Divači za letališče Divača. |
(2) Iz lokalnega vodnega vira
Mlačevo se napajajo vasi Laže, Senožeče, Potoče, Dolenja vas, Gabrče in
Senadole. Predvideni sta dve varianti priključitve teh naselji na
Brestoviški vodovod, in sicer iz vasi Štorje do Senožeč oziroma iz smeri
RTP Divača do Senožeč. V okviru projekta Oskrba z vodo Obale in Krasa
sta predvidene rekonstrukcija dela vodovoda Mlačevo–Senožeče z gradnjo
novega vodohrana Razdrto ter delna rekonstrukcija razdelilnega omrežja v
Senožečah. Predvideni sta gradnja vodovoda med vasjo Senadole in
zaselkom Senadolice ter rekonstrukcija dela vodovoda do črpališča
Mlačevo. |
(3) Priključitev na javni vodovod
se predvidi še za naselja: Vatovlje, Misliče, Vareje, Barka iz vasi
Artviže ter naselje Kozjane iz vasi Tatre. Te vasi se trenutno
oskrbujejo iz lokalnih vodnih virov. Iz vasi Vareje je predviden odcep
za priključitev vasi Podgrad pri Vremah. |
(4) Predvidena je gradnja novega
vodohrana na lokaciji obstoječega vodohrana Gradišče pri Divači za
potrebe oskrbe Vremske doline in priključnega vodovoda za letališče
Divača. |
(5) Za odvajanje in čiščenje
odpadne vode je v občini zgrajen kanalizacijski sistem v Divači s
čistilno napravo v depresiji ob športnih igriščih (zanjo se načrtuje
prestavitev izven naselja) ter v Senožečah s čistilno napravo zahodno od
naselja. Za ostala naselja se odvajanje in čiščenje odpadne vode
načrtujeta skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih voda v občini Divača. |
(6) Obstoječa in načrtovana
infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter
varstva okolja je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na
Karti 6: »B – Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Zasnova vodnega
gospodarstva«. |
|
Javna razsvetljava |
(1) Oskrba naselij z javno
razsvetljavo je omejena na naselji Divača in Senožeče. Za ostala naselja
se predvidevata dopolnitev in gradnja javne razsvetljave, v prvi fazi
predvsem ob voznih površinah in neosvetljenih pohodih. |
(2) Na vseh območjih, v katerih je
treba načrtovati osvetljevanje, je zaradi zmanjšanja negativnih učinkov
svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja
živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji), treba upoštevati
usmeritev, da se območja ne oziroma čim manj osvetljujejo. Osvetljevanje
se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu s področno zakonodajo.
|
|
Ravnanje z odpadki |
(1) Ravnanje z odpadki v občini se
izvaja s koncesionarjem. Sledilo bo državnim in evropskim strateškim
usmeritvam ravnanja z odpadki. Količine komunalnih odpadkov bo mogoče
zmanjšati z ustrezno organizacijo zbiranja posameznih vrst odpadkov in
zagotovitvijo njihove snovne in energetske izrabe. |
(2) Zbrani odpadki se zbirajo v
Centru za ravnanje z odpadki Sežana (CERO Sežana), po izteku
koncesijskega obdobja pa se bo odlaganje reševalo skladno z nacionalno
zakonodajo. V Divači je urejen tudi zbirni center za individualni dovoz
kosovnih odpadkov iz gospodinjstev (ZC Divača). Poleg običajnega odvoza
ostanka komunalnih odpadkov je za celotno območje občine vzpostavljen
sistem ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov. |
(3) S sistemom za ločeno zbiranje
odpadkov se opremijo vsa naselja. Občina spodbuja zmanjševanje nastanka
odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z
odpadki. |
(4) Evidentirajo in sanirajo se
divja odlagališča odpadkov. |
(5) Za odlaganje gradbenih odpadkov
je v občini Divača določena delujoča enota za prevzem gradbenih odpadkov
v kamnolomu Laže. Naslednja najbližja deponija gradbenih odpadkov je v
kamnolomu Mali Medvejek, v občini Sežana. Posamezna manjša odlagališča
zemeljskih odpadkov se lahko urejajo tudi na drugih delih občine, vendar
na osnovi vsakokratnih prostorskih in okoljskih presoj. |
(6) Za zbiranje odpadnih surovin se
zagotovijo prostorske ureditve in objekti na območju industrijsko obrtne
cone Divača v neposredni bližini občinskega središča Divača. |
|
Pokopališka dejavnost |
(1) V občini so pokopališča: v
Divači, Senožečah, Škocjanu, Kačičah-Paredu, Dolenji vasi, Senadolah,
Vremenskem Britofu, na Kozjanah, na območju Škoflje-Zavrhek, v Podgradu,
na Barki in Vatovljah. |
(2) Potrebe po mrliških vežicah so
izražene. |
|
5. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so
z njimi prostorsko povezana |
|
Območja naselij |
Območja naselij so: Barka,
Betanja, Brežec pri Divači, Dane pri Divači, Divača, Dolenja vas, Dolnje
Ležeče, Dolnje Vreme, Famlje, Gabrče, Goriče pri Famljah, Gornje Ležeče,
Gornje Vreme, Gradišče pri Divači, Kačiče-Pared, Kozjane, Laže, Matavun,
Misliče, Naklo, Otošče, Podgrad pri Vremah, Potoče, Senadole, Senožeče,
Vareje, Vatovlje, Vremski Britof, Zavrhek, Škocjan, Škoflje. |
|
Okvirna območja naselij in območja
sanacije razpršene gradnje |
(1) Okvirna območja naselij poleg
obstoječih območij znotraj meja stavbnih zemljišč obsegajo tudi
površine, prisotne skoraj ob večini naselij, ki predstavljajo
potencialna območja širitve naselij. To so območja sanirane razpršene
gradnje, ki se priključijo naselju, kjer je to prostorsko pogojeno s
širitvijo naselja. Izhodišča za sanacijo so: |
·
območja razpršene gradnje oddaljena od naselij, ki jih ni možno
vključiti v obstoječa naselja se določijo samo kot zazidane površine –
stavbišča; |
·
ostala območja razpršene gradnje se komunalno sanirajo.; |
·
samostojne kmetije so v tem prostoru prej izjema kot pravilo. |
(2) Zasnova naselij in območja
poselitev z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve so
prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 7: »C – Okvirna
območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo in
so z njimi prostorsko povezana ter okvirna območja razpršene poselitve«. |
|
6. Določitev območij razpršene poselitve |
|
Določitev območij razpršene
poselitve |
(1) S tem OPN se ne uvajajo nove
razpršene gradnje. V primerih, ko objekti kljub gradbenemu dovoljenju
niso bili vneseni v občinski načrt, jim je v OPN določeno stavbišče. |
(2) Okvirna območja avtohtone
razpršene poselitve so: ob potoku Močilnik na začetku Vipavske doline,
ki je sestavni del naselja Otošče (Bežajevi, Kuntovi, Žagar in
Ponovičar); ob reki Reki okrog Škocjana, Školj in na meji občine pri
Bujah (Cerkvenikov mlin in Fežnar) ter ob potoku Padež (Kovač). |
(3) Posamezni zaselki (več hiš) so
še Ledenica in Pared pri Kačičah, Loka pri Zavrhku, Potok pri Podgradu
pri Vremah in Rudnik pri Vremskem Britofu. |
(4) Razpršena poselitev je tudi ob
državni cesti med Lažami in Senožečami, pri Senadolah in Dolenji vasi
ter ob cesti skozi dolino reke Reke. |
(5) Izven naselij so tudi cerkve:
pri Otoščah, Naklem, Potočah; cerkve s pokopališči so pri
Kačičah-Paredu, med Misličami in Vatovljami; cerkev z župniščem in
pokopališčem je pri Vremskem Britofu; pokopališča pa so med Divačo in
Dolnjimi Ležečami ter med Zavrhkom in Škofljami. |
(6) Izven naselij so tudi kmetijski
objekti: kokošja farma med Barko in Varejami, kmetija v Divači za RTP,
kmetijski obrat pri Zavrhku, žagi za razrez hlodovine pri Senadolah in
Misličah ter objekti za kmetijsko proizvodnjo na Vremščici. |
|
7. Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
Razvoj naselij |
(1) Razvoj naselij v občini Divača
se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim
razvojem – z zgostitvami, celovitimi prenovami naselij ter sanacijami
degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami, pa tudi s
širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij. |
(2) Nova poselitev se usmerja
predvsem v poselitvena območja centralnih naselij skladno z razvojnimi
potrebami naselij v okviru omrežja naselij. Prvenstveno se zagotavljata
boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno
izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov
in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s
prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih
območij. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in
grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja. |
(3) Širitve naselij so dopustne v
primerih, ko znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih
objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih
in drugih zmogljivosti. Prvenstveno se širijo centralna naselja. Pri
drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno
opremljenih območij. Območja večjih širitev in zaokrožitev naselij je
praviloma treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. |
(4) Namembnost se spreminja
predvsem tistim zemljiščem, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo,
in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih
kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejujejo primarna raba
kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje
tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čim bolj
varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij. |
(5) Pri razvoju naselij se kulturna
dediščina upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot
prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturna dediščina
obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti. |
|
Notranji razvoj naselij |
(1) Za vsa naselja se praviloma
najprej zagotavlja notranji razvoj naselij in nato predvidene širitve. |
(2) Pri načrtovanju prenov in
zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali
njegovega dela. |
(3) Kakovost bivanja v naseljih se
dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme. |
(4) Znotraj naselij se zagotavlja
uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja
se taka prostorska razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče
povezati v zeleni sistem, te pa povezati z odprtimi površinami na
robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in z zaledjem se povežejo
s kolesarskimi in pešpotmi. |
(5) Zagotavljata se boljša
izkoriščenost in kakovostnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih
zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi
in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. |
(6) V podeželskih naseljih se
razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe
kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske
dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom,
gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti,
povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, oziroma drugih prostorsko in
okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati
ohranjanje kulturnih in krajinskih kakovosti. |
(7) V naselja se umeščajo različne
dejavnosti, s čimer se zagotavljajo delovna mesta blizu bivalnih
območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s
stanovanjskimi območji. |
(8) Proizvodne dejavnosti se
umeščajo v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi
obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi
dejavnostmi. |
(9) Okoljsko manj obremenjujoče
trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodnji obrati
se lahko umeščajo v podeželska naselja. |
(10) Oskrbne in storitvene
dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umeščajo v dele
naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena
dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s
kolesom ali peš. |
(11) Stanovanja se umeščajo v
območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče
dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih
vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od
kmetijskih objektov. |
|
Širitev naselij |
(1) Največje širitve se načrtujejo
za naselje Divača, kjer so predvidene večje širitve stanovanjskih
območij v severozahodnem delu ter južno od železniške proge. |
(2) Večje širitve stanovanjskih
območij so omogočene tudi v naselju Senožeče, in sicer v jugozahodnem in
severovzhodnem delu. V Senožečah se ustvarjajo tudi nova območja
centralnih in proizvodnih dejavnosti z gospodarsko cono. |
(3) Stanovanjske površine s
spremljajočimi območji oskrbnih, trgovskih, poslovnih in storitvenih
dejavnosti se širijo tudi v centralnem naselju Vremski Britof oziroma
njegovi aglomeraciji (Vremski Britof, Dolnje Vreme in Famlje – zaselek
Rudnik). |
(4) Širitve v teh naseljih so
namenjene tako zasledovanju razvojnih ciljev Občine kot potrebi po
vzpostavitvi kakovostne urbane strukture naselij. |
(5) V ostalih naselij so širitve in
zaokrožitve mogoče v skladu z razvojnimi potrebami posameznega naselja. |
(6) Območja širitev in zaokrožitev
naselij se načrtujejo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti in/ali
podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. |
(7) V preteklosti neustrezno
načrtovane površine (npr. na reliefnih robovih, prevelikih strminah na
15°, prekomerno načrtovane površine glede na vlogo naselij v omrežju
naselij) se nadomestijo s primernejšimi ustreznimi površinami oziroma se
vrnejo v primarno rabo. |
|
Usmeritve za razvoj dejavnosti po
naseljih |
(1) Stanovanjska dejavnost: |
·
Stanovanjska dejavnost se razvija v ravninskem in dolinskem delu ob
glavnih cestah, v hribovitem delu pa se ohranja. Večji razvoj
stanovanjske dejavnosti se predvideva predvsem v Divači in Senožečah; |
·
V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj
vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja
pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti.
Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v posodobitev
kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti; |
·
Za območja počitniških hiš ni predvidenih posebnih območij. |
(2) Centralne dejavnosti: |
·
Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi
ter zelenimi površinami se določa v centralnih naseljih, v ostalih
naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s
spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi. |
·
Območja družbenih dejavnosti so v območjih centralnih naselij, kjer bo
Občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V
ostalih naseljih se ohranjajo obstoječe družbene dejavnosti z možnostjo
razvoja. |
(3) Družbena javna infrastruktura
še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost
razvoja. Upravne funkcije se še nadalje razvijajo v Divači. Šolstvo,
varstvo predšolskih otrok ter nekatere centralne funkcije (pošta,
bančništvo, lekarne ipd.) so tako v občinskem središču kot tudi v
naseljih Senožeče in Vremski Britof; površine športno-rekreacijskih
dejavnosti so že razvite v Divači, v ostalih naselij se razvijajo v
okviru potreb na za ta namen določenih območij. |
(4) Gospodarske dejavnosti: |
·
Poslovno proizvodne dejavnosti so v območjih proizvodnih dejavnosti
načrtovane v naseljih Divača in Senožeče ter na območju asfaltne baze
Senožeče, manjše še pri Ledenici, Zavrhku, v Danah pri Divači, Senadolah
in Misličah. |
·
Zagotavljajo se prostorske možnosti za ohranjanje in razvoj manjših
gospodarskih dejavnosti tudi znotraj naselij, ki niso moteče in čezmerno
ne obremenjujejo komunalne infrastrukture naselij. |
|
Umeščanje objektov in ureditev
zunaj naselij |
(1) Umestitev prostorskih ureditev,
ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v
naseljih, je predvidena izven naselij, dislocirano ali na robovih in ob
pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora. |
(2) Kmetijska dejavnost se razvija
v okviru potreb na za ta namen določenih območjih izven naselij – kot
širitev stavbnih zemljišč bo omogočena gradnja novih ali nadomestnih
objektov za potrebe tistih kmetij, ki na obstoječih lokacijah v naseljih
nimajo več razvojnih možnosti. |
(3) Izven naselij, kot širitev
stavbnih zemljišč, se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso
združljive z dejavnostmi v naseljih ali morajo biti zaradi narave
dejavnosti locirane na nepozidanem prostoru (rekreacijska območja,
športna igrišča ipd.). |
|
Usmeritve glede sanacije razpršene
gradnje |
(1) Obstoječa razpršena gradnja v
obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se
sanira s komunalnim opremljanjem. |
(2) Območje razpršene gradnje, ki
se sanira kot območje sanacije razpršene gradnje z vključitvijo v
naselje, je na območju občine neizrazito, ker gre samo za posamezne
objekte, ki se priključijo naselju. |
(3) Območij razpršene gradnje, ki
se sanirajo kot območje sanacije razpršene gradnje in se opredelijo kot
posebno zaključeno območje poselitve, v občini Divača praviloma ni. |
|
Usmeritve glede ohranjanja
poselitve |
(1) V območjih ohranjanja
poselitve, kjer se zmanjšuje število prebivalstva, se to skuša ohranjati
s spodbujanjem ohranjanja ekstenzivnega kmetijstva in razvojem
dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije
odprtih vrat ipd.) oziroma vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti. |
(2) Na teh območjih se zagotavljajo
zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko
sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je potreben za ohranjanje
poselitve. |
|
Usmeritve za urbanistično
oblikovanje naselij |
(1) V ravninskem delu občine se pri
razvoju poselitve teži k večji urbanizaciji. V naseljih Divača in
Senožeče se teži k zmerni urbanizaciji v aglomeraciji Vremski Britof
(Vremski Britof, Dolnje Vreme, Famlje – zaselek Rudnik, Dolnje Ležeče).
V ostalih delih občine se ohranja pretežno ruralen tip poselitve.
Zlivanje naslij se praviloma preprečuje z zelenimi cezurami (Vremski
Britof – Dolnje Vreme, Divača – Dolnje Ležeče). |
(2) Za naselji Divača in Senožeče,
kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se smiselno upoštevajo usmeritve
urbanističnega oblikovanja iz urbanističnega načrta. |
|
Usmeritve za varstvo kulturnih
kakovosti |
(1) V občini Divača posebna
območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na
področju kulturne dediščine, predstavljajo vsi objekti in območja,
varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in
območja kulturne dediščine). Objekti in območja kulturne dediščine se
varujejo glede na njihov pravni status (kulturni spomeniki, varstvena
območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in so
prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta.
|
(2) Na objektih in območjih
kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki
bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali
vrednost prepoznanih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve,
razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba
upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati
javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju
kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v
prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine.
Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne
funkcije dediščine v prostoru. |
(3) Pri projektiranju in pripravi
podrobnejših prostorskih aktov je na območjih in objektih kulturne
dediščine treba upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte
in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali
degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status
območja, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine,
niso dopustni. |
|
Določitev naselij oziroma območij
naselij, za katera se bo izvajala celovita prenova, z usmeritvami |
(1) Celovita prenova se načrtuje in
izvaja v starem jedru v Divači in Senožečah. |
(2) Za stara jedra ostalih naselij
je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo.
Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega
stanja. |
(3) Za vsa območja celovite prenove
se načrtujejo izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov. |
|
8. Usmeritve za razvoj v krajini |
|
Splošne usmeritve za razvoj v
krajini |
(1) Razvoj krajine v občini Divača
se trajnostno usmerja v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob
hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. |
(2) Dejavnosti v krajini se
umeščajo v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo
ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi,
kakovostjo naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih
nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila. |
(3) Na območjih, ki so spoznana za
vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kakovosti, se
zagotavlja celostno varovanje. |
(4) Razvoj v krajini v občini
Divača se usmerja v štiri smeri, in sicer kot pretežno naravna krajina,
kot pretežno kulturna krajina, kot pretežno urbana krajina in kot
kmetijsko intenzivna krajina. |
(5) Pretežno naravna krajina se
ohranja na hribovitem gozdnatem območju Senožeških brd. |
(6) Pretežno kulturna krajina se
ohranja in usmerjeno razvija na podeželskem območju Brkinov, kjer
prevladuje tradicionalno kmetijska raba prostora z avtohtonimi
poselitvenimi vzorci. |
(7) Pretežno kmetijska krajina se
ohranja in usmerjeno razvija na ravninskih območjih Senožeškega in
Senadolskega polja, Ravni med Divačo in Goričami, na Danskem in Vremskem
polju, saj imajo ta območja pridelovalni potencial tal. |
(8) Pretežno urbana krajina se
usmerjeno razvija v dolinskem območju občine, na območju današnjih
večjih središčnih naseljih občine. |
(9) Razvoj turistično-rekreacijskih
dejavnosti, gospodarjenje z vodami in izkoriščanje mineralnih surovin so
skladni s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli
varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
(10) Razvoj turizma se usmerja v
podeželski turizem, predvsem na podeželskih območjih, še posebej
Brkinih. Razvija se navezava na športno-rekreacijski turizem okoli obeh
večjih središč. Park Škocjanske jame je kot zavarovano območje in
območje svetovnega pomena zaradi ohranjene narave in kulturne dediščine
tudi, in predvsem, še naravoslovno-kulturni center. |
(11) Vodno gospodarske dejavnosti
se usmerjajo v ohranjanje obstoječih retencijskih površin in
renaturacije vodotokov. |
(12) Izkoriščanje mineralnih
surovin se usmerja v obstoječe kope v okolici naselja Laže, ki jih je
treba po končanem izkoriščanju sanirati. Manjše opuščene nelegalne kope
(Globočak pri Matavunu, Planina pri Barki in Strmec pri Gabrčah) se
prepustijo naravnemu zaraščanju. V primeru morebitnih sanacijskih
posegov v nelegalnem kopu Strmec pri Gabrčah se zagotavlja varstvo
zavarovanih vrst ptic (na primer kačarja (Circaetus gallicus)).
Morebitna sanacija naj se izvaja v času med oktobrom in marcem. |
|
8.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne
vire |
|
Kmetijstvo |
(1) V občini Divača kmetijska
zemljišča zavzemajo dobro tretjino vseh površin in označujejo pretežno
ravninske dele občine. Ker je velik del občine na območju Krasa, se
zaradi specifičnih naravnih razmer uvršča med območja s težjimi in
specifičnimi naravnimi razmerami (mikroklima, relief, geološka podlaga,
prst) za kmetijsko dejavnost ter pomanjkanjem najrodovitnejše prsti. K
temu prispevajo tudi družbeni dejavniki, kot so razdrobljenost posesti,
nespecializiranost kmetijske proizvodnje in prevladovanje majhnih
kmetijskih gospodarstev. To se odraža v izboru kultur in obsegu ter
načinu obdelave ter usmerjenosti kmetij (sadjarstvo, živinoreja).
|
(2) Vloga divaškega kmetijstva v
regionalnem gospodarstvu je zelo skromna, vendar je ohranjanje tega
gospodarskega sektorja izredno pomembno za vzdrževanje poseljenosti
podeželja, ohranjanja kulturne krajine, biotske raznovrstnosti in
identitete območja. |
(3) Kmetijska dejavnost se
prednostno usmerja na strnjene komplekse kmetijskih zemljišč v
ravninskem delu občine, predvsem na območja rodovitnejše prsti.
Ohranjajo se manjši kompleksi kmetijskih površin v hribovitem delu za
potrebe kmetijskih gospodarstev, predvsem za pašno živinorejo in z
namenom ohranjanja kulturno krajinske podobe prostora. |
(4) Spodbuja se izboljševanje
izredno neugodne strukture posesti (razdrobljenost) in kmetij (majhne
kmetije mešanega tipa) z usmerjanjem v komasacije, specializacijo in
povezovanje s turistično dejavnostjo kot dopolnilno dejavnostjo na
kmetiji (turistične kmetije, osmice, turistična konjereja). Komasacije
in specializacije se spodbujajo na celotnem območju občine, razen v
Vremski dolini, kjer se spodbuja tradicionalna kmetijska raba. Za to
veljata razdrobljena lastniško-posestniška in parcelna struktura ter
hitro menjavanje različnih kultur, kar ustvarja kakovostno kulturno
krajinsko podobo prostora, ki jo je treba ohranjati. |
(5) Kmetijska dejavnost se spodbuja
tudi z namenom zaustavljanja nadaljnjega zaraščanja območij kulturne
krajine ostalih podeželskih naselij. |
(6) Ohranja in spodbuja se razvoj
sadjarstva na območju Brkinov. Nadaljuje se usmerjanje v ekološko
pridelavo sadja in zaustavljanje zaraščanja starih sadovnjakov z
obnavljanjem nasadov. |
(7) Na celotnem območju občine se
spodbujata ohranjanje in povečevanje obsega govedoreje in reje drobnice.
Ovčereja in kozjereja se uvajata predvsem na površinah, ki niso primerne
za govedorejo. Mogoča je tudi prašičereja kot dopolnilna dejavnost
kmetije, ki ponuja osnovno surovino za kraški pršut, vendar mora
upoštevati nosilno sposobnost okolja. |
(8) Z usmerjeno kmetijsko
dejavnostjo se zagotavlja nadaljnji obstoj najpomembnejših pridelkov in
prepoznavnih blagovnih znamk v regiji. S promocijo in pomočjo pri
prodaji se omogoči dodaten vir zaslužka. Spodbuja se predelava osnovnih
kmetijskih pridelkov v živila z višjo dodano vrednostjo (kot so na
primer sadni sok, kis, žganje, suho sadje, suhe mesnine, sir, skuta,
jogurt). |
|
Gozdarstvo |
(1) V občini Divača gozdovi
zavzemajo več kot polovico vseh površin. Strnjena območja gozda so v
Senožeških Brdih, na pobočjih Vremščice in v Brkinih. Iglavci (črni bor)
predstavljajo približno 40 % lesnih zalog, 60 % pa jih sestavljajo
listavci. Donosi teh gozdov so skromni. Kljub skromni gospodarski
vrednosti gozda ostaja velik del potenciala lesnoproizvodnih gozdov
neizkoriščen, zlasti v Brkinih, kjer je tudi delež gospodarsko pomembnih
gozdov najvišji. Približno 80 % gozdov je v zasebni lasti, delež pa še
narašča. Zelo velika razdrobljenost gozdne posesti otežuje optimalno
izrabo lesa in potenciala gozda, vendar hkrati vpliva na vrstno in
strukturno pestrost gozdov. |
(2) Varovanje gozda se izvaja
skladno z določeno stopnjo varovanja gozda: varovalni gozdovi in gozdni
rezervati. |
(3) Zagotavljajo se protipožarni
ukrepi (gradnja in vzdrževanje protipožarnih presek) in ščiti pred
objedenostjo mladovja listavcev od divjadi. |
(4) Pri gospodarjenju z gozdom je
treba negovati mlajše razvojne faze gozda, skrbeti za
varstveno-sanitarne sečnje zaradi sušenja črnega bora in uveljavljati
obetavne avtohtone vrste (listavce), s ciljem izboljšati kakovost in
zdravstveno stanje gozdov. Ohranjajo se sestoji v čim bolj naravnem
stanju ter vzpostavlja naravno stanje v spremenjenih sestojih. |
(5) Gospodarjenje z gozdovi temelji
na trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju, ki je v skladu
z načeli varstva okolja in naravnih vrednot ter trajnim in optimalnim
delovanjem gozdov kot ekosistema ter zagotavlja uresničevanje vseh
njihovih funkcij. |
(6) Na strmih in izpostavljenih
delih površja, kjer je večja verjetnost pojava erozije zaradi vode ali
vetra (burja), gozd opravlja varovalno funkcijo. Ohranjanje te vloge
gozda se zagotavlja s stalno pokritostjo površja z drevesno vegetacijo,
ukrepa se malopovršinsko, z nižjo intenziteto sečnje. |
(7) V okolici vodnih zajetij in na
najožjih vodovarstvenih območjih se ohranjata naravna drevesna sestava
gozdov in poraščenost z gozdom. Na teh območjih so strogo prepovedani
odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje. |
(8) V zvezi z ohranjanjem narave
naj se zagotavljata ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo
naravnih vrednot. Spodbuja naj se rekreacija v naravnem okolju na način
in v obsegu, ki ne ogroža stabilnosti gozdnih ekosistemov. |
(9) Ekološke in socialne funkcije
gozda imajo prednost pred proizvodnimi funkcijami gozda. Lesnoproizvodno
funkcijo gozda se krepi predvsem na najboljših rastiščih, ki hkrati niso
primerna za kmetijsko rabo; to so predvsem območja v Brkinih in
Senožeških brdih. |
(10) Gozdovi ob robovih naselij
imajo ekološko izravnalno, krajinsko in socialno funkcijo, zato se
pretežno ohranjajo in vključijo v zelene sisteme naselij s primernimi
oblikami rekreacijske rabe. |
(11) Zaradi relativno slabe
odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami se na območju občine spodbuja
gradnja gozdnih cest, protipožarnih presek in gozdnih vlak. Gradnja
gozdnih prometnic se načrtuje in izvaja v skladu z veljavno gozdarsko,
okoljsko in gradbeno zakonodajo, pri čemer se ne smejo ogroziti
lastnosti, zaradi katerih so bila določena varovana območja narave
opredeljena. |
|
Vode |
(1) Za Divaški kras je značilna
največja slovenska ponikalnica – Reka. To območje zaznamuje podzemna
voda, ki je značilna za kraški prostor. Poleg tega pa prostor občine
zaznamujejo manjši vodotoki, ki so velikokrat hudourniškega značaja,
studenci, vodnjaki in kali. |
(2) Vode v občini se izkoriščajo za
oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene. Vode imajo tudi
vlogo v ustvarjanju krajinsko doživljajske podobe prostora. |
(3) Vsi vodni viri se ustrezno
varujejo. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. |
(4) Na erozijsko ogroženih območjih
se pred posegom v prostor zagotovijo ustrezni protierozijski ukrepi. |
(5) Pri urejanju in ohranjanju
vodnega režima se upoštevata naravna dinamika in sonaravno urejanje
odtočnega režima z ohranjanjem naravne retenzijske sposobnosti prostora
ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima
izven teh območij. |
(6) Ohranjajo se retenzijske
sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to
mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je
možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh
površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne
poslabšujeta vodni režim in stanje voda. |
(7) Vodotoki, ki sodijo v 1. in
1.–2. razred po kategorizaciji vodotokov, se izvzamejo iz vsakršne
gospodarske rabe. |
(8) Na vseh območjih poselitve se
zagotavljata okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
To je še posebno pomembno upoštevati pri razvoju (turističnih) kmetij in
turistične infrastrukture, ki je izven strnjenih območij poselitve. |
(9) Dejavnosti je treba usmerjati
izven območij podzemne vode in virov pitne vode oziroma njihovo
izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za
njihovo onesnaževanje. |
(10) Dejavnosti se usmerjajo izven
poplavnih, erozijskih in plazljivih območij oziroma se prilagajajo
naravni dinamiki prostora. Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi
poplavnih, erozijskih in plazljivih območij, je treba zagotoviti varstvo
ljudi in premoženja. |
(11) Ob hudournikih gradnja
objektov ni primerna. Gradnja objektov ni ustrezna tudi ob stožcu
hudournika, pred izlivom v nižinske potoke ali reke, saj se s tem
prepreči erozija bregov in zagotovi poplavna varnost. |
|
Turizem in rekreacija |
(1) Turistična in športno
rekreacijska ponudba temeljita na naravnih kakovostih. Primarno
turistično območje v občini z osnovno infrastrukturo (gostišče,
prenočišča, informacijska točka, parkirišča, prireditve) je Park
Škocjanske jame. Pomembno športno rekreacijsko območje za šport in
rekreacijo v naravi je tudi celotno območje Vremščice in Brkinov.
Posamezni deli občine so med seboj povezani s kolesarskimi potmi.
Športno rekreacijska ponudba je podprta s ponudbo ekoloških in
turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja. |
(2) Z namenom ohranjanja naravnih
kakovosti se izvajanje posameznih športno rekreacijskih dejavnosti po
potrebi časovno omeji. |
(3) Turistične dejavnosti se
usmerjajo tako, da se v turistično ponudbo vključi čim večje število
območij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi. |
(4) Spodbuja se trajnostni razvoj
te dejavnosti, kar pomeni ohranjanje teh prostorskih posebnosti. Športno
rekreacijska ponudba in dejavnosti naravnih kakovosti ne smejo ogrožati,
temveč jih je treba izvajati skladno z drugimi rabami prostora, predvsem
poselitvijo in kmetijstvom. Prednost pred novimi posegi v prostor ima
prenova obstoječe infrastrukture ali drugih objektov. Turistična in
športno rekreacijska ponudba na območju Parka Škocjanske jame, ki je
tudi varovano območje (pod okriljem Unesca), naj se razvijata ob
zagotavljanju ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih
vrednot. |
(5) Turistične točke, ki omogočajo
daljše zadrževanje večjih skupin ljudi, se ne urejajo v neposredni
bližini naravnih vrednot. |
(6) Nadaljujeta se spodbujanje in
usmerjanje izletniškega turizma, katerega osnova so naravne in kulturne
znamenitosti. Spodbuja se tudi urejanje (krožnih) učnih poti, ki
prispevajo k razvoju raziskovalnega in šolskega turizma. Kmečki turizem
se razvija v povezavi z gastronomijo. Poudarja se športni turizem
(jamarstvo, plezanje, konjeništvo, kolesarjenje in pohodništvo,
zmajarstvo, lovni turizem ipd.) in še nerazviti potencial zdraviliškega
turizma (speleoterapija). |
(7) Na turističnih in športno
rekreacijskih območjih se zagotovi ustrezna infrastrukturna opremljenost
ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne
površine. Uredijo (sanirajo) se tudi točke, kjer se ljudje že sedaj
zbirajo (parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti), in sicer na
način, da ne ogrožajo virov pitne vode. |
(8) Nastanitvene kapacitete se v
urbanih naseljih zagotavljajo v hotelih, motelih ter penzionih, v
podeželskih območjih pa v apartmajskih objektih, v okviru turističnih
kmetij ter v kampih – šotoriščih (Škoflje, pri Divaški jami, pri Gornjih
Vremah, pri ribiški koči v Famljah in v Danah pri Divači). Na
turističnih kmetijah se zagotavljajo možnosti za ureditev dodatnih
nočitvenih kapacitet in drugih dopolnilnih dejavnosti. |
(9) Gradnja potrebne infrastrukture
se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in
naravovarstvenimi merili ter varstvom kulturne dediščine. |
(10) Prosto taborjenje in
kampiranje v naravi izven kampov nista dovoljena. V kampih izven
obratovalnega obdobja ni dovoljeno puščati kakršnih koli mobilnih
(prikolice, avtodomi) in začasnih objektov (šotori, bivalni zabojniki,
mobilne hiše ipd.). |
|
Mineralne surovine |
(1) Pri naselju Laže sta dve večji
območji nadzemnega pridobivalnega prostora tehničnega kamna – apnenca
(kamnolom Laže in kamnolom Razdrto). Manjši opuščeni nelegalni kopi so:
Globočak pri Matavunu, Planina pri Barki in Strmec pri Gabrčah. |
(2) V času pridobivanja mineralnih
surovin, vključujoč vplive transporta, je treba izvajati ukrepe za
zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, predvsem na okoliško poselitev,
zajetja in vodovarstvena območja, objekte in območja kulturne dediščine
ter naravne vrednote. |
(3) Za območja nadzemnega
pridobivanja mineralnih surovin se pred začetkom izkoriščanja mineralnih
surovin pripravita načrt izkoriščanja in načrt sanacije območja. |
|
8.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne
kakovosti in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter
urbanističnih in arhitekturnih značilnosti |
|
Usmeritve za posamezna krajinska
območja |
Glede na naravne in kulturne
značilnosti ter prevladujočo rabo se prostor občine členi na krajinska
območja, katerih razvoj se podrobneje usmerja: |
|
1. Krajinska enota Divaški kras –
D: |
Divaški kras je del obsežne
apneniške planote matičnega Krasa s tipično kraško podobo. Z uravnanim
svetom med Vremščico, Vremsko dolino in Brkini skupaj s ponornim
območjem Reke tvori morfološko celoto. Kamninska sestava je v celoti
apneniška, območje je močno zakraselo in prevotljeno. Simbolne vrednosti
naravnih in kulturnih vrednot Divaškega krasa imajo poleg lokalnega tudi
državni pomen, saj so Škocjanske jame od leta 1986 uvrščene na seznam
Unescove svetovne dediščine. |
Bližina morja, nadmorska višina ter
močan vpliv burje v zimski polovici leta so glavni dejavniki, ki
oblikujejo klimo krajinskega območja. Na Divaškem krasu so plitve prsti,
ki so se razvile na netopnem ostanku v preteklosti raztopljenega
apnenca. Naravno rastje je listnati gozd, s prevlado črnega gabra,
gradna in malega jesena. Borove kulture so antropogeno vnesene s
pogozdovanjem. Opuščanje obdelovalnih površin pospešuje zaraščenost. |
Divaškemu krasu pripadajo naselja:
Divača, Dolnje Ležeče, Gradišče pri Divači, Brežec pri Divači, Betanja,
Škocjan, Matavun, Naklo, Dane pri Divači in Kačiče-Pared. V smislu
prilagajanja poselitve izoblikovanosti površja so se naselja Divaškega
krasa prilagajala zlasti mikroreliefnim razmeram, s tem, da je večina
vasi locirana na manj kakovostna zemljišča, tik ob zaplate rodovitne
prsti. Vasi so brez izjeme gručaste, z razvejanim sistemom prometnic.
|
Razvojne usmeritve: |
·
ohranjajo se naravne vrednote in tudi značilni kraški pojavi, kot so
vrtače in mikroreliefne kraške oblike (škraplje, skalni osamelci itd.); |
·
ohranja in varuje se kulturna krajina, s čimer se ohranja in razvija
identiteta podeželskega prostora; |
·
zadržuje se spontano zaraščanje Krasa, s čimer se ohranjajo značilne
rastlinske združbe in botanične posebnosti, ki bi sicer z zaraščanjem
travnikov in gozdov izginile s Krasa; |
·
ohranjanja se kmetijska proizvodnja v obsegu, ki omogoča ohranitev
krajinskih značilnosti območja; ob primarni produkciji se razvijajo
različne oblike dopolnilnih in samostojnih dejavnosti, ki omogočajo
ohranitev krajinskih značilnosti in biotske raznovrstnosti območja; |
·
vzdržuje se sadjarstvo, v določenem obsegu se spodbuja živinoreja, s
katero se ohranjajo pašniki in travniki ter posredno tudi suhozidi in
kupi zloženega kamenja; |
·
omejujejo se sodobne oblike kraških melioracij (odstranjevanje kamenja),
ki vplivajo na poenotenje in degradacijo kraške pokrajinske podobe
(zasipavanje vrtač s kamenjem) ter spodbujajo tradicionalni načini
ohranjanja kmetijske kraške krajine (ohranjanje suhih zidov); |
·
turizem se usmerja v ekološke, nemasovne oblike, v povezavi s stalnimi
prebivalci; |
·
ohranjajo se njive v vrtačah in spodbuja se kmetijska dejavnost; |
·
ohranja se naravna kraška krajina (Škocjanske jame, Divaška jama); |
·
ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških
vasi; |
·
ohranjata se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v
krajino; |
·
prednost pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega
stavbnega fonda; novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem
in umeščenosti naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene ali
vzpetine, na prisojno zavetno stran); |
·
prenove in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v
naseljih (strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen, materiali,
kritine, detajli, obzidana dvorišča); |
·
suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način; |
·
nosilec osrednjega gospodarskega in kulturnega razvoja v krajini je
naselje Divača, ki ohranja in krepi značaj občinskega središča; |
·
poudarja se turistična funkcija vasi Matavun, Škocjan in Betanja; |
·
z urejenim in kakovostnim bivalnim okoljem, zagotavljanjem možnosti
zaposlovanja, boljše oskrbe s centralnimi funkcijami in izboljševanjem
infrastrukturne opremljenosti se povečuje privlačnost naselja Divača za
bivanje; ugodna geostrateška lega krajinske enote ter kakovostno
arhitekturno in bivalno okolje z dobro prometno dostopnostjo v ostalih
vaseh pa predstavljata pomemben stimulator za prebivalce, da živijo v
enem, delajo pa v drugem kraju. |
|
2. Krajinska enota Senožeško
podolje in Senožeška brda – S |
Senožeško podolje (ime ponazarja
poglavitno reliefno izoblikovanost krajinske enote) predstavlja
zaključni del matičnega Krasa. Na severu podolje prehaja v hriboviti
svet Senožeških brd, na jugu pokrajino zapira pogorje Vremščice in
Čebulovica, na vzhodu pa prehaja v dinarskokraško Slovenijo. Prehodnost
območja vpliva na njegovo izrazitost. |
V krajini, vsaj kar zadeva
temperaturne razmere, prevladujejo celinske klimatske poteze nad
submediteranskimi. Podolje pokrivajo rjava pokarbonatna tla, ki se
večinoma pojavljajo v kombinaciji z rendzino. Naravno rastje je listnati
gozd, posebno mesto med drevesnimi vrstami imajo umetni nasadi črnega
bora. Zaradi spodbujanja pašne reje drobnice se ponekod ohranjajo
travišča. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin imajo lokalni
pomen. |
Senožeškemu podolju pripadajo
naselja: Senožeče, Gabrče, Dolenja vas, Potoče, Senadole in Laže.
Naravni pogoji Senožeškega podolja niso najugodnejši za poselitev.
Burja, značilna za območje občine, je najizrazitejša prav v tej
krajinski enoti. Da bi omilila njeno moč, so si naselja izbrala naravno
zavetrno lego ob vznožju reliefno razgibanega sveta. Znotraj naselja so
zaščito pred močnim vetrom graditelji dosegli z zbito tlorisno
kompozicijo vasi, kar daje vasem značilno gručasto podobo, z navidezno
neurejenostjo in nesistematičnostjo vasi. |
Severni del občine in krajinske
enote pa pripadajo razgibanemu flišnemu hribovju, Senožeškim brdom.
Senožeška brda na jugu obdaja Senožeško podolje, osojna pobočja hribovja
padajo v zgornji del Vipavske doline. |
Zadostna količina padavin in
prevladujoča evtrična rjava prst omogočata ugodne pogoje za rast
obsežnih hrastovih gozdov, ki dajejo pokrajini pečat gozdnatosti. Brda
tako niso le morfološki pojem, ampak tudi sinonim za gozd na flišnih
tleh. |
Na neobljudenost pokrajine vpliva
zlasti reliefna razgibanost krajinske enote. Gre za večinoma neposeljeno
območje, obljudena je le dolina Močilnika. V tem primeru voda
predstavlja ključno lokacijsko determinanto poselitve. Ob potoku so
namreč pod skupnim pod skupnim krajevnim imenom Otošče nanizani
posamezni objekti oziroma manjše skupine objektov, ki dajejo kraju
podobo razloženega naselja. |
Simbolne vrednosti naravnih in
kulturnih prvin prostora imajo lokalni pomen. |
Razvojne usmeritve: |
·
ohranjajo se naravne vrednote in tudi značilni kraški pojavi, kot so
vrtače in mikroreliefne kraške oblike (škraplje, skalni osamelci ipd.); |
·
varuje se kulturna krajina, s čimer se ohranja in razvija identiteta
podeželskega prostora; |
·
zadržuje se spontano zaraščanje Krasa, s čimer se ohranjajo značilne
rastlinske združbe in botanične posebnosti, ki bi sicer z zaraščanjem
travnikov in gozdov izginile s Krasa; |
·
ohranja se kmetijska proizvodnja (ovčereja, kozjereja ipd.) v obsegu, ki
omogoča ohranitev krajinskih značilnosti območja; spodbuja se kmetijska
proizvodnja z vse bolj izobraženo delovno silo, multifunkcionalna
kmetijska dejavnost (v povezavi s turizmom, rekreacijo, gozdarstvom,
obrtjo) prispeva k ohranjanju kulturne krajine, poseljenosti in funkcije
podeželja, ki omogoča ohranitev krajinskih značilnosti in biotske
raznovrstnosti območja; |
·
omejujejo se sodobne oblike kraških melioracij, ki vplivajo na
poenotenje in degradacijo kraške pokrajinske podobe (zasipavanje vrtač s
kamenjem), spodbujajo se tradicionalni načini ohranjanja kmetijske
kraške krajine (ohranjanje suhih zidov); |
·
ohranjajo se vaške kale kot površinske vode in označevalci kraških vasi; |
·
ohranjata se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v
krajino; |
·
prednost pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega
stavbnega fonda; novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem
in umeščenosti naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene ali
vzpetine, na prisojno zavetno stran); |
·
prenove in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v
naseljih (strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen, materiali,
kritine, detajli, obzidana dvorišča); |
·
suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način; |
·
nosilec osrednjega gospodarskega in kulturnega razvoja v krajini je
naselje Senožeče, ki ohranja in krepi značaj pomembnejšega lokalnega
središča; |
·
z urejenim in kakovostnim bivalnim okoljem, zagotavljanjem možnosti
zaposlovanja, boljše oskrbe s centralnimi funkcijami in izboljševanjem
infrastrukturne opremljenosti se povečuje privlačnost naselja Senožeče
za bivanje; kakovostna arhitekturna zasnova, privlačno bivalno okolje z
dobro prometno dostopnostjo v ostalih vaseh predstavljajo pomemben
stimulator za prebivalce, da živijo v enem, delajo pa v drugem kraju; |
·
z namenom ohranjanja poselitve v dolini potoka Močilnik se izboljša
prometna povezava s centralnimi kraji v Vipavski dolini, kamor
prebivalci območja dnevno gravitirajo; |
·
obstoječa poselitev ob potoku Močilnik se ohranja v sedanjih okvirih;
območja opuščenih delov naselja se prepustijo nadaljnjemu zaraščanju,
razen v primeru, ko se izkaže interes za obnovo posameznih objektov; |
·
največji del Senožeških brd bo ostal neposeljen tudi v prihodnje in bo
predstavljal območje neokrnjene narave, ki se kot tako varuje. |
|
3. Krajinska enota Vremska dolina z
Vremščico – V |
Vremska dolina je učinek
ponikovalnice Reke na robnih apnencih in je kot zaključek Reške doline
izrazita kontaktna tvorba na meji propustnega in nepropustnega sveta z
vsemi značilnostmi slepe doline. Dolino na jugu omejuje svet Brkinov, na
severu pa pogorje Vremščice. |
Dno Vremske doline sestavlja široka
akumulacijska terasa, imenovana Vremsko polje. Na flišnih naplavinah,
nanesenih na apneniško podlago Vremskega polja, se je razvila rodovitna
prst, zaradi česar je dolinsko dno kmetijsko obdelano, medtem ko so
naselja umaknjena na njegov rob oziroma na višje ležeče terase, od koder
se odpirajo kakovostni pogledi na privlačno kulturno krajino. |
Pobočja Vremščice v veliki meri
prerašča bukov gozd. Od nekdaj obsežnih travišč, senožetov in pašnikov
so se do danes ohranili le ostanki na pobočjih z manj ugodnimi
rastiščnimi razmerami in tam, kjer sta še prisotni paša in košnja.
Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin prostora imajo pretežno
lokalni pomen. Državno zavarovano območje je kanjon Reke v okviru
Regijskega parka Škocjanske jame. |
Vremski dolini pripadajo naselja:
Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Dolnje Vreme, Vremski Britof, Škoflje,
Zavrhek, Famlje in Goriče pri Famljah. Zasnova naselij v krajinski enoti
je najbližja značilnostim kraškega morfološkega tipa. Prevladuje
nepravilna, gručasta razporeditev objektov ob razvejanih prometnicah. |
Razvojne usmeritve: |
·
zagotavljata se varovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske
raznovrstnosti in kulturne krajine; |
·
spodbuja se sonaravna kmetijska dejavnost; na območju Vremskega polja se
spodbujata tradicionalna kmetijska raba z razdrobljeno lastniško
posestniško in parcelno strukturo ter hitro menjavanje različnih kultur,
kar ustvarja kakovostno kulturno krajinsko podobo prostora, ki jo je
treba ohranjati; |
·
preprečuje se zaraščanje kulturne krajine s pašno živinorejo; |
·
ohranjajo in vzdržujejo se kmetijska zemljišča in kakovosten krajinski
vzorec (prepletanje njiv s sadovnjaki ter grajenimi dominantami);
ohranjajo se značilni slivovi nasadi in spodbuja zasajanje novih
sadovnjakov; |
·
ohranja se visoka zaraslost ob vodotokih; |
·
ohranjata se vplivno zaledje Škocjanskih jam, dolina reke Reke; |
·
ohranjata se tradicionalna podoba naselij in njihova umestitev v
krajino; |
·
ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških
vasi; |
·
prednost pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega
stavbnega fonda; novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem
in umeščenosti naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene ali
vzpetine, na prisojno zavetrno stran); |
·
prenove in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v
naseljih (strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen, materiali,
kritine, detajli, obzidana dvorišča); |
·
suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način; |
·
izboljšuje se demografska struktura z učinkovito demografsko politiko in
poudarjanjem prednosti življenja na podeželju; |
·
naselje Vremski Britof prevzame funkcijo lokalnega središča Vremske
doline in Brkinov, ki za lokalne potrebe dopolnjuje funkcijo občinskega
središča in zagotavlja osnovne pogoje za življenje prebivalcev svojega
gravitacijskega zaledja; |
·
razlike v primerjavi z ostalimi krajinskimi enotami se zmanjšujejo s
prenovo vasi, z vnašanjem novih vsebin v podeželski prostor,
posodobitvijo kmetijske dejavnosti, agrarno komasacijo in komunalno
sanacijo; |
·
spodbuja se razvoj športno rekreativnega turizma (zmajarstvo, jadralno
padalstvo, pohodništvo) v obsegu in na način, ki ne ogroža zavarovanih
in kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst ter kvalifikacijskih
habitatnih tipov, ohranjajo se sirarske dejavnosti in pašništvo
(ovčereja) na Vremščici; |
·
ohranjajo se razgledi z Vremščice in biodiverzitetne značilnosti
(ekosistemi). |
|
4. Krajinska enota Brkini – B |
Brkini so široko v dinarski smeri
potekajoče flišno hribovje. Zaradi geomorfoloških učinkov, ki so
posledica razgibanega reliefa, je pokrajina pravo nasprotje nižjemu
obrobnemu apneniškemu svetu. Hribovje je razrezano z dolinami in
hudourniškimi grapami s strmimi pobočji, ki jih med seboj ločijo
posamezna slemena. Relief je eden od vzrokov za hitro in velikopotezno
opuščanje obdelovalnih površin. |
Prehodnost pokrajine se kaže v
podnebnih značilnostih. Na brkinskih slemenih, izpostavljenih vetrovom,
so temperature nižje kot v ostalem delu občine. Zaradi prepletanja
vplivov sredozemskega in celinskega podnebja je pogosto pojavljanje
žleda. Prst je najrodovitnejša na vrhovih slemen. Prevladujoča zemljiška
kategorija je gozd. Delež gozdnatosti se zaradi opuščanja kmetijske
dejavnosti povečuje, travišča se ohranjajo le na slemenih. Simbolne
vrednosti naravnih in kulturnih prvin prostora imajo lokalni pomen. |
Brkinom pripadajo naselja: Barka,
Kozjane, Misliče, Podgrad pri Vremah, Vareje in Vatovlje. Lego naselij
najočitneje določajo reliefne razmere. Uravnave na slemenih so
poseljene, medtem ko so ozke grape ob potokih in hudournikih ostale
večinoma neobljudene. Identiteto krajinski enoti tako soustvarjajo po
vrhovih slemen razvrščena gručasta naselja. Zaradi takšnega položaja so
vasi vizualno bolj izpostavljene, kar pa danes zmanjšuje precejšnja
gozdnatost območja. |
Razvojne usmeritve: |
·
zagotavljata se varovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske
raznovrstnosti in kulturne krajine; |
·
ob pomoči domačih subvencij in s sredstvi iz strukturnih skladov, z
agrarno komasacijo in s povečevanjem velikosti kmetij za tiste kmetije,
ki bodo gradile na konkurenčnosti, se ohranja kmetijska dejavnost; njena
vloga se ne odraža samo kot proizvodna funkcija, ampak je kmetijstvo
tudi panoga, ki skrbi za prostor na način, da ne izgublja svojih
značilnosti; spodbuja se zlasti razvoj sonaravnega kmetovanja z vse bolj
izobraženo delovno silo; ohranjajo se tradicionalni vzorci kmetijskih
zemljišč na slemenih in terasah, ki skupaj z značilno vrstno zasajenim
sadnim drevjem ustvarjajo tipično podobo Brkinov; |
·
vzdržuje se obstoječe razmerje med kmetijskimi površinami in gozdom; |
·
poleg kmetijske dejavnosti se razvijajo tudi druge dejavnosti, ki jo
bodo dopolnjevale (turizem, rekreacija, gozdarstvo, obrt); |
·
ohranja se avtohton poselitveni vzorec, to je gručasta slemenska
pozidava z obdajajočimi terasami in kmetijskimi površinami; |
·
ohranja se prilagojenost poselitvenega vzorca reliefu; |
·
ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških
vasi; |
·
suhozidi se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način; |
·
problematika praznjenja območja se rešuje z ustrezno demografsko
politiko; |
·
ob izkoriščanju dela na daljavo (spodbuja se zlasti razvoj novih
dejavnosti, povezanih z družinskim podjetništvom), razvoju dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah in drobnega podjetništva se utegne število
emigrantov zmanjšati; izseljevanje se zaustavlja še s poceni zemljišči
in omogočanjem dnevne migracije; v končni fazi se lahko demografska
struktura stabilizira in ohrani obstoječa poselitev; dopušča se možnost
priseljevanja ljudi z višjimi okoljskimi standardi; |
·
poseljenost krajinske enote se zagotavlja z ukrepi, kot je posodobitev
prometne infrastrukture in informacijsko komunikacijske tehnologije, z
zagotavljanjem osnovnega komunalnega standarda, bližino osnovnega
izobraževanja ter z razvojem nekaterih mobilnih funkcij (potujoča
trgovina z živili, mobilna zdravstvena in socialna oskrba, sistem pomoči
na domu za starejše občane, prevozi s šolskimi avtobusi); |
·
ker območje ostaja brez lastnega oskrbnega središča, se prioritetno
omogoča boljša dostopnost do dobrin skupnega pomena s pomočjo sodobne
infrastrukture; |
·
razlike z ostalimi krajinskimi enotami se zmanjšujejo s prenovo vasi,
vnašanjem novih vsebin v podeželski prostor, posodobitvijo kmetijske
dejavnosti, agrarno komasacijo in komunalno sanacijo. |
|
8.3 Območja za potrebe obrambe, območja za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter območja zaščite in reševanja |
Območja za obrambne potrebe |
(1) Na območju občine sta naslednji
območji za potrebe obrambe: |
·
Letališče Divača – območje možne izključne rabe ter omejene in
nadzorovane rabe in |
·
Vremščica – območje možne izključne rabe. |
(2) Območja možne izključne rabe so
območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe in se v primeru
izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, lahko uporabijo za obrambne
potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so v souporabi za obrambne
potrebe. |
(3) Območja omejene in nadzorovane
rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in
tehničnih vzrokov. |
(4) Območja za potrebe obrambe so
prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 3: »A – Zasnova
prostorskega razvoja občine, Zasnova obrambe in zaščite«. |
|
Ocena ogroženosti za posamezne
nesreče |
Glavni cilj varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter
preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč.
Možne naravne in druge nesreče v občini so zemeljski potres do 8.
stopnje po lestvici MSK, ekološke nesreče (ogroženost občine z nevarnimi
snovmi: bencinska servisa v Divači in Senožečah), požari v območjih
proizvodnih dejavnosti in urbanih okoljih ter požari v naravnem okolju,
viharji in ujme s točo, žled, suša ter nesreče v prometu. |
|
Zaščita in reševanje |
(1) Prva medicinska pomoč je
organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v
Divači in Senožečah. Nobena od zdravstvenih služb nima nujne medicinske
pomoči. Reševalci morajo na to področje priti iz Zdravstvenega doma
Sežana. |
(2) Za evakuacijo je predvidenih
devet območij: štiri v Divači in po eno v Divaški jami, v Senožečah, na
letališču Divača, na območju Podgore in v Globočaku pri Matavunu. |
(3) V občini ni deponije za
odlaganje kontaminiranih materialov. |
(4) Območja za evakuacijo so
prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 3: »A – Zasnova
prostorskega razvoja občine, Zasnova obrambe in zaščite«. |
|
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
Usmeritve za določitev namenske
rabe zemljišč |
(1) Namenska raba se določi in
prikaže za celotno območje občine. Osnovna namenska raba zemljišč se
loči na: |
·
stavbna zemljišča, |
·
kmetijska zemljišča, |
·
gozdna zemljišča, |
·
vodna zemljišča, |
·
druga zemljišča. |
(2) Širitve so zasnovane tako, da
omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja Občine in sledijo
usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. |
(3) Stavbna zemljišča se v
kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to
izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika
prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma
gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na osnovi analiz
izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča. |
(4) Spreminjanje kmetijskih in
gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi
racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja
(predvsem na območjih razpršene gradnje, na kmetijskih zemljiščih
znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni
pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih
odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je treba v
največji možni meri upoštevati kakovost kmetijskih zemljišč in njihov
potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč
v stavbna je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij. |
(5) Kmetijska zemljišča se lahko
(na območjih razpršene poselitve) spreminjajo v stavbna tudi za potrebe
širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah. |
(6) Spreminjanje kmetijskih in
gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko
izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter
turizma in rekreacije. |
(7) Znotraj sklenjenih območij
gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna za potrebe poselitve niso
dopustne. |
(8) Območja pridobivanja mineralnih
surovin so opredeljena le na delujočih območjih površin nadzemnega
pridobivalnega prostora v Razdrtem in Lažah. V občini je treba
vzpostaviti evidenco stanja opuščenih nelegalnih kopov, jih sanirati
(brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) ter
opredeliti prioritetne lokacije za izkoriščanje mineralnih surovin. |
(9) Na območju občine je treba
dolgoročno zagotoviti zbirni center, opremljen za ločeno zbiranje
odpadkov. |
(10) Vodna zemljišča se ohranjajo v
obstoječem obsegu. |
(11) Namenska raba zemljišč je
prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 8: »D –
Usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v krajini«. |
|
10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
Usmeritve za določitev prostorsko
izvedbenih pogojev |
(1) Prostorski izvedbeni pogoji se
določijo za celotno območje občine. Prikazani so v izvedbenem delu
občinskega prostorskega načrta. Z njimi se določijo merila in pogoji za
gradnjo objektov ter drugih posegov po posameznih EUP: glede vrste
dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste
dopustnih objektov glede na namen, njihovo lego, velikost in
oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje, ipd.
|
(2) Temeljne usmeritve za
prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju usmeritev predhodnih členov: |
·
Območja poselitve pretežno urbaniziranega tipa sta samo naselji Divača
in Senožeče ter delno Vremski Britof (aglomeracija Vremski Britof,
Famlje – zaselek Rudnik in Dolnje Vreme) ter so namenjena prepletu
centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenimi območji za gospodarske
dejavnosti; |
·
V območjih poselitve centralnih naselij (Divača in Senožeče) se na novih
zazidljivih površinah, ki se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom, dovoljuje poselitev večje gostote do 50 preb./ha; |
·
V območjih zmerne urbanizacije (Dolnje Ležeče, Vremski Britof, Famlje –
zaselek Rudnik, Dolnje Vreme) se dovoljuje gradnja zmerne gostote do 35
preb./ha; v poselitvenih območjih ostalih naselij pa poselitev manjše
gostote do 20 preb./ha; |
·
V naseljih so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je treba
ohranjati tudi v prihodnje; |
·
V ravninskem oziroma dolinskem delu občine se opremljanje z gospodarsko
javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi
se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno
infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru
posameznih naselij; |
·
Čista stanovanjska območja se zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega
okolja odmikajo od virov hrupa, npr. avtoceste, železnice, na obstoječih
območjih, obremenjenih s hrupom (predvsem ob avtocesti in regionalnih
cestah), pa je treba zagotoviti protihrupne ukrepe; |
·
Območja industrijske proizvodnje so praviloma ločena od stanovanjskih
dejavnosti, možno pa je prepletanje gospodarskih in centralnih
dejavnosti, če so medsebojno združljive. |
·
Za varovanje zdravja prebivalstva se zagotavlja zdravstvena ustrezna
pitna voda in varujejo vodni viri., stremi se k čim boljši kakovosti
zunanjega zraka, ohranjajo se površine za pridelavo kakovostne lokalno
pridelane hrane ter varujejo površine za šport in rekreacijo. |
|
III. Izvedbeni del |
|
1. Uvodne določbe |
|
5. člen |
(vsebina izvedbenega dela) |
(1) Izvedbeni del določa: |
·
enote urejanja prostora, |
·
območja namenske rabe prostora, |
·
splošne prostorske izvedbene pogoje, |
·
podrobne prostorske izvedbene pogoje, |
·
posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP in |
·
območja, za katera se pripravijo OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN. |
(2) Izvedbeni del je treba
upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri
prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi
namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih
določajo predpisi. |
(3) Poleg določb tega izvedbenega
dela je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov
ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi,
upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne
režime v prostoru in na osnovi katerih je v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh
pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. |
|
6. člen |
(stopnja natančnosti mej) |
(1) Meje EUP so določene na osnovi
katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih
meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1 : 5000.
|
(2) Položajna natančnost mej EUP je
enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, če meja urejanja
sovpada s parcelno mejo. Če meje EUP ne sovpadajo s parcelno mejo, je
položajna natančnost meje EUP odvisna od razlik med položajno
natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim
katastrskim načrtom na območju obravnavane meje. |
(3) V primeru, ko parcela objekta
leži v dveh EUP, za gradnjo tega objekta veljajo določila za tisto EUP,
v kateri leži večji del parcele objekta. To določilo se lahko uporabi le
v primerih, ko je načrtovan objekt dovoljen v obeh EUP. Drugi grafični
prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na osnovi podatkov o
dejanskem stanju v prostoru, ki se lahko v določenih primerih razlikuje
od dejanskega stanja v naravi. V teh primerih je treba pri uporabi
grafičnih prikazov upoštevati dejansko stanje v naravi. |
(4) V primerih, ko zaradi
neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov
meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je
treba v postopku določitve gradbene parcele izvesti postopek ureditve
meje ali drugi predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno
izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem
v prostoru. |
|
7. člen |
(členitev prostora) |
(1) Za potrebe določitve
prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev
prostora. Celotni prostor občine je v izvedbenem delu, skladno z mejami
naselij in mejami katastrskih občin po Registru prostorskih enot GURS,
razdeljen na naslednje prostorske enote: |
·
funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih, |
·
funkcionalne enote izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči
razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje. |
(2) Funkcionalne enote so nadalje
členjene na EUP. EUP je območje s praviloma enolično namensko rabo ter
enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil
za posamične EUP. |
(3) EUP so prikazane v grafičnem
delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(4) EUP se lahko v izjemnih
primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v
podenote, kar se posebej opredeli v posebnih določbah tega odloka. |
|
8. člen |
(funkcionalne enote) |
(1) EUP se za potrebe označevanja
združujejo v funkcionalne enote. |
(2) EUP so različno označene v
območjih stavbnih in nestavbnih zemljišč. |
(3) Območje OPN OD je razdeljeno na
naslednje funkcionalne enote v območju stavbnih zemljišč (Preglednica
3): |
|
Preglednica 3: Funkcionalne enote območij stavbnih zemljišč |
Oznaka funkcionalne enote |
Ime funkcionalne enote |
BA |
Barka |
BE |
Betanja |
BR |
Brežec pri Divači |
DA |
Dane pri Divači |
DI |
Divača |
DO |
Dolenja vas |
DL |
Dolenje Ležeče |
DV |
Dolnje Vreme |
FA |
Famlje |
GA |
Gabrče |
GO |
Goriče pri Famljah |
GL |
Gornje Ležeče |
GV |
Gornje Vreme |
GR |
Gradišče pri Divači |
KP |
Kačiče-Pared |
KO |
Kozjane |
LA |
Laže |
MA |
Matavun |
MI |
Misliče |
NA |
Naklo |
OT |
Otošče |
PD |
Podgrad pri Vremah |
PT |
Potoče |
SD |
Senadole |
SN |
Senožeče |
ŠK |
Škocjan |
ŠF |
Škoflje |
VR |
Vareje |
VT |
Vatovlje |
VB |
Vremski Britof |
ZA |
Zavrhek |
|
(4) Območja nestavbnih zemljišč so
razdeljena na naslednje funkcionalne enote (Preglednica 4): |
|
Preglednica 4: Funkcionalne enote območij nestavbnih zemljišč |
Oznaka funkcionalne enote |
V funkcionalni enoti so naslednje katastrske občine |
D |
Dane, Dolnje Ležeče, Divača, Naklo |
S |
Dolenja vas, Gabrče, Laže, Potoče, Senadole, Senožeče |
V |
Famlje, Gornje Vreme, Škoflje, Vremski Britof |
B |
Barka, Kozjane, Misliče, Podgrad, Vareje, Vatovlje |
|
9. člen |
(enote urejanja prostora) |
(1) OPN OD določa prostorske
izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora po EUP.
|
(2) EUP je območje z enovito
namensko rabo in enotnim tipom zazidave ter drugimi pogoji in merili za
urejanje prostora. |
(3) EUP v naseljih se označi z
enolično oznako, ki vsebuje: |
·
oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne
enote, |
·
oznako namenske rabe. |
(4) Na karti se pojavlja naslednji
zapis oznak EUP v območjih stavbnih zemljišč, na primer: |
BA-1 |
SS |
OPPN |
pri čemer je: |
·
BA – oznaka funkcionalne enote (naselje Barka); |
·
1 – zaporedna številka EUP znotraj funkcionalne enote; |
·
SS – oznaka namenske rabe prostora (splošna stanovanjska območja); |
·
OPPN – oznaka načina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje; glede na vrsto
prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP, so možne tudi oznake
DPN. |
(5) EUP v območjih nestavbnih
zemljišč so označene z enolično oznako funkcionalne enote. Primer:
|
B-10 |
G |
OPPN |
pri čemer je: |
·
B – oznaka funkcionalne enote (odprti prostor), |
·
10 – zaporedna številka EUP znotraj funkcionalne enote, |
·
G – oznaka namenske rabe prostora (gozdna zemljišča), |
·
OPPN – oznaka načina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje; glede na vrsto
prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP, so možne tudi oznake
DPN. |
|
10. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za
enote urejanja prostora) |
(1) Za vsako EUP ta odlok določa
prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni
na: |
·
splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v 3. podpoglavju III.
poglavja tega odloka, |
·
podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v 4. podpoglavju III.
poglavja tega odloka, |
·
morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP, določene
v 5. podpoglavju III. poglavja tega odloka. |
(2) Splošni prostorski izvedbeni
pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače. |
(3) Podrobni prostorski izvedbeni
pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje
po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru če so podrobni prostorski
izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji. |
(4) Za posamezno EUP so lahko poleg
splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka
določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali
spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V
primeru če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih
ali podrobnih, veljajo posebni pogoji. |
(5) Za EUP, za katere je predvidena
izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene
v 6. podpoglavju III. poglavja tega odloka. |
|
2. Namenska raba prostora |
|
11. člen |
(vrste namenske rabe prostora) |
(1) Gradnje so dovoljene le na
območjih stavbnih zemljišč, razen za gradnje izven stavbnih zemljišč, ki
jih določa ta odlok ali zakon. |
(2) V posameznih območjih urejanja
morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del
(več kot 50 %) vseh površin. Dopolnilne dejavnosti so možne ob
upoštevanju te omejitve. |
(3) Namenska raba prostora je
prikazana v grafičnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 3: »Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(4) Vrste namenskih rab določa
Preglednica 5: |
|
Preglednica 5: Vrste območij namenske rabe in njihova pretežna
namembnost |
Podrobnejša namenska raba prostora |
Nadaljnja členitev kategorij
podrobnejše namenske rabe prostora |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S – območja stanovanj |
SS – splošna stanovanjska območja |
SSe – območja stanovanjske
prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš |
SSs – območja stanovanjske strnjene
gradnje pretežno enodružinskih hiš |
SSv – območja večstanovanjske
gradnje |
SB – stanovanjske površine za
posebne namene |
/ |
SK – površine podeželskega naselja |
/ |
C – območja centralnih
dejavnosti |
CU – osrednja območja centralnih
dejavnosti |
/ |
CD – druga območja centralnih
dejavnosti |
CDi
– območja centralnih
dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport |
CDz – območja centralnih dejavnosti
za zdravstvo in socialno varstvo |
CDk – območja centralnih dejavnosti
za kulturo in verske namene |
CDu – območja centralnih dejavnosti
za javno upravo |
CDo – območja centralnih dejavnosti
za trgovske, oskrbne, poslovne in storitvene dejavnosti brez
stanovanj |
I – območja proizvodnih
dejavnosti |
IP – površine za industrijo |
/ |
IG – gospodarske cone |
/ |
IK
– površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
/ |
B – posebna območja |
BT – površine za turizem |
/ |
BD – površine drugih območij |
/ |
Z – območja zelenih
površin |
ZS – površine za oddih, rekreacijo
in šport |
/ |
ZP – parki |
/ |
ZD
– druge urejene zelene površine |
/ |
ZK – pokopališča |
/ |
P – območja in omrežja
prometne infrastrukture |
PC – površine cest |
/ |
PŽ – površine železnic |
/ |
PL – površine letališč |
/ |
PO
– ostale prometne površine |
/ |
T
– območja komunikacijske infrastrukture |
/ |
/ |
E
– območja energetske infrastrukture |
/ |
/ |
O
– območja okoljske infrastrukture |
/ |
/ |
A – površine razpršene
poselitve |
/ |
Ask
– površine razpršene poselitve podeželskega zaselka |
Abt
– površine razpršene poselitve za turizem |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K – območja kmetijskih
zemljišč |
K1
– najboljša kmetijska zemljišča |
/ |
K2
– druga kmetijska zemljišča |
/ |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G – območja gozdnih
zemljišč |
G
– gozdna zemljišča |
/ |
IV. OBMOČJA VODA |
V – površinske vode |
VC
– celinske vode |
/ |
VI
– območja vodne infrastrukture |
/ |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
L – območja mineralnih
surovin |
LN
– površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
/ |
|
|
12. člen |
(določitev stavbnega zemljišča objektom, ki so
razpršena gradnja) |
(1) Za vse legalno zgrajene
objekte, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v
kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru
(kataster stavb) ter nimajo določenega stavbnega zemljišča v skladu s
Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega
načrta ter pogojih za določitve območij sanacije razpršene gradnje in
območij za razvoj in širitve naselij, velja, da jim pripada stavbno
zemljišče iz veljavnega upravnega dovoljenja (lokacijskega ali posebnega
dela enotnega in gradbenega dovoljenja). Objektom, grajenim pred letom
1967, in objektom z veljavnim upravnim dovoljenjem, v katerem ni
določena velikost pripadajočega stavbnega zemljišča, pa pripada stavbno
zemljišče v velikosti 2,5-krat stavbišča. |
(2) Na območju gradbene parcele,
določene v gradbenem dovoljenju oziroma na stavbnem zemljišču v
velikosti 2,5-krat stavbišča, je mogoča postavitev po ene istovrstne
stavbe iz skupine majhne stavbe ali skupine majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave v skladu z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov
glede na zahtevnost gradnje. |
|
3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
|
3.1. Uvodne določbe |
|
13. člen |
(splošni, podrobni in posebni prostorski
izvedbeni pogoji ter njihova razmerja) |
(1) Ta odlok v 3. podpoglavju III.
poglavja določa splošne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov
in rabo prostora. |
(2) Za posamezne EUP lahko poleg
SPIP iz prvega odstavka tega člena veljajo tudi PIPEUP, ki so prikazani
v Prilogi 1: »Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote
urejanja prostora«. |
(3) Če so za EUP določeni PIPEUP,
je treba upoštevati tudi tiste splošne prostorske izvedbene pogoje, ki
jih PIPEUP ne spreminjajo. |
(4) S PIPEUP ni dopustno
spreminjati namenske rabe zemljišč, ki je določena v grafičnem delu
izvedbenega dela OPN OD, na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev« in v Preglednici 5 tega odloka in
pogojev, ki jih določajo področni predpisi. |
(5) S PIPEUP je izjemoma dopustno
spremeniti vrsto objektov in dejavnosti po območjih namenske rabe, ki so
v Preglednici 6 tega odloka določeni tako, da se dodajo posamični
objekti oziroma dejavnosti, ki dopolnjujejo objekte oziroma dejavnosti v
EUP. |
(6) V PIPEUP se vrednosti FZ in FI,
ki so določene s tem odlokom, lahko prekoračijo, če prekoračitev pomeni
kakovostno ureditev in se s tem za načrtovane objekte zagotovijo
predpisan FZP in parkirne površine v skladu z določbami tega odloka.
|
|
3.2. Vrste objektov glede na namen v območjih namenske rabe |
|
14. člen |
(dopustni objekti in dejavnosti po območjih
namenske rabe) |
(1) V Preglednici 6 so določeni
dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe. Za posamezna
območja namenske rabe poleg dopustnih objektov in dejavnosti, določenih
v Preglednici 6, veljajo tudi določila 15. člena odloka in Priloga 2:
»Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, začasnih objektov
ter urbane opreme po posameznih namenskih rabah«. |
(2) Vrste dopustnih objektov in
dejavnosti iz prvega odstavka tega člena so določene na osnovi
področnega zakona o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov
in o določitvi objektov državnega pomena, pri čemer: |
·
so vrste objektov označene s šifro iz področnega zakona, |
·
je vedno navedena le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez
navedbe višjih ravni. |
|
Preglednica 6: Dopustni in
pogojno dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe |
1. SS – SPLOŠNA
STANOVANJSKA OBMOČJA
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 11210 Dvostanovanjske stavbe;
– 11302 Stanovanjske stavbe za posebne namene: samo materinski
dom, bivalne skupnosti ipd.;
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice
in druge urejene zelene površine;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski
domovi;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in komunalne opreme
(čistine naprave).
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev:
samo penzion in gostišče;
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 12201 Stavbe javne uprave;
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta
ali dela objekta);
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2
BTP objekta ali dela objekta);
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže;
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za
družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti;
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2
BTP objekta ali dela objekta).
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
– neposredna navezanost na kategorizirano občinsko cesto ali
cesto višje kategorije,
– 12510 Industrijske stavbe so ob izpolnitvi pogojev iz prve
alineje te točke dopustne le na robu naselja. |
2. SSe –
OBMOČJA STANOVANJSKE PROSTOSTOJEČE GRADNJE PRETEŽNO
ENODRUŽINSKIH HIŠ
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 11210 Dvostanovanjske stavbe;
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja;
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice
in druge urejene zelene površine;
– pisarniške in poslovne dejavnosti, dejavnosti osebnih
storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov za
dejavnost sme biti največ 30 % BTP posameznega stanovanjskega
objekta). |
3. SSs –OBMOČJA
STANOVANJSKE STRNJENE GRADNJE PRETEŽNO ENODRUŽINSKIH HIŠ
1. Dopustni objekti in
dejavnosti:
- 11100 Enostanovanjske stavbe – samo v strnjeni zazidavi,
kot so vrstne hiše do največ 5 hiš
skupaj;
- 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja;
- 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem;
- 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine. |
4. SSv – OBMOČJA
VEČSTANOVANJSKE GRADNJE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe;
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
– 11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine: samo
dom za starejše osebe, materinski dom, bivalne skupnosti ipd.;
– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante;
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice
in druge urejene zelene površine;
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno,
dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge
dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarne ali
slaščičarne (površina do 200,00 m2 BTP) oziroma
bifeji do 70,00 m2 BTP.
b) Dejavnosti iz točke a) so dopustne v pritličjih stavb, če je
zagotovljen neposredni zunanji dostop v prostore dejavnosti,
dejavnosti iz prve alineje točke a) pa tudi v kletnih prostorih
obstoječih stanovanjskih stavb. |
5. SB – STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
- 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
- 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene
skupine: samo domovi za starejše osebe, delavski ali materinski
domovi;
- 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem;
- 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
- 12112 Gostilne, restavracije (do 250,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta); bifeji, bari (do 70,00 m2
BTP dela objekta);
- 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
- 12301 Trgovske stavbe (do 300,00 m2 BTP objekta
ali dela objekta);
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 100,00 m2
BTP objekta ali dela objekta);
- 12420 Garažne stavbe: samo garaže;
- 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za
družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti;
- 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante;
- 12650 Stavbe za šport;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski
domovi.
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so
ob kategorizirani občinski cesti ali cesti višje kategorije v
naselju. |
6. SK – POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 11210 Dvostanovanjske stavbe;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev:
samo penzioni in gostišča;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 200,00 m2
BTP objekta ali dela objekta);
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za
družabne prireditve (vaški dom) in prostori za društvene
dejavnosti;
– 12620 Muzeji in knjižnice;
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko
izobraževanje;
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov;
– 12722 Pokopališke stavbe;
– 24204 Pokopališča,
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice
in druge urejene zelene površine;
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe;
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo;
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka:
– 12712 Stavbe za rejo živali:
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2
BTP objekta ali dela objekta);
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski
domovi;
– dopolnilna dejavnost kmetije v skladu s predpisi o vrsti,
obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji;
– turistična kmetija, kot dopolnilna dejavnost na kmetiji.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12201 Stavbe javne uprave;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta
ali dela objekta);
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže.
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so ob
kategorizirani občinski cesti ali cesti višje kategorije. |
7. CU – OSREDNJA OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 11210 Dvostanovanjske stavbe;
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine;
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 12201 Stavbe javne uprave;
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe (tudi nepokrite tržnice);
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo;
– 12620 Muzeji in knjižnice;
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
– 12640 Stavbe za zdravstvo;
– 12650 Stavbe za šport;
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski
domovi;
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže;
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem z
garderobami;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice
in druge urejene zelene površine.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča,
dopustna za potrebe osnovne dejavnosti objekta;
b) 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice na robu naselja. |
9. CDi – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE, VZGOJO
IN ŠPORT
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo;
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
– 12620 Muzeji in knjižnice;
– 12650 Stavbe za šport (kot sestavni del
vzgojno-izobraževalnih dejavnosti);
– 24110 Športna igrišča.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice
in druge urejene zelene površine;
– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante;
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti.
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za
potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
11. CDz – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO
VARSTVO
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12640 Stavbe za zdravstvo.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2
BTP objekta ali dela objekta);
– 12650 Stavbe za šport (kot sestavni del dejavnosti
zdravstva);
– 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta
ali dela objekta);
– 12420 Garažne stavbe.
b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo za potrebe
osnovne dejavnosti objekta. |
12. CDk – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA KULTURO IN VERSKE
NAMENE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo;
– 12620 Muzeji in knjižnice;
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov;
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
samo za osnovno dejavnost območja.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta
ali dela objekta);
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12420 Garažne stavbe;
– 12722 Pokopališke stavbe;
– 24204 Pokopališča. |
13. CDu –
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA JAVNO UPRAVO
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe;
– 12201 Stavbe javne uprave;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe;
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo za potrebe
območja;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12420 Garažne stavbe;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za
nastanitev policistov, gasilski domovi. |
14. CDo – OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA TRGOVSKE, OSKRBNE, POSLOVNE IN
STORITVENE DEJAVNOSTI BREZ STANOVANJ
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12201 Stavbe javne uprave;
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih
komunikacij in z njimi povezane stavbe: samo stavbe in terminali
na železniških in avtobusnih postajah in z njimi povezane
stavbe;
– 12620 Muzeji in knjižnice;
– 24110 Športna igrišča;
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
– 12640 Stavbe za zdravstvo;
– 12650 Stavbe za šport;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas;
– 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje;
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski
domovi;
– 12420 Garažne stavbe;
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo;
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
− 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo za potrebe
osnovne dejavnosti objekta. |
15. IP – POVRŠINE ZA
INDUSTRIJO
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12510 Industrijske stavbe;
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča;
– 23030 Objekti kemične industrije;
– 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni
drugje;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (samo za potrebe
območja);
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP dela
objekta);
– 12303 Bencinski servisi;
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za
odpadke;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski
domovi;
– 12420 Garažne stavbe;
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne
ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za
priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna
vozila. |
16. IG – GOSPODARSKE CONE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12201 Stavbe javne uprave;
– 12510 Industrijske stavbe;
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča;
– 12303 Bencinski servisi;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe (do 2000,00 m2 BTP
posamezne stavbe);
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo za potrebe
območja;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski
domovi;
– 12420 Garažne stavbe;
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za
odpadke;
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne
ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za
priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna
vozila. |
17. IK – POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo;
– 12712 Stavbe za rejo živali;
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka;
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe;
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo
osnovno namembnost območja:
– 12203 Druge poslovne stavbe (do 300,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta);
– 12301 Trgovske stavbe (za potrebe kmetijstva, do 500,00 m2
BTP objekta ali dela objekta);
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo jahališča. |
18. BT – POVRŠINE ZA
TURIZEM
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta
ali dela objekta);
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12650 Stavbe za šport;
– 24110 Športna igrišča;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas;
– vsa parkirišča, razen parkirišča za tovorna vozila;
– tržnice.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za
potrebe osnovne dejavnosti objekta;
b) 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja. |
19. BD – POVRŠINE DRUGIH
OBMOČIJ
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe;
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12420 Garažne stavbe;
– tržnice.
2. Pogojno dopustni
objekti in dejavnosti:
a) 12520 Rezervoarji,
silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne
dejavnosti objekta. |
21. ZS – POVRŠINE ZA
ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske,
motoristične ali konjske dirke, golf in druga igrišča, ki trajno
spreminjajo podobo krajine in bi lahko imele negativne posledice
na kakovost podtalnice ali drugače onesnažujejo okolje;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas;
– tribune za gledalce.
2. Pogojno dopustni objekti:
a) V EUP so dopustni spremljajoči objekti, potrebni za
funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov,
sanitarije, klubski prostor), do 200,00 m2 BTP.
3. Drugi dopustni posegi v prostor:
– prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami
(baloni);
– počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori,
klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 m2,
razgledišča, koši za odpadke, informativne table, kažipoti in
podobna oprema. |
22. ZP – PARKI
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice
in druge urejene zelene površine. |
24. ZD – DRUGE UREJENE
ZELENE POVRŠINE
1. Dopustni objekti in
dejavnosti: / |
26. ZK – POKOPALIŠČA
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 24204 Pokopališča;
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov;
– 12722 Pokopališke stavbe;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo za potrebe
območja. |
28. PC – POVRŠINE CEST
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
- državne ceste: 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in
regionalne ceste;
- občinske ceste: 21120 Lokalne ceste in javne poti;
- drugi prometni infrastrukturni objekti: 21410 Mostovi in
viadukti;
- 21421 Predori.
2. Dopustne gradnje in druga dela:
- Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna,
da ne posega v pretočni profil; varnost objektov pred visokimi
vodami mora biti zagotovljena z zadostno varnostno višino.
|
29. PŽ – POVRŠINE ŽELEZNIC
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12201 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in
poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij;
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja;
– 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične in podobne
delavnice za potrebe območja;
– 12303 Bencinski servisi: samo za potrebe območja;
– 12520 Rezervoarji in skladišča: samo pokrite skladiščne
površine za potrebe območja;
– 21210 Glavne in regionalne železnice (hitra železniška proga
– potniški in tovorni promet, glavna železniška proga – potniški
promet, glavna železniška proga – tovorni promet, glavna
železniška proga – potniški in tovorni promet, regionalna
železniška proga – potniški in tovorni promet, industrijski tir,
stranski tiri, kretnice, železniška križišča, tiri za ranžiranje
in razvrščanje vagonov, odstavni tiri in druga železniška
infrastruktura);
– 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih
komunikacij ter z njimi povezane stavbe;
– 21410 Mostovi in viadukti;
– 21420 Predori in prehodi;
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne
ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za
priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna
vozila;
– postajališča in peroni;
– površine, ki omogočajo dostop in delovanje javne gasilske
službe in nujne medicinske pomoči ob nesrečah na železnici,
vključno z nesrečami z nevarnimi snovmi, tako na ravni terena
kot v podzemnih prostorih;
– gradnja mostov v območju vodotokov mora biti takšna, da ne
posega v pretočni profil; varnost objektov pred visokimi vodami
mora biti zagotovljena z zadostno varnostno višino. |
30. PL – POVRŠINE LETALIŠČ
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 21301 Letališke steze in ploščadi;
– 21302 Letalski radio-navigacijski objekti;
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij;
– z njimi povezane stavbe: samo stavbe in terminali na
letališčih ter letališki hangarji, kontrolni stolpi za vodenje
zračnega prometa, stavbe centrov za iskanje in reševanje
zrakoplovov, stavbe letalskih informacijskih centrov, radarske
in druge podobne radio – navigacijske stavbe;
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice za vzdrževanje in
popravilo letal;
– 12420 Garažne stavbe;
– odprta parkirišča.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
– 12301 Trgovske stavbe;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
–
24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za
odpadke. |
31. PO – OSTALE PROMETNE
POVRŠINE
1. Dopustni objekti in
dejavnosti:
– parkirišča za vozila in za avtobuse;
– avtobusna postajališča;
– objekti in ureditve za gradnjo trgov, ploščadi, peš površin.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
– 12420 Garažne stavbe. |
32. T – OBMOČJA
KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 12410 Postaje, terminali, stavbe: samo stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe;
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne
ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za
priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna
vozila. |
33. E – OBMOČJA ENERGETSKE
INFRASTRUKTURE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 22121 Daljinski vodovodi;
– 22110 Naftovodi in daljinski plinovodi;
– 22140 Daljinski elektroenergetski vodi;
– 22210 Lokalni plinovodi;
– 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak;
– 22240 Lokalni elektroenergetski vodi in distribucijska
komunikacijska omrežja;
– 23020 Energetski objekti: samo vetrne, sončne in
hidroelektrarne.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) V EUP z namensko rabo E je dopustno, pod pogoji, ki veljajo
za območja namenske rabe IP, graditi tudi dopolnilne objekte
oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, 12520
Rezervoarji, silosi in skladišča ter 1220 Upravne in pisarniške
stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP.
Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na
energetsko infrastrukturo, ni dopustna. |
34. O – OBMOČJA OKOLJSKE
INFRASTRUKTURE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 22121 Daljinski vodovodi in pripadajoči objekti;
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode;
– 22221 Lokalni cevovodi za pitno in tehnološko vodo;
– 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti;
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo;
– 22232 Čistilne naprave;
– 12510 Industrijske stavbe: samo objekti za obdelavo odpadkov;
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo objekti za
obdelavo odpadkov;
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: samo objekti za obdelavo odpadkov;
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo odlagališča za
nenevarne odpadke in inertne odpadke ter zbirni center za
odpadke;
– 23020 Energetski objekti: samo sežigalnica odpadkov.
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
a) V EUP z namensko rabo O
je dopustno, pod pogoji, ki veljajo za območja namenske rabe IP,
graditi tudi dopolnilne objekte oziroma namembnosti, in sicer
12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in
skladišča ter 1220 Upravne in pisarniške stavbe, kadar so
neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP. Sprememba
namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na okoljsko
infrastrukturo, ni dopustna. |
36a. Ask – POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE PODEŽELSKEGA ZASELKA
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 11210 Dvostanovanjske stavbe;
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo;
– 12712 Stavbe za rejo živali;
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka;
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe;
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2
BTP objekta ali dela objekta);
– 12420 Garažne stavbe;
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o
vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji;
– turistična kmetija, kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. |
36b. Abt – POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE ZA TURIZEM
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 11210 Dvostanovanjske stavbe;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev:
samo penzion in gostišče;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 200,00 m2
BTP objekta ali dela objekta);
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem;
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice
in druge urejene zelene površine;
– 12420 Garažne stavbe;
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti,
obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji;
– turistična kmetija, kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. |
37. K1 – NAJBOLJŠA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
1.
Dopustni objekti in dejavnosti:
– objekti, ki neposredno služijo izvajanju agrarnih operacij;
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema v skladu z zakonom s
področja kmetijskih zemljišč;
– dostopi do objektov, skladnih s prostorskim aktom, če gre za
objekte, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ali
so prepoznani kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven
območij stavbnih zemljišč) ali jih je dopustno graditi na
površinah razpršene poselitve;
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom,
ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na
postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni
zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni
cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne
infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali
prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste.
2. Drugi dopustni posegi v prostor:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki skladno z zakonom o
kmetijskih zemljiščih;
– sanacija peskokopov in gramoznic s kontroliranim odlaganjem
inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in vzpostavitev
kmetijskih površin na osnovi projekta in soglasij pristojnih
služb;
– raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih energetskih
virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in
poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po
raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje;
– ureditve za potrebe lova (preža, opazovalnica) in ribolova.
3. Mejice, žive meje in drevesne ter grmovne vetrozaščitne
pasove je treba praviloma ohranjati. |
38. K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
1. Dopustni objekti in dejavnost
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema v skladu z zakonom o
kmetijskih zemljiščih (npr. ograja za pašo živine, ograja ter
opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov,
poljska pot, brajda itd.), objekti, ki neposredno služijo
izvajanju agrarnih operacij;
– dostopi do objektov, skladnih s prostorskim aktom, če gre za
objekte, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ali
so prepoznani kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven
območij stavbnih zemljišč) ali jih je dopustno graditi na
površinah razpršene poselitve;
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom,
ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na
postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni
zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni
cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne
infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali
prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste
2. Drugi dopustni posegi v prostor:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki skladno z zakonom o
kmetijskih zemljiščih;
– sanacija peskokopov in gramoznic s kontroliranim odlaganjem
inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in vzpostavitev
kmetijskih površin na osnovi projekta in soglasij pristojnih
služb;
– raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih energetskih
virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in
poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po
raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje;
– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice;
– ureditve za potrebe lova (preža, opazovalnica) in ribolova.
3. Mejice, žive meje in drevesne ter grmovne vetrozaščitne
pasove je treba praviloma ohranjati. |
39. G – GOZDNA ZEMLJIŠČA
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– gospodarjenje z gozdovi v skladu z gozdnogospodarskimi in
gozdnogojitvenimi načrti;
– objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, nujno potrebni za
smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo.
2. Drugi dopustni posegi v prostor:
– objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost gozdov;
– gozdarska investicijsko vzdrževalna dela skladno z zakonom;
– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice;
– ureditve za potrebe lova in ribolova;
– sanacija peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja;
– raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih energetskih
virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in
poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po
raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje;
– sanitarne sečnje. |
41. VC – CELINSKE VODE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– objekti grajenega javnega dobra po zakonu, ki ureja vode;
– objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe
in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem;
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe
(splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za
prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje
nevarnih snovi);
– namakalni in osuševalni sistemi;
– objekti in ureditve, ki neposredno služijo mlinom, žagam,
namakalnim in osuševalnim sistemom, malim hidroelektrarnam;
– nadomestne gradnje (le za enak namen in v enakih ali manjših
gabaritih).
2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
– 23020 Energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW.
3. Drugi dopustni posegi v prostor:
a) Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda.
b) Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave.
c) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo biti
načrtovane tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
č) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na
krajših razdaljah, kadar se omogoča dostop ali prehod prek
vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture (most, prepust
na javnih cestah in poteh).
d) Ureditev plovnih poti. |
42. VI – OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE
1. Dopustni objekti in dejavnosti:
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti;
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male
hidroelektrarne do 10 MW;
– objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč
površinskih voda in vodnim objektom;
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe. |
43. LN – POVRŠINE
NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA
1. Dopustni objekti in
dejavnosti:
– 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih
surovin;
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča;
– 12510 Industrijske stavbe;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 24203 Objekti za ravnanje odpadkov: samo za gradbene odpadke;
– objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do območja
pridobivanja in do objektov in naprav. |
|
15. člen |
(drugi dopustni objekti in posegi v prostor) |
(1) Če ta odlok ali drug
predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN OD, ne glede na
določbe 14. člena tega odloka, dopustni naslednji objekti in drugi
posegi v prostor: |
1. gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja,
kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, omrežja
daljinskega ogrevanja, omrežja javne razsvetljave, elektroenergetskega
omrežja vključno s trafo postajami, elektronsko komunikacijskega
omrežja, zbiralnice ločenih frakcij odpadkov ter objekti, vodi in
naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na
območju dopustno graditi; |
2. objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do območja
objektov in naprav oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda in ravnanja z
odpadki; |
3. čistilne naprave, ki so del javnega kanalizacijskega sistema z
zmogljivostjo od 200 do 2000 PE; |
4. lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste, |
5. gradnja podzemnih etaž stavb (kleti), kjer in v kolikšnem obsegu to
dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih
vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov; določilo
velja ne glede na to, če s PIPEUP ali PIPNRP gradnja podzemnih etaž ni
posebej določena; |
6. podhodi in nadhodi za pešce; |
7. avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami; |
8. parkirišča za osebna vozila in motorje; |
9. parkirne površine z oskrbovalnimi mesti za vozila na alternativni
pogon, na območju Regijskega parka Škocjanske jame je dopustna le
ureditev parkirnih površin z oskrbovalnimi mesti za električna vozila; |
10. pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste
do objektov, trim steze; |
11. dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal
na obstoječih objektih); |
12. odprte bivalne površine, drevoredi, površine za pešce, otroška
igrišča in biotopi; |
13. brvi in mostovi; |
14. vodnogospodarske ureditve; |
15. objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami; |
16. naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve,
zbiranje podatkov). |
(2) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena so na spodaj naštetih območjih namenske rabe
dopustni le naslednji objekti in drugi posegi v prostor: |
·
ZP: 1., 4. in od 6. do 16. točke prvega odstavka; |
·
ZD: od 1. do 3., 4. (samo javna pot in nekategorizirana cesta), od 6. do
16. točke prvega odstavka; |
·
ZK: 1., 4., od 7. do 9., 10. (razen trim steze), 11., 12. (razen
otroških igrišč), 15. in 16. točka prvega odstavka; |
·
K1: z upoštevanjem omejitev iz zakona o kmetijskih zemljiščih so
dopustne: 1., 2., 3., 4. ter od 6. do 14. in 15. (samo začasni objekti
in ureditve) točke prvega odstavka; |
·
K2: z upoštevanjem omejitev iz zakona o kmetijskih zemljiščih so
dopustne: 1., 2., 3., 4. ter od 6. do 14. in 15. (samo začasni objekti
in ureditve) točke prvega odstavka; |
·
G: 1., 2., 3., 4. (v skladu z gozdnogospodarskim načrtom); v sklopu
navezave z obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 6., 7. in 8. (samo
za potrebe obiskovalcev), 10. (v skladu z gozdnogospodarskim načrtom),
11. in ureditve pod točko 12. (samo biotop), od 13. do 16. točke prvega
odstavka; |
·
VC: z upoštevanjem predpisa o upravljanju z vodami so dopustne: 1. (samo
komunalni vodi, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki
prečkajo območje), 6., 10., 11., 12. (samo biotop), od 13. do 16. točke
prvega odstavka; |
·
VI: z upoštevanjem predpisa o upravljanju z vodami so dopustne: 1. (samo
komunalni vodi, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki
prečkajo območje), 6., 10., 11., 12. (samo biotop), od 13. do 16. točke
prvega odstavka; |
|
3.3. Dopustne gradnje |
|
16. člen |
(vrste dopustnih gradenj in drugih posegov v
prostor) |
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne
določa drugače, se v zvezi z objekti in dejavnostmi, ki so dopustni na
osnovi tega odloka, lahko izvajajo naslednje gradnje: |
·
gradnja novega objekta, |
·
dozidava ali nadzidava novega objekta k obstoječemu objektu, |
·
rekonstrukcija in nadomestna gradnja objekta, |
·
vzdrževanje objekta, |
·
odstranitev objekta. |
(2) Gradnje, določene v prvem
odstavku tega člena, razen odstranitve objekta, so dopustne samo na
zakonito zgrajenih objektih. |
(3) Obstoječe objekte je dopustno
dozidati ali/in nadzidati največ za dodatnih 50 % glede na obstoječo BTP
osnovnega objekta. |
(4) Dozidani ali nadzidani del
objekta je treba priključiti na obstoječi komunalni priključek objekta,
h kateremu se izvaja dozidava ali nadzidava. |
(5) Odstranitve, razen prizidkov
oziroma pomožnih objektov, niso dovoljene v zavarovanih območjih in
objektih kulturne dediščine, razen v primeru, ko se na mestu poprej
odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in
namembnosti enak odstranjenemu objektu, in ob soglasju pristojnega
organa za varstvo kulturne dediščine. |
(6) Ne glede na določbe 1. alineje
15. člena tega odloka je gradnja prenosnega plinovodnega omrežja,
nadzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter
komunikacijskih omrežij dovoljena le pod pogoji, ki so navedeni v
izvedbenem delu odloka v podpoglavju 3.14 »Okoljska, energetska in
elektronska komunikacijska gospodarska javna infrastruktura«. |
(7) Na zakonito zgrajenih objektih,
ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo EUP, so pred spremembo
namembnosti dopustni samo vzdrževalna dela, rekonstrukcija in enkratna
povečava objekta za 20 % BTP ter odstranitev objekta. |
(8) Pri rekonstrukciji oziroma
vzdrževanju objektov (predvsem sakralnih objektov) je treba zagotavljati
varstvo zavarovanih živalskih vrst (npr. sov in netopirjev). Če med
izvajanjem obnovitvenih del objektov pride do najdbe morebitnih gnezdišč
ptic ali kotišč netopirjev, se z deli začasno prekine in o najdbi
obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave. |
(9) Pogoji za vrste dopustnih
gradenj in drugih posegov v prostor na objektih razpršene gradnje so
določeni v izvedbenem delu odloka v podpoglavju 3.11 »Razpršena
gradnja«. |
|
17. člen |
(vzdrževanje objektov) |
(1) Pri izvajanju investicijskih
vzdrževalnih del in rednih vzdrževalnih del je treba upoštevati:
|
·
Namestitev fotonapetostne opreme je dopustna na strehah (v ravnini
poševne strehe) in na fasadah objektov, če ne gre za varovana območja
ali objekte kulturne dediščine. Pri ravni strehi je dopustno postaviti
naprave v naklonu za strešnim vencem tako, da so naprave čim manj vidne.
V EUP z namensko rabo IP ali IG ni omejitev za način postavitve
fotonapetostne opreme; |
·
Klimatske naprave morajo biti na objektih izvedene brez zunanje enote
ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi objekta ni vidna. Namestitev
klimatskih naprav je dopustna v objektu ali na balkonih stavb, na
podstrešju in na dvoriščni fasadi, pri novogradnjah tudi kot sestavni
del oblikovane fasade. Klimatska naprava in njena zunanja enota ne smeta
imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje; |
·
Požarna varnost objektov se ne sme zmanjšati. |
(2) Pri izvajanju vzdrževalnih del
objektov v organizirani gradnji je treba upoštevati tudi: |
·
Zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi,
kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo ali v enotni barvi
za celoten objekt; |
·
Zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in
klimatskih naprav so dopustne na osnovi enotne projektne rešitve za
celoten objekt. |
(3) Na objektih, ki so varovani s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustna tista
vzdrževalna dela, ki so v skladu z varstvenim režimom, ki velja za
objekt; za ta dela je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za
varstvo kulturne dediščine. |
|
3.4. Lega objektov in odmiki |
|
18. člen |
(regulacijske črte in lega objektov na gradbeni
parceli) |
(1) Pri umeščanju objektov v
prostor je treba upoštevati regulacijske črte, prikazane na Karti 3:
»Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(2) Če na karti s prejšnjega
odstavka tega člena gradbena linija obstoječih objektov ni prikazana, je
treba pri umeščanju novih objektov upoštevati linijo objektov, ki jo
tvorijo sosednji že zgrajeni objekti. |
(3) Pri novogradnjah manj zahtevnih
in zahtevnih objektov je treba zagotoviti zadosten varnostni odmik od
gozdnega roba, v širini 25,00 m. |
|
19. člen |
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč) |
(1) Nove stavbe (nad in pod
terenom) morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 4 m,
nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi
črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače.
Izjemoma je dopustno graditi pod terenom tudi do parcelne meje, če s tem
soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji kletni objekt, in če
so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji. |
(2) Če so odmiki stavb manjši od
zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da
zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov in
zagotavlja požarno varnost, ter predložiti pisno soglasje lastnika
oziroma lastnikov sosednjih parcel. V tem primeru je najmanjši odmik
manj zahtevnih objektov od sosednjih zemljišč 1,5 m, nezahtevne in
enostavne objekte pa je mogoče graditi do parcelne meje sosednjega
zemljišča. |
(3) Razmiki med stavbami morajo
biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični,
požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da sta možna vzdrževanje
in raba objektov v okviru gradbene parcele. |
(4) Gradbeno inženirski objekti
morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni v skladu z določbami tega
člena, razen priključkov na komunalno infrastrukturo, ki se lahko
gradijo do parcelne meje, s pisnim soglasjem lastnika oziroma v primeru
solastništva s pisnimi soglasji vseh solastnikov sosednjega zemljišča pa
tudi na parcelni meji. |
(5) Preveritev, ali so izpolnjene
zahteve glede odmika od sosednjih zemljišč, se opravi tako, da se kot
odmik šteje najkrajša razdalja med najbolj izpostavljeno točko objekta,
ne glede na to, ali je ta nad ali pod zemeljsko površino, ki se najbolj
približa parcelni meji sosednjega zemljišča, in parcelno mejo. |
(6) Ne glede na določbe 1. in 2.
odstavka tega člena se v primeru odstranitve obstoječe stavbe, ki ima
gradbeno ali uporabno dovoljenje, in gradnje nove stavbe v enakih
tlorisnih in višinskih gabaritih in pri enaki legi stavbe lahko odmiki
tudi manjši in brez soglasja lastnikov mejnih zemljišč. |
(7) Najmanjši odmik novih objektov
od javne ceste mora biti v skladu s predpisi o javnih cestah in varnosti
prometa na njih. V soglasju z upravljavci cest je možno odstopanje,
kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji
naselja ali dela naselja ali kadar gre za naselja, za katera veljajo
pogoji varstva kulturne dediščine. |
(8) Medposestne ograje se praviloma
postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata
lastnika mejnih parcel soglašati. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne
sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj
0,5 m. |
(9) Za postavitev ograj in opornih
zidov ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavcev, ki
določijo ustrezne odmike in višine, da ne ovirajo polja preglednosti in
vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. |
(10) Med javno površino in uvozom
na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali
zapornico, ki vozilom zapira pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba
zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi,
dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
Vsak objekt ima dovoz z javne ceste širine največ 3,0 m. |
(11) Gradnja stavbe na parcelno
mejo je dopustna, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: |
·
gre za tip gradnje v strnjenem nizu ali gruči ali kadar je način gradnje
na parcelno mejo značilen za naselje, |
·
je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami ali |
·
gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa
ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici. |
(12) Na obrtnih, proizvodnih in
skladiščnih območjih morajo biti nove stavbe od meje sosednjih gradbenih
parcel oddaljene najmanj 3,0 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka
skupna požarna pot med dvema sosednjima gradbenima parcelama, sicer je
odmik od sosednje gradbene parcele 5,0 m oziroma skladen s predpisi o
požarni varnosti v stavbah in predpisi o požarnovarnostnih odmikih ali
požarnih ločitvah za druge objekte. |
|
3.5. Velikost objektov ali prostorskih ureditev |
|
20. člen |
(določanje velikosti objektov) |
(1) Merila za določanje velikosti
objektov so opredeljena s: |
·
faktorjem izrabe gradbene parcele (FI), |
·
faktorjem zazidanosti gradbene parcele (FZ), |
·
faktorjem zelenih površin (FZP) na gradbeni parceli oziroma z
|
·
višino objektov (V), opredeljeno v metrih, ali s številom etaž. |
(2) Velikost objektov določajo tudi
ukrepi za zagotavljanje požarnovarnostnih odmikov, ki omogočajo dostop
gasilskih vozil v skladu s SIST DIN 14090 oziroma ločitev zaradi
omejevanja širjenja požara na sosednje objekte. |
(3) Kadar za gradnjo objektov
višina s tem odlokom ni natančno določena, velja: |
·
da je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati
podrobno utemeljitev, ki bo dokazala, da je objekt višinsko skladen s
sosednjimi objekti in s celotnim naseljem; |
·
da se višina objektov v uličnem nizu EUP lahko poveča do višine kapi
sosednje višje stavbe. |
(4) Velikost rekonstruiranega ali
nadomestnega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na osnovi meril
in pogojev, ki veljajo za novogradnje. |
(5) Kadar je obstoječa zazidanost
(FZ) ali izraba gradbene parcele (FI) večja od zazidanosti ali izrabe
gradbene parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih
dopustni le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje
objektov in odstranitev objektov (z novogradnjo do velikosti obstoječega
obsega/odstranjenega objekta) ter spremembe namembnosti objektov, ki ne
zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih
objektov pod ravnjo terena. |
(6) Kadar je s tem odlokom določena
obvezna višina objektov, se poleg določb o obvezni višini objektov
uporabljajo še določbe o FZ in FZP. Kadar pa s tem odlokom višina
objektov ni določena oziroma je določena kot dopustna višina, se FI, FZ
in FZP uporabljajo v skladu s podrobnimi določbami tega odloka za EUP. |
(7) Površine pri izračunu FZP, kot
so ozelenjena parkirišča, niso del zelenih površin. |
|
3.6. Oblikovanje objektov |
|
21. člen |
(oblikovanje objektov) |
(1) Vsi objekti in prostorske
ureditve se morajo prilagoditi kakovostnim objektom tradicionalne
stavbne dediščine oziroma sodobnim kakovostnim objektom in ureditvam v
EUP po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh
in smereh slemen, barvi, materialu in teksturi streh in fasad, načinu
ureditve odprtega prostora z ograjevanjem, opornimi zidovi, urbano
opremo in drugih oblikovnih značilnostih prostora. Skladnost s tem
določilom mora biti obrazložena in utemeljena v projektni dokumentaciji. |
(2) Vsi objekti na gradbeni parceli
morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni. |
(3) Pri dozidavi in nadzidavi
obstoječega objekta je treba zagotoviti skladnost celotne podobe
objekta, zlasti glede gabaritov, oblikovanja strehe in fasade ter izbora
materialov. |
(4) Barve kritin (izjeme so ravne
strehe) naj bodo opečne barve in ne smejo biti odsevajoče. Priporočljiva
kritina je opečni korec. Na objektih, ki so v območjih naselbinske
kulturne dediščine, se za kritino na strehah plitkega naklona uporabi
gladek opečni polkrožni korec, na strehah z naklonom, večjim od 40, pa
opečni zareznik ali bobrovec, kamnite skrle ter zgodovinsko izpričana
slama. |
(5) Osvetlitev podstrešnih
prostorov je dovoljena s strešnimi okni in drugimi oblikami odpiranja
strešin, ki višinsko ne izstopajo iz osnovne strešine. Nove frčade niso
dopustne. Dopustne so le obstoječe frčade, ki se lahko vzdržujejo v
skladu s tradicionalno obliko, razporejene osno na odprtine, krite z
dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Sončni zbiralniki ne smejo
presegati slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino.
Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega
terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50 % objektov v EUP)
smeri slemen prečno na plastnice. |
(6) Pri oblikovanju fasad je glede
oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in
materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje
ipd., treba smiselno upoštevati kakovostne objekte tradicionalne stavbne
dediščine v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv
v spektru belih, sivih, pastelnih barv in barv zemeljskega tona.
Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče
in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško
zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Poslikave fasad niso
dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za
kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. |
(7) V območjih naselbinske kulturne
dediščine bo pristojna služba za varstvo kulturne dediščine izdelala
barvno študijo za objekte s statusom kulturnega spomenika, ki bo tudi
podlaga za izdajo soglasja o ustreznosti izbora barve fasade. Pristojna
služba za varstvo kulturne dediščine izdaja soglasje o ustreznosti
izbora barve fasade tudi za vse ostale objekte znotraj območja
naselbinske kulturne dediščine. |
(8) Barva fasad objektov se določi
v OPPN oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
|
(9) Ob javnih površinah, kot so
pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča, je prepovedano
načrtovati servisne in manipulacijske dele objekta. |
(10) Na objektih, ki mejijo na
javne površine, je na osnovi soglasja upravljavca javne površine
dopustno graditi napušče, nadstrešnice in konzolno oblikovane stavbne
dele (balkoni, lože), ki presegajo gradbeno linijo pritličja in lahko
segajo tudi nad javno površino s konzolnim previsom. Previsni del je
lahko širok do 1,2 m, najmanj 4,2 m nad koto pritličja. |
(11) Zaželeno je, da se na
proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektih uredi zelena
streha ali umesti fotovoltaika. Izjema so strehe, ki so zaradi
tehnološkega procesa oblikovane tako, da to ni možno. |
(12) Elektro omarice, omarice
plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav
je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso
nameščene na uličnih fasadah objektov. |
|
22. člen |
(ureditev okolice objektov s pritličjem v javni
rabi) |
(1) Ob nestanovanjski stavbi,
namenjeni javni rabi, ali večstanovanjski stavbi s pritličjem v javni
rabi je treba prostor med stavbo in javno površino (v nadaljnjem
besedilu: predprostor stavbe) urediti tako, da s predprostori sosednjih
stavb tvori usklajeno celoto. |
(2) Za projekt zunanje ureditve
predprostora stavbe iz prvega odstavka tega člena je treba v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje služb občinske
uprave, pristojnih za urejanje prostora in za gospodarske javne službe.
|
|
23. člen |
(oblikovanje višinskih razlik stavbnega
zemljišča) |
(1) Zunanja ureditev objekta na
nagnjenem terenu mora biti zasnovana tako, da se prilagaja terenu.
Izvedbe platojev z nasipi in useki niso dopustne, razen če so nujne za
funkcioniranje stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje).
|
(2) Višinske razlike na stavbnem
zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Višinske razlike
se lahko premostijo tudi s podpornimi zidovi ali škarpami do višine 1,50
m. Podporni zid ali škarpa sta lahko tudi višja od 1,50 m, kadar obstaja
nevarnost rušenja terena: v tem primeru mora biti podporni zid ali
škarpa izvedena v kaskadah, na osnovi geotehnične preveritve izjemoma
tudi brez kaskad. |
(3) Podporni zidovi ali škarpe
morajo biti obloženi z lokalnim kamnom ali vsaj delno ozelenjeni. |
|
3.7. Parcelacija stavbnih zemljišč |
|
24. člen |
(velikost in oblika gradbene parcele) |
(1) Pri določitvi gradbenih parcel
je treba upoštevati: |
·
namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za
njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost,
dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno
zelenje); |
·
prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali
prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov; |
·
prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; |
·
položaj, namembnost in velikost novih gradbenih parcel v odnosu do
obstoječih parcel; |
·
namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih
koridorjev ter njihovo vzdrževanje; |
·
zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje
okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti); |
(2) Velikost in oblika gradbene
parcele morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati
prostorske izvedbene pogoje po tem odloku (FZ, FZP, FI, odmike od
parcelnih mej, regulacijskih črt ipd.) in pogoje, določene z drugimi
predpisi. |
(3) V primeru, ko gradbena parcela
leži v dveh EUP, za gradnjo tega objekta veljajo določila za tisto EUP,
v kateri leži večji del gradbene parcele. To določilo se lahko uporabi
le v primerih, ko je načrtovani objekt dovoljen v obeh EUP. |
(4) V primeru, da velikost gradbene
parcele ni posebej določena v posebnih določbah, velja: |
·
najmanjša velikost gradbene parcele za prostostoječo stanovanjsko
gradnjo SS in SSe znaša 500 m2; |
·
najmanjša velikost gradbene parcele za polovico dvojčka v SS in SSe
znaša 400 m2; |
·
najmanjša velikost gradbene parcele za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs
znaša 200 m2 za en objekt v nizu; |
·
največja velikost pravokotne gradbene parcele za prostostoječo
stanovanjsko gradnjo SS in SSe na območju naselij Divača in Senožeče
znaša 800 m2, v preostalih naseljih občine pa 1000 m2, za parcele
nepravilnih oblik pa v Divači in Senožečah 1000 m2, v ostalih naseljih
pa 1250 m2 – enako za polovico dvojčkov; |
·
največja velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt v območju SK
je 800 m2 za pravilne in 1000 m2 za nepravilne oblike; |
·
največja velikost gradbene parcele na območju razpršene poselitve znaša
500 m2 ali površina stavbišča vseh zakonito zgrajenih manj zahtevnih in
nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4
(velja večja določena vrednost). |
(5) Pri načrtovanih gradnjah na
terenu v naklonu, večjem od 10 %, se najmanjša velikost gradbene
parcele, ki jo določa prejšnji odstavek, poveča za odstotek povprečnega
naklona gradbene parcele. |
(6) Delitev zemljiških parcel, ki
predstavljajo gradbene parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna
zemljišča), je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela
obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje gradbene
parcele v skladu z določili tega odloka. |
(7) Delitev zemljiških parcel
stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več
zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih
gradbenih parcel v skladu z določili tega odloka. Pri določanju gradbene
parcele ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po
merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele. |
(8) V primeru ko ta odlok določa
največjo dopustno velikost gradbene parcele, z delitvijo parcel pa ni
mogoče tvoriti dveh novih gradbenih parcel po merilih tega odloka, se
določilo o največji dovoljeni velikosti gradbene parcele ne upošteva. |
(9) Ne glede na zgoraj navedena
določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture
v skladu z zahtevami gradnje javnega infrastrukturnega objekta. |
(10) Za obstoječe večstanovanjske
objekte, ki jim gradbena parcela ni bila določena, razpoložljivo
zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v
uporabi, pa ne omogoča oblikovanja gradbene parcele v skladu z merili in
pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno
določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI,
število parkirišč, igrišča, zelenice. Gradbena parcela se tem objektom
določi na osnovi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če ta ne
obstajajo oziroma gradbena parcela v njih ni bila določena, pa v okviru
dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površine ni dovoljeno
zmanjševati. |
(11) Določila o najmanjši velikosti
gradbene parcele ne veljajo za že obstoječe manjše gradbene parcele, v
tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo
gradbene parcele obstoječih objektov. |
(12) Pri rekonstrukciji, nadomestni
gradnji, nadzidavi, dozidavi ali spremembi namembnosti obstoječega
objekta je ob upoštevanju ostalih določil tega odloka velikost gradbene
parcele lahko tudi manjša od tiste, ki je določena v četrtem odstavku
tega člena. |
(13) Kadar je velikost gradbene
parcele določena s tem odlokom, je dopustno odstopanje do največ –10 %
od navedene velikosti gradbene parcele. |
|
25. člen |
(sprememba meja ali površine gradbene parcele,
na kateri stoji objekt) |
Gradbena parcela, na kateri
stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo
povzročena sprememba meje ali površine parcele ne povzroči kršitve s tem
odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt
(FZ, FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih črt, normativi za
parkirne površine ipd). |
|
3.8. Nezahtevni in enostavni objekti, začasni objekti, urbana
oprema, gostinski vrtovi, bazne postaje in amaterske radijske postaje |
|
26. člen |
(skupna določila) |
(1) Vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen in dopustno lokacijo v posameznih namenskih
rabah so določene v Prilogi 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in
enostavnih objektov, začasnih objektov ter urbane opreme po posameznih
namenskih rabah« tega odloka. |
(2) Če v tem odloku ni določeno
drugače, se za dimenzioniranje in druge pogoje gradnje nezahtevnih in
enostavnih objektov upoštevajo predpisi o vrstah objektov glede na
zahtevnost gradnje. |
(3) Na parceli, namenjeni gradnji
objekta, je dopustna največ ena majhna stavba iste vrste, kar ne velja
za garaže in nadstreške, ki se jih lahko zgradi največ toliko, da ni
presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Za eno-
in dvostanovanjske objekte velja, da skupna površina majhnih stavb ne
sme presegati tlorisne površine osnovnega objekta. |
(4) Na parceli, namenjeni gradnji
večstanovanjske stavbe, se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi
največ po eno malo stavbo iste vrste, vendar morata biti zagotovljena FZ
in FZP. Gradnja majhnih stavb na parceli mora biti organizirana, objekti
pa morajo biti oblikovani po enotnem projektu. |
(5) Na območju občine je dopustna
postavitev in gradnja samo tistih majhnih stavb, objektov za rejo
živali, pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, objektov za kmetijske
proizvode in dopolnilno dejavnost, ki so značilni za prostor občine. |
(6) Pri gradnji nezahtevnih in
enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje splošne prostorske
izvedbene pogoje: |
·
Namembnost: Namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje
namembnost obstoječe pozidave oziroma ne sme biti v nasprotju z
dejavnostmi, ki jih dovoljuje podrobna namenska raba prostora, določena
v prostorskem aktu. |
·
Oblikovanje: Majhne stavbe, kot so garaža, drvarnica, lopa, uta,
senčnica, nadstrešek, letna kuhinja, pokrito skladišče za lesna gradiva,
savna, fitnes, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti, s katerimi se
dopolnjuje obstoječo pozidavo ter pomožni kmetijski objekti na stavbnih
zemljiščih, morajo biti oblikovane skladno s pogoji, ki so predpisani za
osnovni objekt, h kateremu se gradijo, tako glede oblikovanja fasade in
strehe, zasnove gabaritov kot materialov. Dovoljena višina je samo
pritličje, brez kleti ali samo klet, kadar gre za te vrste objekt.
|
·
Materiali: Praviloma se uporabijo lokalno prisotni in značilni materiali
ter načini obdelave (kamen, les, zaglajen mineralni omet grobe ali
gladke teksture svetlih barv – beli, sivi, pastelni in nežni zemeljski
toni). Fasadna opeka ni dopustna. Pri odprtih objektih, kot so
nadstrešnice, ute in drvarnice, se pri konstrukciji uporabita les in
kamen. Nadstrešnice v območjih SSv, I, C in B so dopustne tudi v
kovinski izvedbi, če ni s tem odlokom predpisano drugače. |
·
Streha: Naklon mora biti usklajen z naklonom strehe nad osnovno stavbo.
Izjemoma se streha lahko uredi kot ravna streha, zimski vrt ali enokapna
streha, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli (npr. če je
objekt z eno stranico prislonjen k terenu, fasadi, dvoriščnemu zidu
ipd.). Nad nadstreški je dopustna tudi prosojna kritina (v območjih SK,
samo pod pogojem, da objekt ne meji na javne površine). Če je objekt
prostostoječ, mora biti sleme obvezno v smeri daljše stranice objekta.
Čopi in strešne frčade niso dopustni. |
·
Postavitev majhne stavbe ali kmetijskega objekta ne sme načenjati
vaškega roba ali ovirati manipulacije na dvorišču. |
·
Pri oblikovanju pomožnih kmetijskih objektov, staj in čebelnjakov v
območjih z oznako K1 in K2 naj razmerje med stranicami, naklon strehe in
smer slemena strehe ter kritina sledijo tradicionalni gradnji. Objekti
naj bodo izvedeni iz avtohtonih materialov. Za zunanji del objekta velja
prepoved uporabe neavtohtonih materialov (kot so na primer jeklo,
pločevina, plastika), razen za rastlinjake. |
·
Pomožni objekti v javni rabi ter objekti in naprave urbane opreme so v
mestnem območju lahko oblikovani sodobneje, vendar z materiali in
oblikovnimi značilnostmi ne smejo kvariti splošnega videza. |
·
Pri ograjevanju parcel naj se upoštevajo tip, material in višina ograj,
značilna za EUP. Posebni pogoji za oblikovanje so določeni v Prilogi 2
tega odloka. |
(7) Gradnja kioskov za prodajo
časopisov (BTP do 20 m2) je dopustna na javnih površinah za pešce tako,
da ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in
prometnih objektov, in na drugih zelenih površinah (ZD), ki so dostopne
neposredno z javnih površin. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je
dopustno namestiti na javnih površinah, kadar v oddaljenosti 300 m ni
trgovine z enakim programom. |
(8) Ekološki otoki morajo biti na
celotnem območju občine enako oblikovani in postavljeni na prometno
dostopna in vizualno neizpostavljena mesta. |
(9) Rezervoarji za utekočinjeni
naftni plin ali nafto se prednostno izvedejo v vkopani izvedbi. Od meje
sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov morajo biti odmaknjeni
skladno s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5
m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba
pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega
zemljišča. |
(10) Turistično in drugo obvestilno
signalizacijo je praviloma dopustno nameščati le na javnih površinah. |
(11) V primeru prenehanja
veljavnosti Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
(Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) ali njene bistvene spremembe
se za potrebe tega odloka še naprej smiselno uporablja, razen če bi bila
nova ali spremenjena ureditev po uredbi za investitorja ugodnejša. |
|
27. člen |
(začasni objekti) |
(1) Pri postavitvah začasnih
objektov ne sme biti oviran peš promet. Zagotovljen mora biti osnovni
prehod, ki znaša najmanj 2,00 m oziroma 2/3 širine pločnika. Postavitve
začasnih objektov niso dopustne v glavni hojnici peš prehodov, stopnišč,
klančin in ne na podestih stopnišč in klančin. |
(2) Postavitev začasnega objekta ne
sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah ter drugih površinah in
objektih. |
(3) Postavitev začasnih objektov za
prireditve, kar vključuje tudi začasne objekte pod zaporedno številko
24: Začasni objekti iz Priloge 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in
enostavnih objektov, začasnih objektov ter urbane opreme po posameznih
namenskih rabah« tega odloka, mora biti skladna s programom prireditve
in je dopustna le za čas prireditve, kar ugotavlja in potrdi pristojna
služba občinske uprave za gospodarske javne službe in infrastrukturo.
Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi ali prireditvi, se
lahko postavi le za določen čas in na določeno lokacijo, kar potrdi
pristojna služba občinske uprave za gospodarske javne službe in
infrastrukturo. |
(4) Objekti iz tretjega odstavka
tega člena se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna,
priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke
objektov javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se postavijo v
središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti, in na
območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. |
(5) Postavitev stojnic za sezonsko
prodajo je dopustna le za določen čas v območjih strnjenih naselij, kar
potrdi pristojna služba občinske uprave za gospodarske javne službe in
infrastrukturo. |
|
28. člen |
(urbana oprema ter objekti in naprave za
oglaševanje) |
(1) Urbana in mikrourbana oprema
oziroma objekti in predmeti, ki urejajo javne površine, morajo biti v
naselju ali delu naselja enotni. |
(2) Urbana oprema, turistične
oznake ter objekti za oglaševanje morajo biti postavljeni tako, da
dopolnjujejo javni prostor, ne zastirajo značilnih pogledov in ne
ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih
objektov. |
(3) Pri postavitvi urbane opreme na
javnih površinah je treba pridobiti soglasje pristojne službe občinske
uprave. |
(4) Nadstrešnice morajo biti
dvignjene najmanj 2,50 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
|
(5) V občini se oglašuje na
objektih za oglaševanje in objektih za oglaševanje za lastne potrebe,
obvešča pa na objektih za obveščanje ter s turistično in drugo
obvestilno signalizacijo. |
(6) Objekte za oglaševanje,
oglaševanje za lastne potrebe ter obveščanje je dopustno postavljati v
skladu z določili posebnega odloka o oglaševanju, ki ga sprejme Občina
Divača. |
(7) Veliki ploskovni objekti za
oglaševanje površine nad 18 m2 so dovoljeni samo na obstoječih
lokacijah. |
(8) Veliki ploskovni objekti za
oglaševanje površine do 18 m2 so dovoljeni na območjih stavbnih zemljišč
v namenski rabah IP, IG, BD in E. |
(9) Umeščanje plakatnih stebrov in
panojev s površino do 4 m2, svetlobnih vitrin ter volumskih objektov za
oglaševanje je dovoljeno na območjih stavbnih zemljišč, pod pogoji iz
predpisa, navedenega v šestem odstavku tega člena. |
(10) Objektov za oglaševanje ni
dopustno postavljati: |
·
v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2, G); |
·
v območju površinskih voda (VC) in v območju vodne infrastrukture (VI); |
·
v območjih površin razpršene poselitve (A); |
·
izven naselij; |
·
na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov; |
·
na zemljiščih in objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine in ohranjanja narave, pa le s soglasjem organov,
pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave; |
·
na lokacije, ki niso v skladu s cestnoprometnimi predpisi in
predstavljajo nevarnost za cestni promet. |
(11) Objekti za oglaševanje so
dopustni takrat, kadar se začasno namestijo: |
·
na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno
dovoljenje; |
·
na površinah v naselju, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za
začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne
kampanje. |
(12) Oglaševanje za lastne potrebe
je dopustno na stavbah v vseh EUP in na gradbenih parcelah stavb, v
katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno
oglaševati z: |
·
napisom firme, |
·
znakom firme, |
·
nalepkami, |
·
zastavami in |
·
simboli firme, izdelka, storitve in podobnim. |
|
29. člen |
(gostinski vrtovi) |
(1) Gostinske vrtove na javnih
površinah je dopustno postaviti na osnovi soglasja organa Občine Divača,
pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih
površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo biti
urejeni kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključeni na
potrebne komunalne vode. |
(2) Gostinske vrtove na zasebnih
površinah je dopustno postaviti na osnovi dovoljenja za osnovno
dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno
dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega
odloka. |
(3) Vsi elementi opreme gostinskega
vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko
odstranijo. |
(4) Za zaščito pred soncem se
uporabljajo senčniki. Dopustni so tudi nadstreški, izvedeni v rahlem
naklonu (do 10 stopinj). Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno
usklajeni z ostalimi dodatki (markizami). Iz nadstreškov mora biti
urejen odtok padavinske vode. |
|
30. člen |
(bazne postaje in amaterske radijske postaje) |
(1) Bazna postaja mora izpolnjevati
naslednje pogoje: |
·
antenski drog je lahko visok največ 10,00 m nad višino strehe objekta; |
·
pri antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na objekt, mora
biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,50 m od strešine, pri
antenskih nosilcih, pritrjenih na steber, mora biti spodnji rob najnižje
antene najmanj 5,00 m od terena in najmanj 1,50 m od strešine, če je
steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na
vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,50 m;
|
·
prostor z elektronsko komunikacijsko opremo je lahko samo v
nestanovanjski stavbi, in sicer v tistem delu, ki ni namenjen javni rabi
oziroma v katerem se ne zadržujejo ljudje; če je to zabojnik, je lahko
postavljen ob drogovih, stebrih ali stolpih, njegova BTP pa je lahko do
30,00 m2. |
(2) Bazne postaje in amaterske
radijske postaje je dopustno graditi v skladu z določbami tega člena v
objektu ali na njem. |
(3) Bazne postaje iz prvega
odstavka tega člena je treba izvesti tako, da so vizualno zakrite
oziroma vključene v objekt, razen v EUP z namensko rabo IP, IG, IK, BD,
E, T, O, PC, PŽ, PL ali LN. |
(4) Baznih postaj iz prvega
odstavka tega člena ni dopustno graditi v EUP z namensko rabo SS, SSe,
SSs, SSv, SK, SB, CU, CDi, CDk, CDz, CDu, CDo, ZP, ZS, ZD, ZK, Ask, Abt,
VC, VI ali K1 . |
(5) Amaterskih radijskih postaj ni
dopustno graditi v EUP z namenskimi rabami SS, SSe, SSs, SSv, SK, SB,
CU, CDi, CDk, CDz, CDu, CDo, ZP, ZS, ZD, ZK, Ask, Abt, VC, VI ali K1. |
(6) Telekomunikacijskih anten in
oddajnikov, katerih uporabni signal ne pokriva več kakor 100,00 m pasu
okoli oddajne točke, ni dopustno graditi v EUP z namenskimi rabami ZP,
ZS, ZD, ZK, VC in VI. |
(7) Pri načrtovanju objektov in
naprav omrežja baznih postaj in amaterskih radijskih postaj je treba
upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja. |
|
3.9. Zelene površine |
|
31. člen |
(velikost in urejanje in oblikovanje zelenih
površin) |
(1) Za vsako novo stanovanje v
večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih
površin. |
(2) V stanovanjskih objektih za
posebne namene (SB) je treba na vsako posteljo zagotoviti najmanj 8 m2
zelenih površin. |
(3) Če na gradbeni parceli
večstanovanjskega objekta ni prostorskih možnosti za zagotovitev
zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine,
razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje), zagotoviti na
drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200 m, tako,
da bo stanovalcem omogočena njena trajna uporaba. |
(4) Zasaditev površin v javni rabi
je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin
mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
|
(5) Ob izvajanju gradbenih del v
vplivnem območju dreves, ki se na gradbeni parceli ohranjajo, je treba
izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. |
(6) Pogoji za gradnjo v vplivnem
območju obstoječih in načrtovanih dreves in ostale vegetacije:
|
·
v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno
kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad
koreninskim sistemom; zadostna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø
2,0 m; |
·
odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.
|
(7) Obstoječe drevorede je treba
ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je
treba nadomestiti oziroma sanirati. |
(8) Na vseh območjih se ohranja čim
več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo
predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve
ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici
javnih objektov je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in
vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele. |
(9) Ohranjajo naj se ekstenzivni
sadovnjaki in stara drevesa z dupli. Uvajajo naj se stare avtohtone
sorte sadnega drevja. |
(10) Pri urejanju okolice objektov
in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta
zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati
poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni
material ter urediti okolico. |
(11) Na območjih kmetijskih
zemljišč je treba obstoječa drevesa in živice ohranjati. Na območju
naselja se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Če obstoječih
dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno
ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in
razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati
skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev. |
(12) Izbor rastlin za zasaditve na
površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in
varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki
dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. Osnovni pogoji so: |
·
na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni
dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin; |
·
pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in
vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce; |
·
na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je
dopustna le avtohtona vegetacija; |
·
uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na
parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega
pomena. |
|
3.10. Javne površine |
|
32. člen |
(objekti v javni rabi in javne površine)
|
(1) Objekte v javni rabi definirajo
predpisi s področja graditve objektov. Glede na vrsto objektov in način
rabe se delijo na javne površine in na nestanovanjske stavbe, namenjene
javni rabi. |
(2) Javne površine so površine,
katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Vključujejo predvsem
železnice, javne ceste, javne poti, trge, otroška igrišča, parkirišča,
pokopališča, parke, zelenice ter rekreacijske in športne površine.
|
(3) Na površinah, ki imajo poleg
osnovne namembnosti tudi funkcijo javne površine, lahko Občina določi
služnost rabe v javno korist. Površine, na katerih se določi služnost
rabe v javno korist, so predvsem pasaže, arkade, pešpoti, peš prehodi in
podobno. |
(4) Obstoječe stavbe in njihove
parcele, namenjene gradnji, ki so znotraj območja javnih površin, so iz
javnih površin izvzete. |
(5) Javne površine se ob naravnih
in drugih nesrečah lahko uporabijo kot območja za umik, evakuacijo,
nastanitev in kot območja za zbiranje reševalnih ekip. |
|
3.11. Razpršena gradnja |
|
33. člen |
(dopustna gradnja in drugi posegi)
|
(1) Objekti razpršene gradnje so
vsi zakonito zgrajeni objekti izven stavbnih zemljišč na kmetijskih
zemljiščih K1 in K2 ter gozdnih zemljiščih G. |
(2) Objekti razpršene gradnje iz
prvega odstavka tega člena so prikazani kot stavbišča na Karti 3:
»Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3) Stavbišča razpršene gradnje so
evidentirana na osnovi podatkov katastra stavb. |
(4) Na obstoječem zakonito
zgrajenem objektu razpršene gradnje oziroma na njegovi parceli,
namenjeni gradnji, so za izboljšanje bivalnega standarda dopustne
naslednje vrste gradenj: |
·
rekonstrukcija, dozidava, nadzidava objekta do 20 % povečanja BTP; |
·
gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta; novi
objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 20 % BTP; |
·
sprememba namembnosti; |
·
vzdrževanje objekta; |
·
odstranitev objekta. |
(5) Gradnje iz četrtega odstavka
tega člena so dopustne samo kot enkratni poseg na posamičnih obstoječih
objektih razpršene gradnje. |
(6) Dopustne so spremembe
namembnosti zakonito zgrajenih objektov v: |
·
11100 Enostanovanjske stavbe; |
·
11210 Dvostanovanjske stavbe; |
·
12112 Gostilne, restavracije (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela
objekta); bifeji, točilnice, bari (do 35,00 m2 BTP dela objekta); |
·
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: do 200,00 m2 BTP objekta ali dela
objekta; |
·
12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo; |
·
12712 Stavbe za rejo živali; |
·
12713 Stavbe za spravilo pridelka; |
·
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe; |
·
12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali
dela objekta); |
·
dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in
pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
(7) Če obstoječi zakonito zgrajeni
objekt ni vrisan na karti iz drugega odstavka tega člena, zanj veljajo
enake določbe kot za vrisane objekte. |
(8) Če obstoječi zakonito zgrajeni
objekt nima določene parcele, namenjene gradnji, se za določitev
uporabijo določbe 12. člena tega odloka. |
(9) Na območju razpršene gradnje je
v okviru gradbene parcele, določene v gradbenem dovoljenju oziroma na
stavbnem zemljišču v velikosti 2,5-krat stavbišča, dovoljeno postaviti
največ po eno istovrstno stavbo iz skupine majhne stavbe ali skupine
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave v skladu z uredbo, ki
ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje. |
(10) Dopustnost gradnje enostavnih
in/ali nezahtevnih objektov se izvaja z upoštevanjem Priloge 2: »Tabela
dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, začasnih objektov ter
urbane opreme po posameznih namenskih rabah« tega odloka, za namensko
rabo »Ask – površine podeželske razpršene poselitve«. |
|
3.12. Prometna infrastruktura |
|
34. člen |
(gradnja in urejanje cest) |
(1) Gradnja mostov in cest mora
biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti
varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno osnovno varnostno
višino. |
(2) Avtobusna postajališča morajo
biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s predpisi o
tehničnih normativih in najnižjih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati
avtobusna postajališča. |
(3) V naseljih je ob lokalnih
cestah treba izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo.
|
(4) Obvezna je gradnja pločnikov ob
lokalnih zbirnih cestah, praviloma pa se pločniki gradijo ob vseh
lokalnih cestah. Obvezna je tudi gradnja pločnikov ob javnih cestah, ki
vodijo do objektov družbene javne infrastrukture, pri čemer se
prioritetno zagotovijo pločniki do vrtcev in osnovnih šol. |
(5) Dimenzija tipskega prečnega
profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in
projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest. Najmanjša
širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m in dvosmerne kolesarske
steze 2,50 m. Najmanjša širina pločnika znaša 1,20 m. |
(6) Dimenzijo tipskega prečnega
profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v
primeru, če gradnjo prometnih površin onemogoča zakonito zgrajen objekt,
ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov
prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina
cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika. |
(7) Tranzitni potek avtoceste
(Ljubljana–Trst) mora imeti možnost širitve za en vozni pas na vsako
stran. |
(8) Upravljavec AC ne bo
zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena
območja (spremenjene rabe), določena s tem OPN – to je obveznost lokalne
skupnosti oziroma investitorjev novih posegov. |
(9) Na delih cest, preko katerih se
vrši masovna selitev dvoživk v času razmnoževanja in priprave na
zimovanje, naj se v primeru rekonstrukcije ali investicijsko
vzdrževalnih del načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. To velja
predvsem za rekonstrukcijo ceste na Senožeški ravni (med Razdrtim in
Senožečami), kjer je znano, da se v času selitve pojavljajo dvoživke. |
|
35. člen |
(varovalni pasovi prometne infrastrukture) |
(1) Širine varovalnih pasov
državnih cest so določene v predpisih s področja urejanja javnih cest. |
(2) Širine varovalnih pasov
lokalnih cest so določene v občinskem predpisu s področja urejanja
javnih cest. |
(3) Varovalni pas ceste ali poti iz
prvega in drugega odstavka tega člena se meri od zunanjega roba cestnega
sveta obojestransko. |
(4) Širine varovalnih pasov
železniških prog so določene v predpisih s področja urejanja
železniškega prometa. |
(5) V varovalnih pasovih prometnih
omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega
odloka in drugih predpisov ter na osnovi pogojev in soglasja pristojnega
upravljavca gospodarske javne službe. |
(6) Posegi v varovalni pas
prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja
prometnega omrežja. |
(7) V varovalnem pasu AC ni
dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za
slikovno ali zvočno obveščanje ali oglaševanje. |
|
3.13. Parkirna in garažna mesta |
|
36. člen |
(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri novogradnjah,
rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni
parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže
v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in
obiskovalce. |
(2) Obstoječih parkirnih mest ob
večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih
objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami je treba 75 % parkirnih mest
zagotavljati v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi
tehničnih ovir ni mogoča. |
(3) Parkirne površine in garažne
stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne
škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v
okoliških objektih in okolici. |
(4) Parkirne površine na ravni
terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom
na 4 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno
razporejena. |
(5) Površine parkirnih mest,
manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene tako, da so
neprepustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje
meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj. |
(6) Parkirna mesta, garaže in
njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite.
Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na
neškodljiv način. |
(7) Parkirna mesta in garaže za 2
ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za
priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna.
Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v
prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, E in O. |
(8) Če podzemne garaže niso
zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki
omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa morajo
imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno
igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.). |
(9) Pri urejanju parkirnih površin
in garažnih stavb je v skladu s predpisi treba zagotoviti parkirna
mesta, rezervirana za invalidne osebe. |
(10) Parkirnih površin in garažnih
stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so
potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in
obiskovalcev objektov. |
|
37. člen |
(parkirni normativi) |
(1) Na gradbeni parceli je treba
zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih ali garažnih mest
(Preglednica 7): |
|
Preglednica 7: Parkirni normativi |
Namembnost objektov |
Število PM
(navedene so bruto etažne površine objektov) |
Stanovanja in bivanje |
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe |
2 PM
3 PM |
11221 Tri- in večstanovanjske stavbe
za stanovanje do 35 m2 koristne stanovanjske površine
za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 koristne
stanovanjske površine
za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 koristne
stanovanjske površine
za stanovanje nad 100 m2 koristne stanovanjske
površine |
1,0 PM
1,5 PM
2 PM
3 PM
dodatno 10 % na terenu za obiskovalce |
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
(dijaški, mladinski domovi ipd.) |
1 PM/12 postelj |
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
(študentski domovi, internati) |
1 PM/4 postelje |
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
(domovi za ostarele, varna hiša, materinski dom) |
1 PM/7 postelj
|
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana
stanovanja) |
1 PM/stanovanje – od tega 10 % na terenu za obiskovalce |
Poslovno trgovske dejavnosti |
12201 Stavbe javne uprave |
1 PM/30 m2 |
12203 Druge poslovne stavbe |
1 PM/30 m2 |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina pod 50 m2) |
1 PM/50 m2
ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1 PM/80 m2
ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2) |
1 PM/35 m2 |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2) |
1 PM/30 m2 |
12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) |
1 PM/40 m2 |
12301 Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni
centri) |
1 PM/30 m2
|
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno servisne
dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija,
avtopralnice, lekarne itd.) |
1 PM/30 m2
ne manj kot 2 PM |
12303 Bencinski servisi
|
1 PM/30 m2 prodajnih površin
ne manj kot 3 PM |
Družbene dejavnosti |
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, koncertne
hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija) |
1 PM/5 sedežev
|
12620 Muzeji in knjižnice |
1 PM/80 m2 |
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1 PM/20 m2 |
Športne dejavnosti |
24110 Športna igrišča
(stadion ipd.) |
1 PM/200 m2 površine igrišč
od tega 20 % PM za avtobuse |
24110 Športna igrišča – igrišča za tenis |
4 PM/igrišče |
24110 Športna igrišča
(javna kopališča) |
1 PM/150 m2 javnega kopališča |
12650 Stavbe za šport
(s prostori za gledalce) |
1 PM/30 m2
od tega 20 % PM za avtobuse |
12650 Stavbe za šport (večnamenske dvorane, pretežno namenjene
razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) |
1 PM/15 m2 |
12650 Stavbe za šport – kegljišče |
4 PM/stezo |
Posebne dejavnosti |
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
(hotel, prenočišča, penzioni) |
1 PM/3 sobe
|
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari
|
1 PM/6 sedežev in
1 PM/tekoči meter točilnega pulta
ne manj kot 2 PM |
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
(mladinska prenočišča) |
1 PM/10 sob |
Družbene dejavnosti |
12640 Stavbe za zdravstvo
(bolnišnice) |
1 PM/5 postelj
|
12640 Stavbe za zdravstvo
(zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) |
1 PM/35 m2
ne manj kot 2 PM |
12640 Stavbe za zdravstvo
(zavetišče za živali) |
1 PM/150 m2
ne manj kot 2 PM |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(osnovne šole) |
1 PM/učilnico
od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(srednje šole) |
1,25 PM/učilnico |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(posebne šole za ovirane v razvoju) |
1 PM/7 učencev
od teh najmanj 10 za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(visoke šole) |
1 PM/25 m2
|
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(otroški vrtci) |
1 PM/10 otrok
od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev |
Proizvodne dejavnosti |
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
12713 Stavbe za spravilo pridelka |
1 PM/80 m2 |
12510 Industrijske stavbe (do 200 m2) |
1 PM/30 m2 površine (ne manj kot 2 PM) |
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |
1 PM/50 m2 površine |
12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) |
6 PM/popravljalno mesto |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) |
1 PM/150 m2 površine |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) |
ne manj kot 3 PM |
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni
prostori) |
1 PM/80 m2 površine |
Drugo |
24204 Pokopališča
12722 Pokopališke stavbe |
1 PM/600 m2
ne manj kot 10 PM |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (park) |
1 PM/600 m2
|
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (živalski vrt) |
1 PM/600 m2
od tega 20 % PM za avtobuse |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi,
zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilski
domovi) |
1 PM/100 m2
|
12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih
komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na
letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih
ter z njimi povezane stavbe) |
1 PM/50 m2*
*število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega
prometa |
|
(2) Poleg navedenega števila
parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM,
treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in
druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi
vplivi. |
(3) Pri določanju parkirnih mest za
objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno
parkirno mesto za invalide. |
(4) Kadar na gradbeni parceli ni
tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila s
tem odlokom določenih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča
parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe,
zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, ki so od
stavbe oddaljene največ 100 m. |
(5) V primeru skupnega parkirišča
za objekte z različnimi dejavnostmi se upoštevajo največje potrebe po
sočasnem parkiranju. |
(6) Najmanjša dovoljena dimenzija
parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,4 m × 5,0 m. |
(7) Kadar po določilih tega člena
rezultat izračuna parkirnih mest ni celo število, je treba izvesti
zaokrožitev na naslednje večje celo število. |
|
3.14. Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska gospodarska
javna infrastruktura |
|
3.14.1 Obvezna komunalna oprema |
|
38. člen |
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih
stavbnih zemljiščih) |
(1) Gradnja objektov (razen
objektov gospodarske javne infrastrukture) je praviloma dopustna samo na
komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. |
(2) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno
neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov
zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. |
|
39. člen |
(predpisana obvezna gospodarska javna
infrastruktura) |
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo
stanovanjskih objektov in ostalih objektov so komunalno opremljena, če
imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode,
priključitev na elektroenergetsko omrežje, dostop do javne ceste ter
ravnanje z odpadki. |
(2) Če nestanovanjski objekti ne
potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme,
se predpisana komunalna oprema določi v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. |
(3) Investitor lahko predpisano
komunalno opremo objektov zagotovi tudi na način, ki ga prostorski akt
ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku
tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in se določi v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objekta. |
|
3.14.2 Varovalni pasovi in koridorji |
|
40. člen |
(varovalni pasovi in koridorji objektov
gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Varovalni pasovi posameznih
infrastrukturnih omrežij oziroma objektov so predpisani v področnih
predpisih, ki urejajo posamezna infrastrukturna omrežja. |
(2) Širina varovalnega pasu se meri
levo in desno od osi linijskega infrastrukturnega objekta ali od
varovalne ograje objekta oziroma od zunanjega zidu objekta, če nima
varovalne ograje. |
(3) Varovalni koridor za
komunikacijske oddajne sisteme se določi za vsak oddajnik posebej.
Varovalni koridor obsega območje od antene oddajnika, ki se razteza v
tridimenzionalnem prostoru, do antene glede na moč in smer delovanja
oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in tehnološko izvedbo. |
(4) V varovalnih pasovih
elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več sta na
obstoječih objektih dopustna vzdrževanje objektov in sprememba
namembnosti v dejavnostih, ki skladno s predpisi s področja
elektromagnetnega sevanja niso uvrščene v I. stopnjo varstva pred
sevanjem in so dopustne skladno s predpisi s področja uporabe objektov
ter opravljanja dejavnosti v območjih varovalnih pasov
elektroenergetskih vodov. |
(5) V varovalnih pasovih
elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več je, skladno z
določili tega OPN, s tehničnimi in okoljskimi predpisi za gradnjo
elektroenergetskih vodov, s predpisi s področja elektromagnetnega
sevanja ter s predpisi s področja pogojev in omejitev gradnje in uporabe
objektov ter opravljanja dejavnosti v območjih varovalnih pasov
elektroenergetskih vodov, dovoljena gradnja objektov, ki niso uvrščeni v
I. stopnjo varstva pred sevanjem in so dopustni skladno s predpisi s
področja pogojev in omejitev gradnje in uporabe objektov ter opravljanja
dejavnosti v območjih varovalnih pasov elektroenergetskih vodov. |
(6) Posegi v varovalni pas ne smejo
ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. |
(7) Varovalni pasovi sistema
električne energije z nazivno napetostjo 35 kV in več so prikazani v
grafičnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 4: »Prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«. |
|
3.14.3 Gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture |
|
41. člen |
(gradnja in urejanje komunalne opreme) |
(1) Vsa gospodarska javna
infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v
skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
(2) Vsi posegi na gospodarski javni
infrastrukturi ter vsi posegi, ki so v varovalnem pasu gospodarske javne
infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne
gospodarske javne infrastrukture. |
(3) Trase omrežij komunalne opreme
je treba medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da omogočajo
priključitev vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je
omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme. |
(4) Trase omrežij komunalne opreme
je treba praviloma združevati v skupne koridorje, pri čemer je treba
upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske
javne infrastrukture, kot določajo veljavni predpisi. |
(5) Gradnja omrežij komunalne
opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične
gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja
ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.
|
(6) Ob gradnji nove komunalne
opreme je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi
rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki
zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe,
posledic poškodb ali urbanističnih zahtev ni več ustrezna. |
(7) Omrežja komunalne opreme morajo
praviloma potekati po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi
terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen, mora
lastnik prizadetega zemljišča omogočiti gradnjo, obratovanje in
vzdrževanje te opreme na njegovem zemljišču, upravljavec te opreme pa
mora za to od lastnika pridobiti služnost. |
(8) V območjih poselitve ter v
območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in
elektroenergetske opreme praviloma graditi v podzemni izvedbi. |
(9) Omrežja in jaške komunalne
opreme je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni
mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil. |
(10) Na celotnem poteku trase mora
biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne opreme. |
(11) Globina podzemnih komunalnih
vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno
kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba
kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. |
(12) Prečkanja komunalne opreme pod
strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna
sposobnost struge vodotoka. |
|
42. člen |
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1) Javno vodovodno omrežje je
namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne potrebe,
zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi. |
(2) Vodovodi za požarne namene so
lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na
vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi
nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je praviloma treba umeščati
zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin. |
(3) Uporabniki tehnološke vode
morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene
vode. |
(4) Vodohran mora imeti dostopno
pot. Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z
zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
(5) Priporočljivo je, da so
vodohrani zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani. |
|
43. člen |
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1) Kanalizacijsko omrežje je
namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter
padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim
materialom prekritih javnih površin. |
(2) Novo kanalizacijsko omrežje
mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. |
(3) Vsa kanalizacija mora biti
zgrajena vodotesno. |
(4) Odvajanje in čiščenje
padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih
ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v
skladu s predpisi. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno
vodo ne sme biti priključen na mešani sistem. |
(5) Zadrževalni bazeni, ki
zadržujejo viške padavinske vode, morajo biti izvedeni podzemno, pri
čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi
z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz
z javne ceste za vozila. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti
rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije. |
(6) Lokalne čistilne naprave naj
bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma tako,
da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi čistilne naprave, lokacija
pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne
naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora
biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo. Kjer se le da, naj se
čistilne naprave umestijo izven prednostnih habitatnih tipov.
|
(7) Male čistilne naprave in
nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno, v skladu s predpisi.
|
(8) Vsi individualni sistemi za
odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in
evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne
vode. |
(9) Pri gradnji objektov je treba
zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in
tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal
ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na osnovi pogojev
pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri
čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v
kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na
zelenih površinah gradbene parcele stavbe ali na parcelah večjega
števila stavb, h katerim pripadajo). |
(10) Padavinske vode iz objektov in
njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine,
niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin. |
|
44. člen |
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja)
|
(1) Omrežje zemeljskega plina se
praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in
vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
|
(2) Dopustne so obnove omrežja,
postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za
utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v
predpisanih odmikih od javnih površin in objektov. |
(3) V pasu 2,5 m na vsako stran od
osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano: |
·
saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko; |
·
obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad
temenom cevi; |
·
postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
|
45. člen |
(gradnja in urejanje elektroenergetskega
omrežja) |
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija
obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega
nivoja 35 kV in več, iz 4. člena 4. poglavja Zasnova gospodarske javne
infrastrukture, podpoglavja Zasnova energetske infrastrukture prvi
odstavek, sta dovoljeni v skladu z veljavnimi tehničnimi in okoljskimi
predpisi za gradnjo elektroenergetskih vodov in objektov ter predpisi s
področja urejanja prostora. |
(2) Na vseh obstoječih
elektroenergetskih objektih, iz 4. člena 4. poglavja Zasnova gospodarske
javne infrastrukture, podpoglavja Zasnova energetske infrastrukture prvi
odstavek, je dopustno izvajati vzdrževalna dela v javno korist. |
(3) V koridorjih daljnovodov je
prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je vnetljiv material.
Pod daljnovodi je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive,
gorljive in eksplozivne materiale. |
(4) Elektroenergetsko
distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti
zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja
nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj
strnjenih območij poselitve, razen v primerih, ko terenske in ekonomske
razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski
vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske
dominante. |
(5) Razdelilne transformatorske
postaje (distribucijski objekti) se morajo izvesti z uporabo sodobnih
tehnologij ter tako: |
·
da se vplivi na okolje zmanjšajo do najmanjše mogoče mere; |
·
da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta; |
·
da se vse stikalne in transformatorske naprave izvedejo v kakovostno
oblikovanih zaprtih objektih; |
·
da so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred
nepooblaščenim dostopom; |
·
da se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli. |
(6) Transformatorske postaje
(distribucijski objekti) so praviloma prosto stoječi objekti
pravokotnega tlorisa oziroma so v primeru gradnje večjih objektov
umeščene v objekt. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo biti
čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojene oblikovanju
osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi
objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in
podobno. Do obstoječih in načrtovanih transformatorskih postaj je treba
zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih
površin. |
(7) Pri načrtovanju energetske
infrastrukture za proizvodnjo električne energije v občini je treba
upoštevati Uredbo o prostorskem redu Slovenije. |
(8) Obnova oziroma gradnja
elektrovodov naj se izvaja na pticam prijazen način, ki preprečuje
električne udare ptic. |
|
46. člen |
(gradnja in urejanje omrežij energetske oskrbe)
|
(1) Načrtujejo se postavitve več
manjših sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (v Divači in
Senožečah). V Divači se eno od kotlovnic na lesno biomaso izvede na
občinskem zemljišču ob osnovni šoli (zemljišče s parcelno št.: 658/8, k.
o. Divača). |
(2) Za ostala naselja se spodbuja
postavitev mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Gre za
možnost postavitve skupnega kotla za ogrevanje dveh, treh ali več
objektov na območju, kjer je gradnja nekoliko bolj strnjena. |
(3) Občina Divača mora pri
načrtovanju prihodnje energetske oskrbe upoštevati: |
·
možnosti za oskrbo preko centralnih kotlovnic z manjšimi daljinskimi
sistemi ogrevanja do porabnikov; |
·
trenutni način oskrbe, ki v veliki meri temelji na individualnem
konceptu; |
·
potencial lokalnih obnovljivih virov energije; |
·
tipe obstoječih porabnikov na posameznih območjih; |
·
predvidene novogradnje – treba jih je obravnavati glede na lokacijo,
velikost, tipe porabnikov in s tem tudi količine in vzorce rabe
energije. |
|
47. člen |
(gradnja in urejanje hidroenergetskih objektov) |
Predvideni sta dve območji
energetske infrastrukture na reki Reki (na Škofljah in v bližini Gornjih
Vrem) za hidroelektrarne z majhnim učinkom (5–10 MW). |
|
48. člen |
(gradnja in urejanje objektov in naprav sončne
energije) |
(1) Gradnja fotovoltaične
elektrarne je predvidena na opuščenem delu kamnoloma Laže. |
(2) Na večjih dvoranskih objektih,
ki nimajo zazelenjene strehe, je na strehi dopustna postavitev sončnih
celic. Postopno naj se predvideva postavitev sončnih celic tudi na vseh
javnih objektih. Spodbuja se tudi postavitev sončnih celic na ostale
objekte, predvsem strehe stanovanjskih hiš, če niso na območjih vaških
jeder (SK) oziroma v območjih registrirane kulturne dediščine. |
|
49. člen |
(gradnja in urejanje objektov in naprav vetrne
energije) |
Morebitna postavitev vetrnih
elektrarn za proizvodnjo električne energije na območju občine Divača se
bo reševala z državnimi prostorskimi načrti. |
|
50. člen |
(gradnja in urejanje javne razsvetljave) |
(1) Javne površine na območjih
naselij z namensko rabo S, C, B, I, P, E ter Z morajo biti opremljene z
javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in
okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise glede
preprečevanja svetlobnega onesnaženja in zmanjševanja porabe električne
energije. |
(2) Če varnostni razlogi dopuščajo,
se nočno osvetljevanje objektov ne načrtuje. |
|
51. člen |
(gradnja in urejanje komunikacijske
infrastrukture) |
(1) Komunikacijsko omrežje, razen
sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli,
praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je
dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2) Na območjih urejevalnih enot z
namensko rabo S, C, B in I je treba zagotoviti ustrezno število
komunikacijskih central in telekomunikacijsko omrežje, da bo
zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z
najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. |
(3) Objekte in naprave mobilne
telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v
obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Objekte
in trase komunikacijskih vodov mora potrditi pristojna strokovna služba
Občine. |
(4) Gradnja objektov v koridorjih
brezžičnih komunikacijskih povezav omrežij upravljavcev z javnim
pooblastilom je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh
povezav. |
(5) Pri načrtovanju objektov in
naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s
področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter
naslednje usmeritve in pogoje: |
·
objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih
enot urejanja prostora namenjenih: stanovanjem (S), drugim centralnim
dejavnostim namenjenim varstvu ter izobraževanju (CDi), kulturi (CDk),
zdravstvu (CDz), zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih
zemljiščih (K1) ter v območju površinskih voda (VC); |
·
gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu,
merjeno od roba gradbene parcele navedenih objektov in naprav: 12640
Stavb za zdravstvo, 11 Stanovanjskih stavb, 12630 Stavb za izobraževanje
in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč; |
·
objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno graditi na
manj kakovostnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih na osnovi soglasja
pristojnih služb s področja kmetijstva ali gozdarstva; |
·
gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in
kulturne dediščine ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih
pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne
dediščine. |
(6) Vizualni vpliv zgrajenih
objektov na vidne kakovosti prostora mora biti čim manjši, oblikovanje
objektov (barve, oblika stebrov in anten) pa mora biti čim bolj
prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim
danostim prostora, treba je ozeleniti okolico objekta. |
(7) Objektov in naprav mobilne
telefonije ni dovoljeno postavljati na zavarovana območja naravne in
kulturne dediščine. Izjemoma je dopustna postavitev teh objektov in
naprav na območja, predvidena za zavarovanje, na območja naravnih
vrednot in na ekološko pomembna območja, kadar ni mogoče zagotoviti
primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti,
zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru
mogoč le ob soglasju pristojnih soglasodajalcev za ohranjanje narave in
varstvo kulturne dediščine. Objekte mobilne telefonije je izjemoma
dopustno umestiti v objekte, ki so zavarovani kot kulturni spomenik ali
kulturna dediščina, le na osnovi soglasja pristojnega soglasodajalca za
varstvo kulturne dediščine. |
|
52. člen |
(objekti in ureditve za zbiranje in
odstranjevanje odpadkov) |
(1) Komunalne odpadke je treba
zbirati v za to določenih posodah (smetnjakih), ki jih določi
upravljavec javne službe v skladu s predpisi. |
(2) Zbirno mesto za komunalne
odpadke mora biti pri novogradnjah praviloma v objektu ali na gradbeni
parceli objekta, h kateremu pripada. Praviloma naj bo locirano na
utrjeni površini z odtokom in zaščiteno z nadstrešnico ter opremljeno z
vodo za občasno čiščenje, dobro prometno dostopno in zunaj prometnih
površin. |
(3) Odjemno mesto za komunalne
odpadke mora biti dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin. V
primeru, ko odjemno mesto ni tudi zbirno mesto, je treba takoj po
prevzemu odpadkov na odjemnem mestu posode za zbiranje odpadkov
postaviti nazaj na zbirno mesto. |
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se
v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih na utrjenih javnih
površinah locirajo zbiralnice odpadkov (ekološki otoki). Ekološki otoki
so praviloma razporejeni tako, da zajemajo gravitacijsko območje 300
prebivalcev. |
(5) Zbirni center za odpadke mora
biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših cest. Imeti
mora vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je lahko izveden
tudi kot zaprt objekt. |
(6) Posebni odpadki se do njihove
predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih
odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so
nastali, ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih. |
(7) Zbirni center za odpadke se
lahko umesti na EUP z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK in O. Izjemoma
je dopustna tudi gradnja teh objektov na drugih območjih, ob soglasju
pristojne občinske strokovne službe. |
|
3.15. Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo |
|
53. člen |
(priključevanje objektov na javne ceste) |
(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni
objekti morajo imeti zagotovljen dostop ali priključek na javno cesto. |
(2) Priključki na javno cesto
morajo biti zgrajeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na osnovi
soglasja organa Občine, pristojnega za gospodarske javne službe ali
izvajalca gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest ter v
skladu s standardi, ki omogočajo dostop gasilskih in intervencijskih
vozil. Najmanjša širina priključka je 3 m. |
(3) Manipulacijske površine ob
parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno
vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na osnovi pogojev in
soglasja organa Občine, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste. |
(4) Vse zahtevne in manj zahtevne
objekte je na javno cesto treba priključiti s skupnim priključkom. |
(5) Slepo zaključene nove javne
ceste imajo na koncu obračališče. Odstop od tega pravila je mogoč le ob
soglasju organa Občine, pristojnega za gospodarske javne službe. |
|
54. člen |
(obvezno priključevanje na komunalno opremo) |
(1) Objekte je treba priključiti na
predpisano komunalno opremo iz 39. člena tega odloka in na drugo
komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma EUP
predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na območjih, na
katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot
gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem
komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka. |
(2) Nezahtevne in enostavne objekte
je dovoljeno priključiti na komunalno opremo takrat, kadar je za njihovo
uporabo to potrebno in dopustno s področnimi predpisi ter skladno z
določili Priloge 2: »Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih
objektov, začasnih objektov ter urbane opreme po posameznih namenskih
rabah«. |
(3) Pri obveznosti priključevanja
objektov na vodovodno omrežje centralnega in lokalnega vodovodnega
sistema se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in
vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih
objektov od omrežja, vodotoki ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca
vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih
sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali
ureditev individualnega vodovodnega sistema. |
(4) Najkasneje v šestih mesecih po
gradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi
objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno
oziroma kanalizacijsko omrežje. |
(5) Vsi objekti morajo imeti
zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v
organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. |
|
3.16. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine, ohranjanja narave, vojnih in prikritih vojnih
grobišč, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
|
3.16.1 Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter varstvo vojnih
in prikritih vojnih grobišč |
|
55. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Območja in objekti ohranjanja
narave, ki so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi, se
varujejo v skladu s predpisi. Za posege in dejavnosti na območjih
ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega
organa za ohranjanje narave. |
(2) Območja in objekti ohranjanja
narave so grafično predstavljeni v prikazu stanja prostora. Podatki se
stalno obnavljajo. Pred načrtovanjem in izvedbo posegov se preveri
aktualno stanje v prostorsko informacijskem sistemu. |
(3) Za posege na območjih in
objektih iz prvega odstavka tega člena je treba v primeru neskladja
določb tega odloka s pogoji organa, pristojnega za ohranjanje narave,
upoštevati pogoje organa, pristojnega za ohranjanje narave. |
|
56. člen |
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in
območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne
dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna
dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne
dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob
uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna
priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine
(aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). |
(3) Na objektih in območjih
kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in
ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na objektih in območjih
kulturne dediščine nista dovoljeni gradnja novega objekta (vključno z
dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni
zunanji videz objekta) in rekonstrukcija objekta na način, ki bi
prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine ter
prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh
vrednot. |
(5) Odstranitve objektov, območij,
delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod
pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih
kulturne dediščine pri gradnji in drugih posegih v prostor veljajo
prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V
primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji
celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne
dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med
gradnjo. |
(8) Za kulturne spomenike in
njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega
spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
(9) Za varstvena območja dediščine
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim
akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja
dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim
režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno
dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine,
velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi
prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno
substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru
neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni v tem členu. |
(11) Za registrirano kulturno
dediščino dodatno veljajo še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne
vrste dediščine: |
(a) Za registrirano stavbno
dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
·
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
·
sestavine in pritikline, |
·
stavbno pohištvo in notranja oprema, |
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
·
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
·
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(b) Za registrirano
naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
·
odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
·
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
·
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
·
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
·
odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
|
·
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
·
oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(c) V primeru, da pri
posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami, je treba upoštevati tudi PIP za
registrirana arheološka najdišča. |
(d) Za registrirano kulturno
krajino in zgodovinsko krajino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
·
značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
|
·
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
·
tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (npr.
znamenja), |
·
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
·
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
·
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(e) Za registrirano
vrtnoarhitekturno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), |
·
grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
·
naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
·
podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
|
·
rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in
obstoj rastlin, in |
·
vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
(f) Za registrirano arheološko
najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne
poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s
kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred
posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali
spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je
predvsem: |
·
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
·
poglabljati dna vodotokov ter jezer, |
·
ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
·
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
·
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev arheološkega
najdišča. |
(g) Izjemoma so dovoljeni
posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj
naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: |
·
če ni možno najti drugih rešitev in |
·
če se na osnovi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
(h) Obseg in čas potrebnih
arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva
kulturne dediščine. |
(i) V primeru, da se območje
ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu
natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča praviloma opraviti že
v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
(j) Za registrirano memorialno
dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
avtentičnost lokacije, |
·
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
·
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
|
(k) Za drugo dediščino se
ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
materialna substanca, ki je še ohranjena, |
·
lokacija in prostorska pojavnost, |
·
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(12) V vplivnih območjih dediščine
velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu
ohranjanju dediščine. Ohranjajo se prostorska integriteta, pričevalnost
in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje
določeno. |
(13) Za poseg v kulturni spomenik,
vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali
registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je
veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za
posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
(14) Kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno
EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki
veljajo za to območje urejanja. |
(15) Za poseg v objekt ali območje
kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor
koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo
dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno
lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki
se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na osnovi odloka OPN ali drugih
predpisov. |
(16) Za izvedbo predhodne
arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega
arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine,
kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(17) Na območjih, ki še niso bila
predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala
zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških
raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. |
(18) Ob vseh posegih v zemeljske
plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(19) Zaradi varstva arheoloških
ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska
dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
57. člen |
(varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč)
|
(1) Na območju občine so lokacije
vojnih in prikritih vojnih grobišč. Lokacije vojnih grobišč in
evidentiranih prikritih vojnih grobišč so razvidne iz Prikaza stanja
prostora, Karte 3: Prikaz varstvenih režimov, ki je priloga tega akta. |
(2) Za vse posege, ki se izvajajo
na lokaciji vojnih grobišč in evidentiranih prikritih vojnih grobišč, je
treba upoštevati predpise s področja vojnih grobišč in pridobiti pogoje
pristojnega organa. |
|
3.16.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
58. člen |
(varovanje in izboljšanje okolja)
|
(1) Gradnja objektov,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v
obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj
v okolju, kot so s predpisi dovoljene. |
(2) Za posege, ki lahko pomembno
vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je
treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno
soglasje pristojnega ministrstva. |
(3) Pri obstoječih dejavnostih, ki
imajo čezmerne vplive na okolje, je izvajanje dejavnosti pogojeno z
njihovo sočasno sanacijo. |
(4) V primeru gradnje objekta
kmetijske dejavnosti ali kakšne druge dejavnosti, ki bi lahko na okolje
vplivala z neprijetnimi vonjavami, naj se v strokovno oceno iz
prejšnjega odstavka tega člena pod poglavje zrak vključi tudi ta
sestavina. V primeru dejavnosti, pri kateri nastajajo odpadki, ki niso
komunalni, naj se v strokovno oceno vključi tudi ta sestavina okolja. |
(5) Objekti ki se jih z OPN
dovoljuje umeščati tudi na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih
povsod po občini, se v območjih ohranjanja narave prednostno umeščajo na
obstoječe, s stališča narave degradirane površine tako, da se ohranjajo
obstoječa vegetacija, naravna strukturiranost habitatov, hidrološki
režim in prehodnost vodotokov za vodne organizme. |
(6) Preprečuje se razrast
invazivnih rastlinskih vrst, kot so japonski dresnik, rudbekija,
ambrozija, robinja, žlezasta nedotika in kanadska rozga. S tem namenom
se v vseh enotah urejanja prostora po ureditvi predvidi takojšnja
sanacija prizadetih površin. V vseh enotah urejanja prostora se pri
sanaciji, zasaditvah in ozelenitvah uporabljajo lokalno avtohtone vrste
vegetacije. |
(7) Ohranja se gozdni rob oziroma
se po umestitvi posega sanira v strukturno pestro in stopničasto obliko
z avtohtono lesnato vegetacijo. |
(8) Male hidroelektrarne je
dopustno postavljati izključno v okviru obnove nekdanjih mlinov. Za
postavitev malih hidroelektrarn je treba izdelati ekspertno oceno za
ribe in rake, če presoja vplivov na okolje skladno z Uredbo o posegih v
okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni
zahtevana. |
|
59. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Pri gradnji objektov in
urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
|
(2) Pri posameznih obstoječih virih
čezmernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira
onesnaženja dvakrat letno meriti raven onesnaženosti in izvesti ustrezno
zaščito oziroma sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojno
službo občinske uprave. |
|
60. člen |
(varstvo voda) |
(1) Pri gradnji objektov in
urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja
varstva voda. |
(2) Prostorske ureditve in
dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij,
kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, da se
priobalno zemljišče ohranja nepozidano in javno dostopno. |
(3) S prostorskimi ureditvami se ne
sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma je treba zagotoviti
izravnalne ukrepe. |
(4) Posegi na vodna zemljišča
morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških
značilnosti voda in drugih krajinskih kakovosti. |
(5) Prepovedano je povzročanje ovir
za pretok visokih voda. |
(6) Morebitni posegi v vodotoke se
izvajajo izven obdobja drstitve rib. |
(7) Morebitni ukrepi za izboljšanje
poplavne varnosti ter morebitne druge protipoplavne ukrepe se načrtujejo
in izvajajo na sonaraven način ter ob upoštevanju varstvenih usmeritev
in ciljev območij ohranjanja narave. Za protipoplavne ukrepe v območjih
ohranjanja narave se pridobi naravovarstveno soglasje. |
(8) Brežin in dna vodotokov se ne
utrjuje. Če se utrditvam zaradi tehničnih specifik ureditev ni mogoče
izogniti, se jih izvede sonaravno in z nasutjem naravnega kamna v
najmanjšem možnem obsegu. Ureditev brežin in dna vodotokov se v nobenem
primeru ne izvaja z betonom. |
(9) Premostitve voda in gradnje na
vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena
poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje vodnega režima in voda.
Na obstoječih objektih v poplavnih območjih so dopustni le vzdrževanje
objektov in rekonstrukcije objektov po predpisih o graditvi objektov.
Gradnja na poplavnih območjih je izjemoma dopustna pod pogoji pristojne
službe za varstvo in upravljanje voda in na osnovi utemeljitve, izdelane
s hidrološko-hidravlično analizo. Za gradnje v poplavnih območjih je
treba pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo
voda. |
(10) Kali so življenjski prostor
dvoživk (npr. velikega pupka), zato jih je treba ohranjati in vzdrževati
na način, ki ohranja biotsko pestrost. Obnavljajo se le v obdobjih izven
razmnoževalnih ciklov živali, to je predvsem pozno jeseni ali pozimi. Če
je kal suh, se lahko obnavlja tudi poleti. Pri obnovi kalov se ne
uporablja beton. Pri obnovi se ohranijo položne brežine kala, da se bodo
vanj lahko naselile rastline in živali. V kal naj se ne vnašajo
tujerodne rastline in živali, npr. zlate ribice, ki ogrožajo avtohton
živelj. Pri načrtovanju rabe je treba upoštevati migracijske poti
dvoživk. |
(11) Pri načrtovanju poteka trase
gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število
prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom,
naj ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko
določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so
prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana
obstoječa stabilnost brežin vodotokov. |
(12) Prečkanja vodov gospodarske
javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da
se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(13) Gradnja namakalnih naprav in
raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod
pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. |
(14) Pri uporabi in skladiščenju
nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na
način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali neposredno v podtalnico ali
kanalizacijo. |
(15) Za vsak poseg, ki bi lahko
trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba
pridobiti pogoje oziroma soglasje pristojnega organa za vode. |
|
61. člen |
(priobalno zemljišče) |
(1) Priobalno zemljišče se
ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso
vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke v ceveh. |
(2) Kadar vodotok ni vrisan na
karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje
priobalnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom za vodno
gospodarstvo. |
(3) Dopustne posege v priobalno
zemljišče vodotoka določajo predpisi s področja upravljanja z vodami. Na
priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in
vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske
intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za
prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi. |
(4) Zacevljanje ali prekrivanje
vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop
oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne
infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh). |
(5) Prepovedano je zasipavanje
požiralnikov. Te je treba redno vzdrževati, da se zagotavlja njihova
pretočnost. |
(6) Pri načrtovanju dejavnosti –
posegov v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč 15 m od
meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda in 5 m od meje vodnega
zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, ki
jih določa področni zakon. |
|
62. člen |
(varstvo vodnih virov) |
(1) Vse obstoječe vodne vire je
treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s
predpisi o varovanju vodnih virov. |
(2) Za gradnjo in druge prostorske
ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in
občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
(3) Za posege na vodovarstvenih
območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega
odloka s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje
slednjega. |
(4) Za posege v prostor na
vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega
za vode. |
(5) Za vse vodne vire je določen
enoten režim varovanja, ki za vsak vir predvideva varovano območje,
razdeljeno v tri kategorije. |
(6) Meje pasov večinoma potekajo po
mejah posameznih parcel, zaradi lažjega izvajanja vodovarstvenih
ukrepov, in so prikazane v grafičnih prilogah. |
(7) Varovanje velja za naslednje
vodne vire in njihove pasove (Preglednica 8): |
|
Preglednica 8: Vodni viri in varstveni pasovi |
Vodni vir |
Varstveni pas |
Brezje |
najožji/ožji/širši |
Črna reber |
najožji/ožji/širši |
Pri Koritih |
najožji/ožji/širši |
Ricelj |
najožji/ožji/širši |
Pod Voglarji |
najožji/ožji/širši |
Šturek |
najožji/ožji/širši |
Ključ |
najožji/ožji/širši |
Pod Vidmom |
najožji/ožji/širši |
Sušet I,II, |
najožji |
Zajetje ob poti |
najožji |
Izvir pod Žingarico |
najožji |
Zajetje v potoku |
najožji |
Mlačevo |
najožji |
Nanoški vodni viri |
ožji/širši |
Vodozbirno območje povodja Padež z zajetjem Padež.
|
|
(8) Določila za urejanje bodo
opredeljena v Odloku o varovanju lokalnih vodnih virov v občini Divača. |
(9) Za vodne vire in varovalna
območja, kjer še ni izdelana varstvena regulativa, veljata permanentno
varovanje in prepoved posegov v prostor, ki ogrožajo vodne vire. |
|
63. člen |
(vododeficitarna območja) |
(1) Na vododeficitarnih območjih so
dopustne samo dejavnosti, ki ne potrebujejo velikih količin vode oziroma
je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih
vidikov upravičena. |
(2) V postopku načrtovanja novih
objektov in obnove že obstoječih objektov je treba predvideti tehnične
rešitve za uvajanje sistemov za večkratno uporabo pitne vode pred njenim
odvajanjem iz objekta. Prav tako se spodbujata zajem in uporaba
meteornih voda za potrebe zalivanja in urejanja zelenih površin in vrtov
okrog objektov. |
|
64. člen |
(varstvo poplavnih območij) |
(1) Poplavna območja so določena v
skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih
podlag. Poplavna območja za obstoječe stanje so sestavni del prikaza
stanja prostora. |
(2) Na poplavnih območjih, za
katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi
poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma
izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje
in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih,
ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo
obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če
načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor
povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem
novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za
zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred
začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi
omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikažejo nova poplavna
območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za novo stanje. |
(3) Na poplavnem območju, za katero
razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustni samo
rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
(4) Ne glede na določbe obeh
prejšnjih odstavkov so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in
dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter
posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki
jih določajo ti predpisi. |
|
65. člen |
(varstvo erozijsko ogroženih območij) |
(1) Na plazljivih in erozijsko
nevarnih območjih je v zemljišča dopustno posegati tako, da ni ogrožena
stabilnost območja in povzročeno premikanje zemljišč. |
(2) Na plazljivih in erozijsko
nevarnih zemljiščih so prepovedani vsi tisti posegi, ki jih prepoveduje
zakon s področja upravljanja z vodami. |
(3) Na plazljivih in erozijsko
nevarnih zemljiščih je treba za gradnjo ali poseg, ki ima značaj gradnje
ali rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja pridobiti geološko poročilo organizacije s
področja geomehanike. |
|
66. člen |
(varstvo tal in reliefa) |
(1) Pri gradnji objektov in drugih
prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva
tal. |
(2) Pri gradnji objektov in drugih
prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati vrtače,
dole in druge značilne kraške reliefne oblike. Te povečujejo razgibanost
krajine, ki ima za posledico večjo biodiverziteto območja. Urejujejo se
poškodovana ali razgaljena tla, na način, da se ohranja oziroma
obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo. |
(3) Pri gradnji objektov je treba
zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od
nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali
izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
|
67. člen |
(varovani gozdovi) |
(1) Območja varovalnih gozdov so
prikazana v Prikazu stanja prostora, na Karti 3: »Prikaz varstvenih
režimov«. |
(2) V omenjenih območjih je
dopustna sanitarna sečnja; izbor drevja opravi Zavod za gozdove
Slovenije. Posegi, ki bi oslabili gozdni rob, niso dovoljeni. |
(3) V varovalnih gozdovih so
izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z veljavnimi
gozdnogospodarskimi načrti, so skladni z varstvenimi režimi in
zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne, hidrološke, biotopske ali
klimatske funkcije gozda. |
(4) Za vse posege v varovalne
gozdove je treba pridobiti dovoljenje pristojnega ministrstva. |
(5) V varovalnih gozdovih je
dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov. Za posege v te objekte je
treba pridobiti soglasje pristojne javno gozdarske službe in organa,
pristojnega za ohranjanje narave. |
|
3.16.3 Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
68. člen |
(obramba) |
(1) Posegi na območju možne
izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo onemogočati uporabe območja
posebnega pomena za obrambo v primeru vojnega in izrednega stanja, krize
ter za usposabljanje oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče rabo
za obrambne potrebe v navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za posege v
prostor na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba
predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
|
(2) Območje Letališča Divača
omogoča uporabo tudi travnate vzletno pristajalne steze za potrebe
obrambe, z določeno omejeno in nadzorovano rabo letališča za potrebe
obrambe. Skladno z njeno določitvijo je opredeljeno tudi območje, v
katerem je treba pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. |
|
69. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
|
(1) Gradnje in prostorske ureditve
morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in
premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska
vozila v primeru naravne ali druge nesreče. |
(2) V primeru naravnih ali drugih
nesreč večjega obsega je treba zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz
ogroženih območij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje
neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin. |
(3) Zagotoviti je treba prostorske
možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi naj se v primeru nesreč
izvaja na obstoječih pokopališčih, ki morajo imeti zagotovljene
prostorske možnosti za širitev. Pokop živali naj se v primeru nesreč
izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih. |
(4) Objekte in naprave, ki s svojo
višino lahko vplivajo na varnost zračnega prometa, je treba zaznamovati
v skladu s predpisi in soglasjem pristojnega organa oziroma službe za
civilno letalstvo. |
(5) Požarno ogroženo naravno okolje
mora biti ustrezno odprto z intervencijskimi protipožarnimi prometnicami
(najmanj 25 m/ha). |
|
70. člen |
(varovanje pred požarom) |
(1) Pri načrtovanju gradenj in
prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna tveganja, ki so
povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno
nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih
industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja
požara med posameznimi območji poselitve ter požarom v naravnem okolju. |
(2) Pri gradnjah objektov in
urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične
predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je treba
zagotoviti: |
·
odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve; |
·
prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila; |
·
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje; |
·
odprtost naravnega okolja za potrebe gašenja požarov z intervencijskimi
protipožarnimi prometnicami; |
·
naselja in potencialni povzročitelji požarov (železnica, bencinski
servisi, industrijski objekti ipd.) morajo biti obkroženi ali ločeni od
naravnega okolja s protipožarnimi objekti in intervencijskimi
protipožarnimi prometnicami. |
(3) Na območjih brez hidratnega
omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo
požarno varnost. |
(4) Gradnje in ureditve v prostoru
morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
|
(5) Obstoječe in nove urgentne poti
morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom (najmanjši radij
11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m). |
(6) Izpolnjevanje pomembnih zahtev
varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v
elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v
elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni
objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
71. člen |
(potresna območja) |
V skladu s cono potresne
ogroženosti se pri načrtovanju objektov upošteva projektni pospešek tal
0,125 [g], 0,150 [g] oziroma 0,175 [g]. |
|
3.16.4 Varovanje zdravja |
|
72. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Območja varstva pred hrupom se
za celotno občino Divača določajo z upoštevanjem uredbe o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
(2) Namenska raba je, na osnovi
prvega odstavka tega člena, razvrščena v naslednja območja stopenj
varstva pred hrupom, in sicer (Preglednica 9): |
|
Preglednica 9: Območja
stopenj varstva pred hrupom glede na namensko rabo prostora |
Namenska raba/ Stopnja varstva pred hrupom |
III. stopnja |
IV. stopnja |
S – OBMOČJA STANOVANJ |
SS (SS, SSe, SSs, SSv) |
● |
|
SB |
● |
|
SK |
● |
|
C – OBMOČJA CENTRALNIH
DEJAVNOSTI |
CU |
● |
|
CD (CDi, CDz, CDk, CDu,
CDo) |
● |
|
I – OBMOČJA PROIZVODNIH
DEJAVNOSTI |
IP |
|
● |
IG |
|
● |
IK |
|
● |
B – POSEBNA OBMOČJA |
BT |
● |
|
BD |
|
● |
Z – OBMOČJA ZELENIH
POVRŠIN |
ZS |
● |
|
ZP |
● |
|
ZD |
● |
|
ZK |
● |
|
P - OBMOČJA IN OMREŽJA
PROMETNE INFRASTRUKTURE |
PC |
|
● |
PŽ |
|
● |
PL |
|
● |
PO |
|
● |
O – OBMOČJA OKOLJSKE
INFRASTRUKTURE |
|
● |
E – OBMOČJA ENERGETSKE
INFRASTRUKTURE |
|
● |
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE
INFRASTRUKTURE |
|
● |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE
POSELITVE (Ask, Abt) |
● |
|
K – OBMOČJA KMETIJSKIH
ZEMLJIŠČ (K1, K2) |
|
● |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
● |
V – OBMOČJE VODNIH POVRŠIN
(VC, VI) |
|
● |
L – OBMOČJA MINERALNIH
SUROVIN (LN) |
|
● |
|
(3) Do izdelave posebne študije
ocene hrupa v prostoru v občini Divača za območja stanovanj (SS, SB),
centralnih dejavnosti (CDz) in posebnih območjih (BT) velja III. stopnja
varstva pred hrupom. Občina bo pripravila posebno študijo ocene hrupa v
prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v
postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno
območje. |
(4) V IV. stopnji varstva pred
hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati
pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. |
(5) V posamezna območja se lahko
umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo čezmernega hrupa glede na
zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred
hrupom. |
(6) Pri umestitvi novega vira hrupa
v prostor je treba zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za
preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in
obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi
zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja
širjenja hrupa v okolju. Pri novih virih hrupa se stremi k
previdnostnemu načelu za nove vire hrupa, ki jih priporoča mednarodna
zdravstvena organizacija (WHO), in sicer za Ldvn 50 dB in Lnoč 40 dB. |
(7) Določbe tega člena ne veljajo
za hrup, ki nastane ob dejavnostih zaščite, reševanja in pomoči. |
|
73. člen |
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Gradnja objektov ali naprav ter
razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne smeta
presegati obremenitev okolja, ki jih določa uredba o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri
elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in
pridobiti soglasje pristojne službe. |
(3) Varovalni pasovi varstva pred
elektromagnetnim sevanjem znašajo, merjeno levo in desno od osi
skrajnega voda: |
·
nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 400 kV: od 42 do 46
m; |
·
nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 220 kV: od 18 do 24
m; |
·
nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti 110 kV in 35kV: od
11 do 14 m; |
|
74. člen |
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) |
(1) Pri osvetljevanju objektov in
odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij
svetlobe v okolje, ki jih določa uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. Osvetlitev, ki jo povzročajo umetni viri svetlobe
na prostem, na oknih varovanih prostorov ne sme presegati mejnih
vrednosti, ki jih določa uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. Uporaba svetil, ki sevajo svetlobo nad
vodoravnico, ni dopustna. |
(2) Občina bo stremela k omejitvi
porabe električne energije na prebivalca, namenjene za javno
razsvetljavo na območju občine. |
(3) Gradbeno inženirskih,
nezahtevnih in enostavnih objektov se praviloma ne osvetljuje. Višina
drogov javne razsvetljave naj bo čim nižja, število svetilk pa čim
manjše. |
(4) Prepovedana je trajna uporaba
svetlobnih snopov kakršne koli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih,
usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale
proti nebu. |
|
75. člen |
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih
zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja) |
(1) Pri gradnji stanovanjskih
objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje,
prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom.
|
(2) Pri stanovanjskih prostorih
(bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti
najkrajši čas osončenja z neposredno sončno svetlobo, skladno z
veljavno zakonodajo, ki znaša: |
·
dne 21. 12. – najmanj 1 uro, |
·
dne 21. 3., 21. 6. in 21. 9. – najmanj 3 ure. |
|
76. člen |
(spremljanje stanja okolja za zagotavljanje
zdravja ljudi) |
Občina skladno s predpisi
zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, navedene v
okoljskem poročilu, pri katerih niso na voljo podatki iz državnega
monitoringa. Za ta namen pripravi podrobnejši program spremljanja stanja
okolja. |
|
4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji |
|
4.1 Območja stavbnih zemljišč |
|
4.1.1 S – območja stanovanj |
|
77. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo na stanovanjskih območjih) |
(1) Območja osnovne namenske rabe
»S – Območja stanovanj« so namenjena bivanju in spremljajočim
dejavnostim. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka
tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji
(Preglednica 10): |
|
Preglednica 10: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
območja stanovanj |
Namenska raba |
S – Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba |
SS
Stanovanjske površine, ki
so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi
dejavnostmi |
SK
Površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij
z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju |
SB
Območja, namenjena občasnemu ali stalnemu bivanju različnih
skupin prebivalstva (otrok, starejših ljudi, študentov in drugih
socialnih skupin) |
Členitev
podrobne
namenske
rabe |
SS, SSe |
SSs |
SSv |
SK |
SB |
Prosto stoječa gradnja |
Strnjena gradnja –
vrstne hiše (do največ 5 hiš skupaj) |
Večstanovanjska gradnja |
Površine podeželskega naselja
|
Stanovanjske površine za posebne namene |
Zelene površine |
FZP: najmanj 0.2 |
Dopustna:
Izraba: |
FZ: 0,3 |
FZ: 0,4 |
FZ: 0,25 |
FZ: 0,5 |
FZ: 0,3 |
FI: 0,5 |
FI: 0,6 |
FI: 0,75 |
FI: 0,8 |
FI: 0,7 |
Višina (od kapi pri nagnjenem terenu največ): |
V = 9 m |
V = 9 m |
V = 16 m – Divača,
13 m – Senožeče,
10 m –
zaselek Rudnik pri Vremskem Britofu
(del naselja Famlje) |
V = 9 m |
V = 10 m |
Merila in pogoji za oblikovanje |
gabariti |
Višinski gabarit:
- do P + M ali do P + 1 + M, če to dopušča zasnova naselja;
- večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe z oskrbovanimi
stanovanji in stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine v
SSv do P + 4 (Divača), do P + 3 (Senožeče) oziroma do P + 2
(zaselek Rudnik pri Vremskem Britofu);
- kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do
10 %) največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu.
Razmerja gabaritov:
- v SS in SSe praviloma podolgovat tloris;
- v SK praviloma podolgovat tloris (1 : 1,4–1 : 2). |
fasade |
- elementi na fasadah so osno simetrično razporejeni;
oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje
drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi
objekti;
- fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene,
odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike;
- fasadna opeka ni dovoljena;
- fasade so lahko obložene s kamnom v višini talnega zidca;
- detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih
tradicionalnih objektov tradicionalni. |
strehe |
- simetrične dvokapnice z naklonom v
smeri daljše stranice, naklon 18° do 25° (tudi do 30°),
- smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico;
- kjer so na območju občine prisotne tudi strehe s strmejšim
naklonom (večjim od 40°), krite s kamnitimi skrlami, opečno
kritino (bobrovci, zarezniki) ali zgodovinsko izpričano slamo,
se dopusti tudi takšna oblika streh;
- napušči na stanovanjskih objektih so praviloma kratki, do
30 cm; zatrepi so lahko brez napušča;
- tri- ali štirikapne strehe so dovoljene v primeru, kadar to
zahteva zasnova objekta (npr. vogalna stavba, stavba,
postavljena pravokotno na ulico itd.);
- ravne strehe se dovolijo pri večstanovanjskih objektih
(SSv),
- ravne strehe se dovolijo v strnjeni gradnji (SSs) in pri
prostostoječi gradnji (SSe) v organizirani gradnji, če se pri
objektu uporabijo tradicionalni volumni, a le do višine P + 1 +
T (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni
materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen);
- ravne strehe se ne dovolijo na območjih SK, izjema je
določena v naslednji alineji;
- strešine podrejenih, praviloma majhnih stavb ali stavbnih
delov so lahko enokapne, naklon strehe sledi dominantnemu
objektu, ali pa ravne, če služijo kot terasa;
- zaželena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic,
razen v vaških jedrih in objektih kulturne dediščine. |
Posebnosti SS |
- gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno
posebnost (atrijska hiša, terasna hiša, hiša z enokapno streho
ipd.) je dovoljena samo v SSe in se prilagodi prvotni tipiki
gradnje ter ustrezno ozeleni.
- večstanovanjski objekti so dovoljeni le na območju strnjenih
naselij Divača in Senožeče ter pri Vremskem Britofu v zaselku
Rudnik (del naselja Famlje);
- stanovanjske enote ne smejo biti manjše od 30 m2;
- za gradnjo novih objektov BTP nad terenom, večjih od 800 m²,
je potrebna izdelava variantnih rešitev, če so objekti večji od
2.400 m2, pa izvedba javnega,
urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega
odloka. |
|
4.1.2 C – območja centralnih dejavnosti |
|
78. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo na območjih centralnih dejavnosti) |
(1) Območja osnovne namenske rabe
»C – območja centralnih dejavnosti« so namenjena oskrbnim, storitvenim
in družbenim dejavnostim ter bivanju. Gradnja objektov, namenjenih
bivanju, je dovoljena le v podrobnejši namenski rabi »CU«. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka
tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji
(Preglednica 11): |
|
Preglednica 11: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
centralnih dejavnosti |
Namenska raba |
C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
CU
Osrednja območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena
oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju |
CD
Druga območja centralnih
dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost |
|
Členitev podrobne namenske rabe |
|
CDi |
CDz |
CDk |
CDu |
CDo |
|
Območja centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport |
Območja centralnih dejavnosti za zdravstvo in socialno varstvo |
Območja centralnih dejavnosti za kulturo in verske namene |
Območja centralnih dejavnosti za javno upravo |
Območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne in
storitvene dejavnosti brez stanovanj |
|
Zelene površine |
FZP: najmanj 0,2 |
|
Dopustna izraba |
FZ 0,4 |
FZ: 0,4 |
FZ: 0,4 |
FZ: 0,4 |
FZ: 0,4 |
FZ: 0,4 |
|
FI: 0,8 |
FI: 0,8 |
FI: 0,8 |
FI: 0,8 |
FI: 0,8 |
FI: 0,8 |
|
Višina |
V: 15 m |
V: 12 m |
V: 12 m |
V: 12 m, zvoniki 25 m |
V: 15 m |
V: 15 m |
|
Merila in pogoji za oblikovanje |
Gabariti |
Višinski gabarit:
- do P + 1 (CDi), do P + 2 (CDz in CDk) ali do P + 3 (CU, CDu
in CDo), če to dopušča zasnova naselja;
- kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do
10 %) največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu.
Horizontalni gabarit:
- tlorisni gabariti: niso predpisani;
- dovoli se združevanje objektov v nize, kareje;
- pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati
ulični niz in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma
prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo
izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno
nižje);
- pred glavnimi vhodi javnih objektov je treba oblikovati
javni prostor pomembnosti objekta primernih dimenzij; |
Fasade |
- fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene,
odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike;
- fasadna opeka ni dovoljena;
- detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih
tradicionalnih objektov tradicionalni;
- oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj
bo enostavno in poenoteno po celi fasadi, nizu, kareju oziroma
območju;
- oblikovanje fasad naj bo sodobno, vendar v sozvočju s
tradicionalno arhitekturo;
- glavni vhod v stavbo se, če stoji ob pomembnem javnem
prostoru, oblikuje na glavni fasadi; taka fasada objekta mora
biti mestotvorno oblikovana; |
Streha |
- pri novogradnjah so dovoljene strešine vseh naklonov od 0,5
do 25°, vendar naj bodo v enem kompleksu poenotene;
- ne dovolijo se ravne strehe, enokapne strehe ali strešine
drugačnih nagibov, če v območju prevladujejo objekti s
tradicionalnimi dvokapnimi strehami.
V območjih s tradicionalnimi dvokapnimi strehami so strehe:
- simetrične dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice,
naklon 18° do 25°;
- smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico;
- širina napušča na stanovanjskih objektih je največ
60 cm;
- tri- ali štirikapne strehe so dovoljene v primeru, kadar to
zahteva zasnova objekta (npr. vogalna stavba, stavba,
postavljena pravokotno na ulico ipd.); |
Posebnosti C |
- za gradnjo novih objektov BTP nad terenom, večjih od
800 m², je potrebna izdelava variantnih rešitev, če so objekti
večji od 2.400 m2, pa izvedba javnega,
urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega
odloka;
- na območjih CU se pri določanju velikosti parcele
stanovanjskega objekta in dopustne izrabe upoštevajo določila
24. člena (velikost in oblika gradbene parcele) in 77. člena
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na
stanovanjskih območjih) odloka za namensko rabo SS. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4.1.3 I – območja proizvodnih dejavnosti |
|
79. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti) |
(1) Območja osnovne namenske rabe
»I – območja proizvodnih dejavnosti« so pretežno namenjena
industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim
dejavnostim. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka
tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji
(Preglednica 12): |
|
Preglednica 12: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
proizvodnih dejavnosti |
Namenska raba |
I – območja proizvodnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba |
IP
Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena
industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter
servisnim dejavnostim. |
IG
Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena
industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter spremljajočim
storitvenim ter servisnim dejavnostim |
IK
Območja proizvodnih dejavnosti, kmetijska proizvodnja |
Zelene površine |
FZP: najmanj 0,2 |
FZP: najmanj 0,2 |
FZP: najmanj 0,2 |
Dopustna izraba |
FZ: 0,5 |
FZ: 0,5 |
FZ: 0,5 |
Višina |
V: 13 m |
V: 12 m |
V: 9 m |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Gabariti |
Horizontalni gabariti:
- poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti
naj se organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge
proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov;
- dovoli se združevanje objektov v nize, kareje.
Višinski gabariti:
- pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati
vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa
obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz
silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje); to ne
velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito
višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.) – ti objekti naj se
oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski
poudarki oziroma točke identifikacije;
- objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji od glavnih
stavb (ob javnem prostoru); |
Fasade |
- oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad
ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov
naj bo enostavno in poenoteno po celi fasadi, nizu, kareju
oziroma območju;
- zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve
fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih
materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov);
- fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo
oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim
oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti; |
Strehe |
- za objekte, ki mejijo na javni prostor, se dovolijo strehe,
usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem javnem
prostoru; dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže
nova urbanistično-arhitekturna kakovost;
- za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse
vrste streh, vendar naj bodo v enem kompleksu poenotene;
- za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne, lahko pa
tudi enokapne strehe majhnega naklona;
- zaželena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic
ali ozelenitev večjih ravnih streh;
- dovoljena je kritina v opečni barvi pri klasičnih dvokapnih
strehah, pri ravnih strehah pa kritina ne sme biti trajno
bleščeča kot tudi ne temnih barv zaradi prevelike absorpcije
toplote; |
Posebnosti I |
- za gradnjo novih objektov BTP nad terenom, večjih od 800 m²,
je potrebna izdelava variantnih rešitev, če so objekti večji od
2.400 m2, pa izvedba javnega,
urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega
odloka;
- na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki naj
zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur;
- pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti mora investitor
poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih naseljih in zavarovanih
območjih stopnja hrupa ni presežena; na obrobje con naj se
umešča najmanj hrupne dejavnosti;
- pri obratovanju objektov, ki so vir neprijetnih vonjav v
okolje, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij; hleve
za gojenje živali je treba opremiti tako, da bodo izpusti iz
prezračevalnih naprav hleva urejeni preko streh, da se doseže
čim večje razredčenje onesnaženega zraka; lokacijo gnojišč je
treba predvideti v čim večji oddaljenosti od sosednjih objektov
oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojiščem hlev;
- oblikovanje objektov v odprti krajini mora biti prilagojeno
krajinski podobi. Novih dominant v prostoru ni dovoljeno
postavljati. |
|
4.1.4 B – posebna območja |
|
80. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo na posebnih območjih) |
(1) Območja osnovne namenske rabe
»B – posebna območja« so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so
območja za turizem, nakupovalna središča in podobno. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka
tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji
(Preglednica 13): |
|
|
Preglednica 13: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posebna
območja |
Namenska raba |
B – posebna območja |
Podrobna namenska raba |
BT
Površine za turizem
Namen: gostinski objekti, hoteli, bungalovi, apartmaji in drugi
objekti za nastanitev ter objekti za potrebe turizma v povezavi
s športom in rekreacijo (kamp, planinski, lovski, gozdarski dom
ipd.) |
BD
Površine drugih območij
Namen: trgovski centri,
sejmišča, zabaviščni park, prireditveni prostori in druge
podobne dejavnosti.
|
Zelene površine |
FZP: najmanj 0,3 |
FZP: najmanj 0,2 |
Dopustna izraba |
FZ: 0,4 |
FZ: 0,4 |
Višina |
V: 9 m |
V: 10 m |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Gabariti |
- pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti,
hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se
urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo
predpisani gabariti stanovanjskih objektov v namenski rabi SS
oziroma stanovanjsko-kmetijskih objektov v namenski rabi SK, ki
so določeni v 77. členu (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo na stanovanjskih območjih) odloka; |
Fasade |
- oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad
ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov
naj bo enostavno in poenoteno po celi fasadi oziroma na vseh
objektih v kompleksu;
- pri oblikovanju posameznih objektov (gostinski objekti,
hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se
urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo določila
za oblikovanje objektov iz 77. člena (podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih) odloka za
namensko rabo SS oziroma SK; |
Strehe |
- dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže nova
urbanistično-arhitekturna kakovost;
- za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne strehe,
lahko pa tudi dvokapne ali enokapne strehe majhnega naklona;
- dovoljena je kritina v opečni barvi pri dvokapnih strehah,
pri ravnih strehah pa kritina ne sme biti trajno bleščeča kot
tudi ne temnih barv zaradi prevelike absorpcije toplote; |
Posebnosti B |
- za gradnjo novih objektov BTP nad terenom, večjih od 800 m²,
je potrebna izdelava variantnih rešitev, če so objekti večji od
2.400 m2, pa izvedba javnega,
urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega
odloka. |
|
4.1.5 Z – območja zelenih površin |
|
81. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo na območjih zelenih površin) |
(1) Območja osnovne namenske rabe
»Z – območja zelenih površin« so pretežno namenjena preživljanju
prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi
kakovosti bivanja. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka
tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji
(Preglednica 14): |
Preglednica 14: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
zelenih površin |
Namenska raba |
Z – območja zelenih površin |
Podrobnejša namenska raba |
ZS
Površine za oddih,
rekreacijo in šport so namenjene preživljanju prostega časa na
prostem, predvsem rekreaciji in športu. |
ZP
Parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju so
namenjeni preživljanju prostega časa.
|
ZD
Zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne
zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene bariere). |
ZK
Površine za pokopališča so namenjene za pokopališča in
spremljajoče objekte. |
Višina |
Največja višina objektov P + M |
/ |
Največja višina objektov P + M |
Merila in pogoji za oblikovanje |
|
- objekti so podolgovate oblike, razmerje tlorisnih gabaritov je
najmanj 1 : 1,4;
- ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem
kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi
ureditvami stičnih območij;
- pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se
ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih
grajenih struktur;
- ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma
kakovostni pogledi. |
|
4.1.6 O – okoljska infrastruktura |
|
82. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo na območjih okoljske infrastrukture) |
(1) Območja osnovne namenske rabe
»O – območja okoljske infrastrukture« so namenjena izvajanju oskrbe z
vodo, čiščenju odpadnih voda in ravnanju z odpadki. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka
tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji
(Preglednica 15): |
Preglednica 15: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za okoljsko
infrastrukturo |
Namenska raba |
O – območja okoljske infrastrukture |
Dopustna dela in druge
prostorske ureditve |
- vzdrževanje objektov in odstranitev objektov;
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z
namembnostjo, so dopustni vzdrževalna dela, rekonstrukcija,
enkratno povečevanje do 20 % BTP in odstranitev objekta. |
Drugi pogoji |
- Na robovih območja
odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih posegih
naj se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije, ki služi kot
vizualna zaščitna bariera z namenom zmanjševanja vidne
izpostavljenosti teh območij. Izberejo naj se sadike avtohtonih
vrst za to območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezni tip
zemljišča in reliefa. |
|
4.1.7 A – Območja razpršene poselitve |
|
83. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo na območjih razpršene poselitve) |
(1) Območja osnovne namenske rabe
»A – Območja razpršene poselitve« predstavljajo območja poselitve izven
naselij kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote
pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih,
raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik
strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja). |
(2) Na območjih iz prvega odstavka
tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji
(Preglednica 16): |
Preglednica 16: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
razpršene poselitve |
Namenska raba |
A – površine razpršene
poselitve |
Podrobna namenska raba |
Ask, Abt |
Zelene površine |
Za Ask se prevzemajo
določila za SK.
Za Abt se prevzemajo
določila za BT. |
Dopustna izraba |
Višina |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Posebnosti A |
- ni dovoljeno postavljati večstanovanjskih objektov;
- Ask – na območju kmetij je treba ohranjati prvotno strukturo
in tipiko gradnje;
- za stanovanjske objekte se uporabljajo merila in pogoji za
oblikovanje iz 77. člena (podrobni prostorski izvedbeni pogoji
za gradnjo na stanovanjskih območjih) odloka za namensko rabo
SK. |
|
4.2 K – Območja kmetijskih zemljišč |
|
84. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih
zemljiščih) |
(1) Območja osnovne namenske rabe »K – območja kmetijskih zemljišč« so
namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 17): |
Preglednica 17: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
kmetijskih zemljišč |
Namenska raba |
K – območja kmetijskih zemljišč |
Podrobnejša
namenska
raba |
K1
Najboljša kmetijska zemljišča. |
K2
Druga kmetijska zemljišča. |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve |
- na zakonito zgrajenih
objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustni
vzdrževalna dela, rekonstrukcija, enkratno povečevanje do 20 %
BTP in odstranitev objekta;
- ureditve za potrebe obrambe
in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
Drugi pogoji |
- posegi na kmetijska zemljišča
so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne
dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva in
zanje je treba pridobiti ustrezno soglasje kmetijsko svetovalne
službe;
- gradnje morajo biti načrtovane
tako, da lastnikom kmetijskih zemljišč omogočajo dostop do
kmetijskih zemljišč; če poseg prekine obstoječi dostop do
kmetijskih zemljišč, ga je treba nadomestiti;
- posegi na kmetijska zemljišča
ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč;
poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati;
- na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka
opredeljene kot kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem
katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih (nadomestnih
objektov) ni dovoljena;
- zaradi varstva značilnosti
kraškega reliefa ni dovoljeno zasipavanje vrtač, globokih dolov,
brezen in jam, kot ni dovoljen iznos zemljine iz vrtač in dolov;
- taki objekti naj se
postavljajo le izjemoma in izven območij naravnih vrednot in
območij habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter
habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitate,
prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju; |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
- ureditve, objekti, naprave,
ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter
smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij;
- pri oblikovanju objektov in
njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in
odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur;
- ohranjajo se tudi vidno
privlačni deli krajine, vedute oziroma kakovostni pogledi;
- na območjih niso dopustne
spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih
značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne
ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti. |
|
4.3 G – Območja gozdnih zemljišč |
|
85. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih
zemljiščih) |
(1) Območja osnovne namenske rabe »G – območja gozdnih zemljišč« so
namenjena ohranjanju in gospodarjenju z gozdom. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni
prostorski izvedbeni pogoji (Preglednica 18): |
Preglednica 18: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
gozdnih zemljišč |
Namenska raba |
G – območja gozdnih zemljišč |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve |
- krčitve gozdov v kmetijske
namene ter obore za rejo divjadi, pri čemer je treba pridobiti
ustrezno dovoljenje ali soglasje Zavoda za gozdove Slovenije;
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z
namembnostjo, so dopustni vzdrževalna dela, rekonstrukcija,
enkratno povečevanje do 20 % BTP in odstranitev objekta; |
Drugi pogoji |
- posegi so dopustni pod
pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in
funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v
nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti
ustrezno soglasje od pristojne službe za urejanje in varstvo
gozdov;
- posegi v gozd in gozdni
prostor v večje sklenjene gozdne komplekse praviloma niso
dopustni; posegi v gozdni prostor se usmerjajo v robna območja
gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na
območja zaraščajočih se površin;
- gradnje morajo biti načrtovane
tako, da lastnikom gozdov omogočajo dostop do gozdnih zemljišč;
- na parcelah, ki so v naravi in
po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v
neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče,
gradnja novih (nadomestnih) objektov ni dovoljena;
- zaradi varstva značilnosti
kraškega reliefa ni dovoljeno zasipavanje vrtač, globokih dolov,
brezen in jam, kot ni dovoljen iznos zemljine iz vrtač in dolov;
- taki objekti naj se
postavljajo le izjemoma in izven območij naravnih vrednot in
območij habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter
habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitate,
prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju; |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
- pri oblikovanju objektov in
njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in
odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur;
- ohranjajo se tudi vidno
privlačni deli krajine, vedute oziroma kakovostni pogledi. |
|
4.4 V –
Površinske vode |
|
86. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in posege na območjih površinskih voda) |
(1) Območja podrobnejše namenske
rabe »VC – celinske vode« so namenjena izvajanju dejavnosti s področja
rabe voda. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka
tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji
(Preglednica 19): |
Preglednica 19: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
površinskih voda |
Namenska raba |
V – površinske vode |
Podrobnejša
namenska
raba |
VC
Celinske vode |
Dopustna dela in druge
prostorske ureditve |
Z upoštevanjem zakona s področja upravljanja z vodami so
dopustna:
- tekoča vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, gradnje
in nadomestne gradnje jezov, mlinov in žag;
- sanacije peskokopov, kamnolomov, gramoznic in območij
izkoriščanja prodišč, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja;
- ureditev dostopov do vode in privezov za čolne ter ureditev
drč za spuščanje čolnov na obstoječih jezovih;
- vzdrževanje in odstranjevanje objektov;
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z
namembnostjo, so dopustni vzdrževalna dela,
rekonstrukcija in
odstranitev objekta;
- sanitarne sečnje;
- dopustno je raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih
energetskih virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne
spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju
in da se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje;
- vodnogospodarske ureditve za ribogojnice;
- ureditve za potrebe lova in ribolova. |
Drugi pogoji |
Z upoštevanjem zakona s področja upravljanja z vodami velja še:
- rekonstrukcija objektov je mogoča, če se s tem ne povečuje
poplavna ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno
delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječa posebna raba
voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje
vodnega zemljišča ne zmanjšuje;
- na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka
opredeljene kot vodna zemljišča, v neažuriranem zemljiškem
katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih
(nadomestnih) objektov ni dovoljena;
- gradnja ribogojnic in zajem vode za namakanje sta dopustna
pod pogojem, da se zagotovi ekološko sprejemljiv pretok;
- pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in
ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati
kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka; če je to
potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora
investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe;
- za gradnjo na območjih vodnih zemljišč je treba izdelati
predhodno prostorsko preveritev, hidrološko-hidravlične analize,
oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojnih služb
urejanja voda in občine oziroma glede na predpisane pravne
režime prostora;
- vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu z
vodnogospodarskimi načrti;
- za vse posege v vodotoke in priobalni pas je treba pridobiti
pogoje pristojnega organa za vode in ohranjanje narave; |
Merila in pogoji
za oblikovanje |
- pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se
ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih
grajenih struktur;
- ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute
oziroma kakovostni pogledi. |
|
|
87. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture) |
(1) Območja podrobnejše namenske
rabe »VI – območja vodne infrastrukture« so namenjena vodnim zemljiščem
površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka
tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji
(Preglednica 20): |
Preglednica 20: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
vodne infrastrukture |
Podrobnejša namenska raba |
VI
Območja vodne infrastrukture |
Dopustna dela in druge
prostorske ureditve |
Z upoštevanjem zakona s področja upravljanja z vodami so:
- dopustni tekoča vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in
nadomestne gradnje jezov, pregrad in drugih dopustnih objektov
ter njihovo odstranjevanje;
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z
namembnostjo, dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija in
odstranitev objekta. |
Drugi pogoji |
Z upoštevanjem zakona s področja upravljanja z vodami velja še:
- rekonstrukcija objektov je mogoča, če se s tem ne povečuje
poplavna ali erozijska ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je
omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječa
posebna raba voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami
in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od
meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje;
- vse dejavnosti in objekti se izvajajo v skladu z
vodnogospodarskimi načrti;
- za vse posege v vodotoke in priobalni pas je treba pridobiti
pogoje pristojnega organa za vode in ohranjanje narave; |
Merila in pogoji za oblikovanje |
- pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se
ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih
grajenih struktur.
- ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute
oziroma kakovostni pogledi. |
|
4.5 Območja drugih zemljišč |
|
88. člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za
gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin) |
(1) Območja osnovne namenske rabe
»L – območja mineralnih surovin« so namenjena izvajanju dejavnosti s
področja izkoriščanja mineralnih surovin. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka
tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji
(Preglednica 21): |
Preglednica 21: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja
mineralnih surovin |
Namenska raba |
L – območja mineralnih
surovin |
Podrobnejša
namenska
raba |
LN
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve |
- sanacije peskokopov in kamnolomov;
- raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih energetskih
virov;
- vzdrževanje objektov in odstranitev objektov;
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z
namembnostjo, so dopustni vzdrževalna dela, rekonstrukcija,
enkratno povečevanje do 20 % BTP in odstranitev objekta; |
Drugi pogoji |
- območja mineralnih surovin se urejajo z OPPN;
- zagotoviti je treba ukrepe proti prašenju, kot so vlaženje
površin ob suhem in vetrovnem vremenu, škropljenje v sušnih
obdobjih in zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih
napravah separacije;
- na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin naj
se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki
zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij; v primeru
pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje,
ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in
reliefa;
- za vse površinske kope je upravljavec oziroma lastnik dolžan
zagotoviti sprotno in končno sanacijo; pri sanaciji je treba
zagotoviti stabilnost brežin, z ustreznim naklonom in urejenim
odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z izbranimi avtohtonimi
drevesnimi in grmovnimi vrstami; sanirane kamnolome je mogoče
vrniti prejšnji rabi gozda ali travnika, nameniti pa ga je
mogoče tudi drugi rabi;
- na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov je dovoljeno
saniranje in prepuščanje naravni sukcesiji ali vzpostavitev
prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske
razmere in kakovosti okolja;
- vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na
rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati;
- z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred padcem
v globino in pred porušitvami terena. |
|
5. Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora |
|
89. člen |
(enote urejanja prostora s posebnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji) |
(1) PIPEUP za posamezne EUP so
določeni v Prilogi 1: »Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne
enote urejanja prostora«. |
(2) Če so PIPEUP v tem členu
določeni grafično, kot zasnova prometnega omrežja javnih cest in
zazidalnih območij, lahko detajlna umestitev objektov v prostor od
predlagane zasnove odstopa, pri čemer pa morata biti gradnja objektov in
komunalno opremljanje izvedena tako, da ne onemogočata dostopa in
gradnje komunalne opreme ter ostalih objektov na vseh stavbnih
zemljiščih v EUP. |
(3) Pred izdajo gradbenega
dovoljenja za gradnjo posameznih objektov v EUP, ki predstavlja
nezazidano celoto za gradnjo več objektov, je treba pred ali sočasno z
gradnjo objekta preveriti zmogljivost komunalne opreme. Zanjo mora biti
pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma mora biti kako drugače
zagotovljena njena gradnja. |
(4) Za posamezne nezazidane celote
je določena zasnova umestitve prometne infrastrukture v prostor, glede
na obstoječe prostorske danosti. Detajlna umestitev v prostor se za
celoto določi z idejno zasnovo in projektnimi pogoji upravljavcev
komunalne infrastrukture in lahko od s tem aktom predpisane zasnove
odstopa, pri čemer pa mora biti idejna zasnova izdelana tako, da omogoča
dostop in gradnjo komunalne opreme za vsa zemljišča na območju. |
|
6. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih oppn |
|
90. člen |
(območja, za katera je predvidena izdelava
podrobnih načrtov) |
(1) EUP, ki se urejajo s podrobnimi
načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ali državnih
prostorskih načrtov (DPN). |
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN,
so določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na Karti 5: »Prikaz
območij urejanja z državnimi prostorskimi načrti in občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti«. |
(3) OPPN se izdelajo za: |
·
celovito oziroma delno prenovo naselja; |
·
večjo širitev naselja na nove površine; |
·
pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo; |
·
prostorskih ureditev lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih
in drugih nesreč; |
·
izkoriščanje mineralnih surovin; |
·
območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na
okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju,
ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave; |
·
območja, ki so namenjena zgoščanju pozidave in za sanacije razpršene
gradnje. |
(4) Meja OPPN, ki je določena s tem
odlokom, se v fazi njegove priprave na stavbnih zemljiščih lahko
spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega
OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost
katastrskih načrtov z dejanskim stanjem ipd.) ali pa je s predvideno
mejo OPPN onemogočena izvedba investicijske namere, ki je v splošnem
javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet občine ter o
spremenjeni meji obvesti vse lastnike novo vključenih parcel.
|
|
91. člen |
(OPPN, ki s tem odlokom niso posamično
določeni) |
(1) OPPN se lahko izdela za
posamezno EUP ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja tudi,
če to s tem odlokom ni določeno, kadar: |
a. se za območje ali manjše območje znotraj posamezne EUP izkaže
investicijski interes, ki ni v nasprotju s Strateškim prostorskim
načrtom Občine Divača oziroma ne odstopa od prostorskih izvedbenih
pogojev, ki veljajo za predlagano območje; |
b. gre za ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč; |
c. je na obstoječih gradbenih parcelah treba izvesti predhodno
komasacijo; |
d. ni mogoče zagotoviti dostopov do gradbenih parcel; |
e. obstoječe lastništvo gradbenih parcel onemogoča racionalno gradnjo
komunalne ali prometne infrastrukture; |
f. gre za naslednje infrastrukturne objekte in naprave: |
·
kanalizacijski vodi dimenzije 1800 mm in več, |
·
čistilna naprava za več kot 500 PE, |
·
vodarna in objekti za bogatenje podtalnice, |
·
elektroenergetski vodi napetostnega nivoja več kot 110 kV, |
·
razdelilna transformatorska postaja napetostnega nivoja več kot 110 kV, |
·
elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 110 kV, razen če gre za
rekonstrukcijo ali povečanje napetosti obstoječega daljnovoda
napetostnega nivoja 35 kV in 110 kV, |
·
plinovod z delovnim tlakom nad 16 bar in pripadajoče merilne
regulacijske plinske postaje, |
·
vse vrste energetskih objektov, ki niso namenjeni izključno interni
uporabi industrijskih obratov, |
·
odlagališče odpadkov, |
·
center za predelavo odpadkov, |
·
plinovod z delovnim tlakom 16 bar. |
(2) V primeru iz prejšnjega
odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN. |
|
92. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN) |
V območjih urejanja prostora,
kjer je predvidena izdelava OPPN, je do izdelave možno izvajati
naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če ne bodo ovirali
kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj, načrtovanih s predvidenim
podrobnim prostorskim načrtom: |
·
gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (v skladu s Prilogo 2);
majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave so
dovoljene le na parcelah, namenjenih gradnji obstoječih objektov v
skladu z namensko rabo obstoječih objektov; |
·
rekonstrukcija, vzdrževanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture
v trasah, ki jih s soglasjem potrdi organ Občine Divača, pristojen za
gospodarske javne službe, za potrebe povezovanja infrastrukturnih
omrežij, priključevanja obstoječih objektov ter priključevanja novih
objektov, ki se gradijo v sosednjih območjih na osnovi OPPN; |
·
gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje na zakonito zgrajenih objektih so
možni skladno s SPIP in PIPNRP, ki veljajo za EUP, ki ji takšen objekt
pripada; |
·
sprememba namembnosti objektov ali delov objektov, če se namembnost manj
zahtevnih ali zahtevnih objektov spremeni v okviru obstoječih in
dopustnih dejavnosti namenske rabe EUP; |
·
odstranitev obstoječih objektov, če ni prepovedana z drugimi določbami. |
|
93. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih
predvidenih OPPN) |
(1) Na EUP predvidenih OPPN je s
tem odlokom lahko določena le pretežna osnovna namenska raba ali
podrobnejša namenska raba. Tako določene namenske rabe v OPPN ni
dovoljeno spreminjati, razen če zakon s področja prostorskega
načrtovanja dopušča drugače. |
(2) Kot izhodišče za prostorske
izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo prostorski izvedbeni pogoji
posameznih osnovnih in podrobnejših namenskih rab, določenih s tem
odlokom, ki se lahko s sprejemom OPPN spremenijo, če sprememba pomeni
izboljšanje prostorskih ureditev, predvsem na področju javnih površin in
javne infrastrukture. |
(3) Območje OPPN je lahko na Karti
5: »Prikaz območij urejanja z državnimi prostorskimi načrti in
občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti« razdeljeno na več namenskih
rab. Meje med tako opredeljenimi posameznimi namenskimi rabami so
informativne in usmeritvene in se lahko v primeru investicijske namere,
ki je v splošnem javnem interesu, spremenijo. Površina posamezne
označene namenske rabe se v OPPN lahko spremeni za največ 20 %. |
(4) Posamezna območja OPPN je
dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar mora biti v tem primeru
del sprejetega OPPN tudi celovita presoja celotnega območja OPPN,
predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne
infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih
dejavnosti. |
(5) V strokovnih podlagah za OPPN
za stanovanjsko gradnjo je treba izdelati preveritev razpoložljivih
kapacitet obstoječih vrtcev, šol in osnovnega zdravstva znotraj
pripadajočih okolišev navedenih javnih storitev. Če organ Občine,
pristojen za izobraževanje ali zdravstvo, ugotovi, da so obstoječe
kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova
stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba na območju OPPN sočasno z
gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne objekte oziroma
kapacitete. |
(6) Če v gravitacijskem območju
EUP, ki obsega najmanj 300 stanovanjskih enot in v kateri je načrtovana
gradnja več kot 30 stanovanjskih enot, ni zagotovljena trgovina osnovne
oskrbe, jo je treba zagotoviti v načrtovani EUP. |
(7) Za EUP, za katero je predvidena
izdelava OPPN, veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji: |
·
splošni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 3. podpoglavju III.
poglavja tega odloka; |
·
podrobni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v 4. podpoglavju III.
poglavja tega odloka; |
·
skupne usmeritve za izdelavo OPPN iz tega poglavja; |
·
posebne usmeritve za izdelavo posameznih OPPN, določene v Prilogi 1:
»Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora«; |
·
prostorsko izvedbeni pogoji, ki veljajo do sprejema predvidenih OPPN,
določeni v 92. členu tega odloka. |
(8) Splošni in podrobni prostorski
izvedbeni pogoji ter skupne usmeritve za izdelavo OPPN se uporabljajo v
vseh EUP, za katera je predvidena izdelava OPPN, če s posebnimi
usmeritvami za izdelavo posameznih OPPN ni določeno drugače.
|
(9) FI, FZ in FZP se v OPPN
računajo na območja posameznih EUP glede na namenske rabe. V izračunu se
ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na EUP. |
|
94. člen |
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni
natečaj) |
(1) Strokovne rešitve prostorske
ureditve za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev.
Variantne rešitve lahko izdela eden ali več različnih načrtovalcev.
Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. O
izboru variantne rešitve, ki je podlaga za pripravo prostorskega akta,
odloči občinski svet. |
(2) Strokovne rešitve prostorske
ureditve za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem. |
(3) Zahteva za izvedbo in način
priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja
se določijo s tem odlokom ali s sklepom župana o začetku postopka
izdelave OPPN. |
|
95. člen |
(prekoračitve FZ, FZP in FI) |
(1) V OPPN se vrednosti FZ, FI in
FZP izjemoma lahko prekoračijo za največ 20 % v tem odloku navedenih
vrednosti, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora.
Prekoračitev je treba v OPPN utemeljiti in dokazati, da so zagotovljene
zelene in parkirne površine v skladu z določili tega odloka. |
(2) V OPPN ni dopustno spreminjati
namenske rabe, ki je določena s tem odlokom, razen če zakon s področja
prostorskega načrtovanja dopušča drugače. |
|
96. člen |
(urejanje območij veljavnih prostorskih
izvedbenih načrtov) |
Na območjih, za katera veljajo
prostorski izvedbeni načrti, sprejeti pred uveljavitvijo tega odloka, so
dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni
akt, vzdrževanje objektov, rekonstrukcija in odstranitev objektov.
Gradnja enostavnih objektov je dopustna v skladu z določbami tega
odloka. |
|
7. Gradnja v posebnih varovanih območjih |
|
97. člen |
(gradnja na območju Regijskega parka Škocjanske
jame) |
Za vse posege v prostor na
zavarovanem območju in vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame
je treba upoštevati določila Zakona o regijskem parku Škocjanske jame in
določila Zakona o varstvu kulturne dediščine ter vse njune spremembe in
dopolnitve. |
|
IV. Prehodne in končne določbe |
|
98. člen |
(oglaševanje) |
(1) Za potrebe oglaševanja v občini
se v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka sprejme poseben občinski
odlok za oglaševanje, ki ga potrditi pristojni organ za varstvo kulturne
dediščine. Odlok o oglaševanju določa enotni koncept oglaševanja in
obveščanja (oblika, velikost, material, število, pri objektih
oglaševanja za lastne potrebe tudi način postavitve na objektu ali
zemljišču) in kataster oglasnih mest z lokacijami postavitve objektov za
oglaševanje in obveščanje. |
(2) Do sprejema odloka o
oglaševanju iz prvega odstavka tega člena so dopustni samo obstoječi
objekti za oglaševanje in obveščanje v naseljih. Postavitev novih
objektov za oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe in obveščanje do
sprejema odloka o oglaševanju ni dopustna. |
|
99. člen |
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih
dovoljenj) |
Postopki za izdajo gradbenega
dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se
nadaljujejo in končajo po določbah prostorskih aktov Občine Divača,
veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, ne
glede na njeno popolnost. |
|
100. člen |
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov) |
Z dnem uveljavitve tega odloka
prenehajo veljati naslednji prostorski akti Občine Divača: |
1. Dolgoročni plan Občine Sežana za obdobje 1986–2000 in Družbeni plan
Občine Sežana za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 14/88), |
2. Odlok o uskladitvi dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje
1986–2000 z obveznimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana SR
Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradne objave Primorskih novic, št.
1/89), |
3. Uskladitev družbenega plana Občine Sežana za obdobje 1986–1990 z
obveznimi prostorskimi sestavinami družbenega plana SR Slovenije za
obdobje 1986–1990 za področje cestnega omrežja (Uradne objave Primorskih
novic, št. 4/89), |
4. Sklep o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Sežana
za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989 in Sklep o uskladitvah, spremembah
in dopolnitvah družbenega plana Občine Sežana za obdobje 1986–1990,
dopolnjen 1989 (Uradne objave Primorskih novic, št. 37/89), |
5. Sklep o spremembi in dopolnitvi dolgoročnega plana Občine Sežana za
obdobje 1986–2000, dopolnjen 1992 in Sklep o spremembah in dopolnitvah
družbenega plana Občine Sežana za obdobje 1986–1990, dopolnjen 1992
(Uradne objave Primorskih novic, št. 5/92), |
6. Sklep o spremembah in dopolnitvah družbenega plana Občine Sežana za
obdobje 1986–1990, dopolnjen 1993 (Uradne objave Primorskih novic, št.
18/93), |
7. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in družbenega plana Občine Divača v letu 1995 (Uradni list RS, št.
22/95), |
8. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in
srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana za obdobje od leta 1986 do
leta 1990 za območje Občine Divača (Uradni list RS, št. 38/96),
|
9. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Sežana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega
plana Občine Sežana za obdobje 1986–1990 za območje Občine Divača
(Uradne objave Primorskih novic, št. 27/99), |
10. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Sežana za območje Občine Divača za obdobje 1986–2000 in
družbenega plana Občine Sežana za območje Občine Divača za obdobje
1986–1990 (Uradni list RS, št. 92/03), |
11. Obvezna razlaga Dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje
1986–2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana za obdobje
1986–1990 (Uradni list RS, št. 60/07), |
12. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Sežana za območje Občine Divača za obdobje 1986–2000 in
družbenega plana Občine Sežana za območje Občine Divača za obdobje
1986–1990 (Uradni list RS, št. 48/10), |
13. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana (Uradne
objave Primorskih novic, št. 28/91), |
14. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih v Občini Divača (Uradni list RS, št. 22/95, 37/96), |
15. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih v Občini Sežana za območje Občine Divača (Uradni list RS, št.
54/04), |
16. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača (Uradni list
RS, št. 45/05 – Ur. p. b.), |
17. Obvezna razlaga grafičnega dela Odloka o spremembah in dopolnitvah
Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača (Uradni list
RS, št. 22/95, z dne 22. aprila 1995) (Uradni list RS, št. 38/07), |
18. Obvezna razlaga grafičnega dela Odloka o spremembah in dopolnitvah
Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje
Občine Divača (Uradni list RS, št. 54-2547/04, z dne 20. maja 2004)
(Uradni list RS, št. 38/07), |
19. Obvezna razlaga 15. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v
Občini Divača (Uradni list RS, št. 45/05 – Ur. p. b.) (Uradni list RS,
št. 102/07, 115/07), |
20. Odlok o spremembah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini
Divača (Uradni list RS, št. 119/08), |
21. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za kamnolom Razdrto (Uradni
list RS, št. 5/97), |
22. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za razširitev kamnoloma Laže
I. (Uradne objave Primorskih novic, št. 14/97), |
23. Krajinska zasnova območja Škocjanskih jam (Uradni list RS, št.
23/91), |
24. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje naselja Senožeče
(Uradne objave Primorskih novic, št. 19/85), |
25. Odlok o sprejemu prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo
degradiranega prostora za območje občine Sežana (Uradni list RS, št.
45/94). |
|
101. člen |
(prostorski akti, ki ostajajo v veljavi) |
Z dnem uveljavitve tega odloka
ostaneta v veljavi: |
1. Odlok o lokacijskem načrtu »kamnolom Laže« – sanacija
eksploatacijskega polja (Uradne objave Primorskih novic, št. 34/91;
Uradni list RS, št. 38/07 – obvezna razlaga), |
2. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje kamnoloma
LAŽE-1, 2. etapa (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/17, 50/17). |
|
102. člen |
(kulturnovarstveni pogoji in soglasja) |
Do uveljavitve varstvenih
območij dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno pogoje in
soglasje za enote kulturne dediščine, vključene v Strokovne zasnove
varstva kulturne dediščine za območje Občine Divača (ZVKDS OE NG,
februar 2008), ki se hranijo na sedežu Občine Divača in Zavodu za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica. |
|
103. člen |
(prostorski izvedbeni akti v izdelavi) |
Postopki za sprejem občinskih
izvedbenih načrtov, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se
nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka kot občinski podrobni
prostorski načrt. |
|
104. člen |
(dostopnost prostorskega akta) |
|
(1) Ta odlok je v času uradnih ur
na vpogled javnosti: |
·
na sedežu Občine Divača, |
·
na Upravni enoti Sežana in |
·
na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani. |
(2) Ta odlok je dostopen tudi na
spletnih straneh Občine Divača. |
|
105. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok se objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin in začne veljati s 30.5.2018. |
|
Številka:
032-0001/2018-11 |
Datum:
14.3.2018 |
|
|
Občina
Divača |
|
Alenka Štrucl Dovgan županja |
|
|
Priloga 1:
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora
|
|
Priloga 2:
Tabela dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov, začasnih objektov
ter urbane opreme po posameznih namenskih rabah |
|
Priloga 3:
Grafični del načrtovanih ureditev S-388, Prikaz urejanja EUP S-388 (list
I in II) |
|
Priloga 4:
Grafični del načrtovanih ureditev LA-4, LA-5, LA-6 in LA-7, Prikaz
urejanja EUP LA-4, LA-5, LA-6 in LA-7 (list I in II) |