|
Na podlagi 4. odstavka 96. člena ter v povezavi z 99. členom
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; ZPNačrt) in
16. člena
statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/07), je
Občinski svet Občine Videm na 12. redni seji, dne 11. decembra 2007,
sprejel |
|
|
|
|
|
ODLOK |
|
|
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH IZVEDBENEGA PROSTORSKEGA AKTA: PROSTORSKI
UREDITVENI POGOJI ZA OBMOČJE OBČINE VIDEM |
|
|
|
|
|
I SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
|
|
|
|
1. člen |
|
|
S
tem odlokom se sprejmejo Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih
pogojev za območje Občine Videm (v nadaljnjem besedilu: spremembe PUP),
ki jih je izdelal Ruris - Vekoslav Prejac, s.p., Podgorci 130, pod
številko 05-PUP-06. |
|
|
|
|
|
2. člen |
|
|
S
spremembami PUP se spremenijo in dopolnijo Prostorski ureditveni pogoji
za območje Občine Videm (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
20/92-102, 22/92-p, 27/93-118, 26/94-103 in Uradni list RS, št.
58/98-2726; v nadaljnjem besedilu: PUP). |
|
|
Spremembe PUP so v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana
Občine Videm (Uradni list RS, št. 87/04-4072, z dne 5.9. 2004).
|
|
|
V
postopku celovite presoje vplivov na okolje je bilo pridobljeno:
|
|
|
-
Okoljsko poročilo za odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega
prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Videm
|
|
|
-
(izdelala družba Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o., Glavni trg
19/c, Maribor, pod št. projekta 2847/06, z datumom maj 2007 (dopolnjeno
po reviziji: junij 2007)). |
|
|
-
Okoljsko poročilo za odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega
prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Videm
- Dodatek za varovana območja (izdelala družba Vodnogospodarski biro
Maribor, d.o.o., Glavni trg 19/c, 2000 Maribor, pod št. projekta
2847/06-A, z datumom junij 2007 (dopolnjeno po reviziji: junij 2007)).
|
|
|
-
Revizijsko poročilo o elaboratu: Okoljsko poročilo za odlok o
spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta: Prostorski
ureditveni pogoji za območje Občine Videm in Dodatek za varovana območja
(izdelala družba Aquarius, d.o.o. Ljubljana, Cesta Andreja Bitenca 68,
1000 Ljubljana, brez številke in z datumom 26.06.2007). |
|
|
-
Izjava revidenta o dopolnitvi Okoljskega poročila in Dodatka za
varovana območja po reviziji (Aquarius, d.o.o, Cesta Andreja Bitenca 68,
Ljubljana, brez številke in z datumom 19.03. 2007). |
|
|
|
|
|
3. člen |
|
|
Drugi člen odloka o PUP se v celoti črta in se nadomesti z novim drugim
členom, ki se glasi: |
|
|
"2. člen |
|
|
Spremembe PUP se nanašajo na |
|
|
-
uskladitev besedila odloka s spremembami in dopolnitvami prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje
Občine Videm, |
|
|
-
uskladitev grafičnega prikaza območij urejanja s spremembami in
dopolnitvami prostorskih sestavin plana, |
|
|
-
spremembe in dopolnitve meril in pogojev za posege v prostor,
|
|
|
-
uskladitev s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine,
|
|
|
-
uskladitev z naravovarstvenimi smernicami za ohranjanje narave (ker je
v območju sprememb PUP posebno varstveno območje Natura 2000, koda PosVO
SI3000011 Drava - in še tri potencialna PosVO, na katere bodo spremembe
PUP lahko pomembno vplivale - je bilo z odločbo Ministrstva za okolje in
prostor odločeno, da je v postopku priprave sprememb PUP potrebno
izvesti postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolje),
|
|
|
-
varovanje kvalitete bivanja, |
|
|
-
merila in pogoje za posege v varovalni pas omrežja posamezne
gospodarske infrastrukture, |
|
|
-
merila in pogoje glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
|
|
-
merila in pogoje za potrebe obrambe in zaščite, |
|
|
-
uskladitev glede gradnje pomožnih objektov, |
|
|
-
tehnične popravke v veljavnem izvedbenem prostorskem aktu,
|
|
|
V
tekstualnem delu vsebujejo spremembe PUP: |
|
|
-
besedilo odloka, |
|
|
-
seznam strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije (grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v
Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe
in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana za območje Občine Videm), |
|
|
-
prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe PUP (podan je v
digitalnem zapisu in v dopolnilnem posebnem grafičnem izpisu),
|
|
|
-
smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
|
|
V
grafičnem prikazu so spremenjene in dopolnjene naslednje prostorske
vsebine: |
|
|
-
kartografska dokumentacija PUP se spremeni tako, da se uskladi s
spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm, |
|
|
-
iz območja urejanja so izločene površine, ki se urejajo z izvedbenimi
prostorskimi akti (lokacijskimi načrti), |
|
|
-
dopolni se grafični prikaz v merilu 1:5.000, ki se prikaže v analogni
in v digitalni obliki, in ki med ostalimi dopolnitvami prikazuje območja
ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine, območja
rekreacije v naravnem okolju in območja izključne ali omejene rabe,
namenjena za potrebe obrambe in zračne plovbe. |
|
|
|
|
|
|
|
|
4. člen |
|
|
V
celoti se črtajo vsi členi od 3 do vključno 47 in ilustrativna priloga k
odloku ter se nadomestijo z novimi členi, ki se glasijo: |
|
|
|
|
|
"3. člen |
|
|
S
tem odlokom se določa: |
|
|
-
meja območja, |
|
|
-
funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih
posegov v prostor, |
|
|
-
pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko
oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem
območju, |
|
|
-
pogoje glede komunalnega urejanja območja, |
|
|
-
druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih
ureditev oziroma posegov v prostor. |
|
|
|
|
|
II MEJA
OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
|
|
|
1. OPIS MEJE
OBMOČJA |
|
|
|
|
|
4. člen |
|
|
PUP velja za območje Občine Videm in so zato zunanje meje občine tudi
zunanje meje teh PUP. Iz celotnega območja urejanja s PUP so izvzeta
oziroma bodo izvzeta območja izvedbenih prostorskih aktov, kjer se PUP
ne more uporabljati v času njihove veljavnosti. Meje izvzetih območij so
oziroma bodo določene v odlokih o njihovih sprejemih. |
|
|
Tako PUP ne velja območja naslednjih že sprejetih lokacijskih načrtov: |
|
|
-
DLN za avtocestni
odsek (AC) Slivnica - Draženci (Uredba o državnem lokacijskem načrtu
za avtocestni odsek Slivnica - Draženci; Uradni list RS, št. 73/05),
|
|
|
Z
dnem uveljavitve posameznega lokacijskega načrta oziroma pa bodo iz
ureditvenega območja PUP izvzeta naslednja območja: |
|
|
-
OLN za območje
P18-P9 Pobrežje (obrtna cona),
|
|
|
-
DLN za hitro cesto
(HC) na odseku Ptuj - Markovci (na območju Občine Videm),
|
|
|
-
DLN A4 za
avtocestni odsek (AC) Draženci - Mednarodni mejni prehod Gruškovje
(MMP) (na območju Občine Videm),
|
|
|
-
DLN za 2x 400 kV
daljnovod Cirkovce - Pince - Heviz (Madžarska) (na območju Občine
Videm),
|
|
|
-
DLN za 2x 400 kV
daljnovod Mihovce - Hrvaška (D-425) (na območju Občine Videm).
|
|
|
|
|
|
2. FUNKCIJE
OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH
POSEGOV V PROSTOR |
|
|
|
|
|
5. člen |
|
|
PUP povzema funkcije poselitvenih območij, določene s srednjeročnim
družbenim planom Občine Videm . |
|
|
V
naseljih, za katera so v dolgoročnem družbenem planu občine podane
urbanistične zasnove, se mora pretežna namembnost ohranjati oziroma
vzpostavljati v skladu s temi zasnovami. |
|
|
(prevladujoča raba območja) |
|
|
a) Kmetijstvo in gozdarstvo se ohranjata kot prevladujoči rabi območja
PUP. |
|
|
(urbanizirana naselja) |
|
|
b) Naselje Videm pri Ptuju se opredeli kot občinsko središče.
|
|
|
(stanovanjsko-kmečki deli poselitve območja) |
|
|
c) Vsa ostala naselja z razpršeno gradnjo (Barislovci, Belavšek,
Berinjak, Dolena, Dravci, Dravinjski vrh, Gradišče, Jurovci, Lancova
vas, Ljubstava, Ložina, Majski vrh, Mala Varnica, Pobrežje, Popovci,
Repišče, Sela, Skorišnjak, Soviče, Spodnji Leskovec, Strmec pri
Leskovcu, Šturmovci, Trdobojci, Trnovec, Tržec, Vareja, Velika Varnica,
Veliki Okič, Zgornja Pristava, Zgornji Leskovec) se opredeljuje kot
kmečka oziroma kmečko-stanovanjska naselja. |
|
|
|
|
|
(območja, namenjena za industrijske, obrtne, komunalne,
transportne in skladiščne dejavnosti) |
|
|
d) Za obrtne in proizvodne dejavnosti se rezervira območja: |
|
|
- P18-P8 Pobrežje (poslovna obrtna cona) |
|
|
|
|
|
(kulturna dediščina) |
|
|
e1) Kot spomenike oziroma območja kulturne dediščine se ureja območja,
naselja, objekte in podobno, tako opredeljene s posebnimi predpisi in
sicer: |
|
|
-
Barislovci - cerkev sv. Družine (EŠD 3484), z vplivnim območjem,
|
|
|
-
Berinjak - viničarija Berinjak 2 (EŠD 25647), |
|
|
-
Dolena - grad Dobrava (EŠD 14501), |
|
|
-
Dolena - Intiharjeva kapelica (EŠD 20291), |
|
|
-
Dravci - arheološko območje (EŠD 14507), |
|
|
-
Dravinjski vrh - cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD 3483), z vplivnim
območjem, |
|
|
-
Dravinjski vrh - arheološko najdišče grad Dranek (EŠD 14502),
|
|
|
-
Dravinjski vrh - Pernatova kapelica (EŠD 23772), |
|
|
-
Dravinjski vrh - Pregaršekova zidanica (EŠD 20874), |
|
|
-
Jurovci - lokacija dvora Dravinjek (KD 600476), |
|
|
-
Lancova vas - rimski grob (EŠD 6506), |
|
|
-
Majski vrh - Tombahova zidanica (EŠD 21000), |
|
|
-
Pobrežje pri Ptuju - arheološko najdišče: rimska stavba in grobovi
(EŠD 6479), |
|
|
-
Pobrežje pri Ptuju - domačija Florjan (EŠD 20886), |
|
|
-
Pobrežje pri Ptuju - domačija Kočer (EŠD 20885), |
|
|
-
Pobrežje pri Ptuju - domačija Maher (EŠD 20882), |
|
|
-
Pobrežje pri Ptuju - Firštova kapelica (KD 600407), |
|
|
-
Repišče - Kolobarjeva kapelica (EŠD 23766), |
|
|
-
Repišče - Surkačeva kapelica (EŠD 19884), |
|
|
-
Sela na Dravskem polju - arheološko območje Sela (EŠD 21986),
|
|
|
-
Sela na Dravskem polju - kapelica (EŠD 19924), |
|
|
-
Sela na Dravskem polju - znamenje (EŠD 19925), |
|
|
-
Skorišnjak - Blažova kapela (EŠD 23765), |
|
|
-
Spodnji Leskovec - Grahova kapelica (EŠD 19885), |
|
|
-
Tržec - rimska stavba Villa rustica (EŠD 6480), |
|
|
-
Tržec - domačija Burg (EŠD 20993), |
|
|
-
Tržec - Lesjakova kapela (EŠD 23743), |
|
|
-
Velika Varnica - cerkev sv. Avguština (EŠD 2851), |
|
|
-
Velika Varnica - cerkev sv. Marije Magdalene (EŠD 2852), |
|
|
-
Velika Varnica - cerkveni ambient (EŠD 9832), z vplivnim območjem,
|
|
|
-
Velika Varnica - Doloska kapelica pri hiši Velika Varnica 47 (EŠD
21890), |
|
|
-
Velika Varnica - Doloska kapelica pri hiši Velika Varnica 18 (EŠD
21891), |
|
|
-
Velika Varnica - Skokova kapelica (EŠD 19927), |
|
|
-
Velika Varnica - Tutoska kapela (EŠD 19926), |
|
|
-
Velika Varnica - Zveličarjeva kapela (EŠD 23744), |
|
|
-
Videm pri Ptuju - cerkev sv. Vida (EŠD 3482), |
|
|
-
Videm pri Ptuju - cerkveni ambient (KD 600540), z vplivnim območjem,
|
|
|
-
Videm pri Ptuju - rimski grobovi (EŠD 6507), |
|
|
-
Videm pri Ptuju - gostilna Videm pri Ptuju 48 (EŠD 6652), |
|
|
-
Videm pri Ptuju - Boškova kapelica (EŠD 19886), |
|
|
-
Videm pri Ptuju - Ilovšekova kapelica (EŠD 23752), |
|
|
-
Videm pri Ptuju - Murkova kapelica (EŠD 19887), |
|
|
-
Videm pri Ptuju - Urbanova kapela (EŠD 19888), |
|
|
-
Zgornja Pristava - spomenik padlim kurirjem (EŠD 6673), |
|
|
-
Zgornji Leskovec - cerkev sv. Andreja (EŠD 2850), z vplivnim območjem,
|
|
|
-
Zgornji Leskovec - arheološko najdišče (KD 600479), |
|
|
(ohranjanje narave) |
|
|
e2) Kot spomenike oziroma območja ohranjanja narave se urejajo:
|
|
|
zavarovana območja (ZO): |
|
|
zavarovana območja |
|
|
-
Zgornji Leskovec - Habjaničevi lipi (dve lipi izjemnih dimenzij),
|
|
|
-
Videm pri Ptuju - dve lipi izjemnih dimenzij pri gasilskem domu,
|
|
|
-
Pobrežje - Maherjeva lipa (lipa izjemnih dimenzij), |
|
|
-
Videm pri Ptuju - Murkova lipa (lipa izjemnih dimenzij), |
|
|
-
Videm pri Ptuju - platane izjemnih dimenzij |
|
|
|
|
|
območja, predlagana za zavarovanje |
|
|
-
krajinski park Drava (pKP) |
|
|
(območje predlaganega krajinskega parka predstavlja enega
zadnjih delov naravne struge reke Drave, ki obsega ekološko in
naravovarstveno najvrednejše biotope /stara struga Drave s prodišči,
meandri in obrežji, močvirja in trstišča, studenčnice z izviri ter
poplavnimi gozdi in logi. To so rastišča redke in ogrožene flore in
favne, ki so po domači in mednarodni zakonodaji deležna posebnega
varstva./), |
|
|
-
Šturmovci (pKP) - (ohranjeni obdravski poplavni logi južno od Ptuja),
|
|
|
-
Hajdinska studenčnica (pNS) - (Studenčnica in nekdanji roka Drave
južno od Ptuja), |
|
|
-
Turniška studenčnica (pNS) - (Studenčnica zahodno od gradu Turnišče),
|
|
|
-
Tržec - gramoznica (pNS) - (opuščena gramoznica v Tržcu), |
|
|
-
Zgornji Leskovec - Habjaničevi lipi (pNS) - (dve lipi izjemnih
dimenzij), |
|
|
-
Videm pri Ptuju (pNS) - (dve lipi izjemnih dimenzij pri gasilskem
domu), |
|
|
-
Pobrežje - Maherjeva lipa (pNS) - (lipa izjemnih dimenzij),
|
|
|
-
Videm pri Ptuju - Murkova lipa (pNS) - (lipa izjemnih dimenzij),
|
|
|
-
Videm pri Ptuju (pNS) - (platane izjemnih dimenzij). |
|
|
·
naravne vrednote državnega oziroma lokalnega pomena |
|
|
(ime, kratka oznaka, status in evidenčna številka)
|
|
|
|
|
|
Pregled naravnih vrednot: |
|
|
-
Drava - reka 1 (sonaravna struga reke Drave z obrežji in prodišči med
Markovci in Zavrčem - NVDP, EŠ 1648), |
|
|
-
Šturmovci - rokav Drave (ohranjena struga nekdanjega stranskega rokava
Drave - NVDP, EŠ 6967), |
|
|
-
Veliki Okič - suhi travnik (suhi travnik na južnem delu Velikega Okiča
- NVDP, EŠ 6968), |
|
|
-
Hajdinska studenčnica (Studenčnica in nekdanji rokav Drave južno od
Ptujskega jezera - NVDP, EŠ 7055), |
|
|
-
Šturmovci (ohranjeni obdravski poplavni logi - NVDP, EŠ 3648 V),
|
|
|
-
Drava - rečna loka 2 (reka Drava z rečno loko na območju med Markovci
in Zavrčem - NVDP, EŠ 6953 V), |
|
|
-
Turniška studenčnica (Studenčnica zahodno od gradu Turnišče - NVDP, EŠ
7056), |
|
|
-
Tržec - gramoznica (opuščena gramoznica v Tržcu - NVDP, EŠ 7057),
|
|
|
-
Zgornji Leskovec - Habjaničevi lipi (dve lipi izjemnih dimenzij -
NVLP, EŠ 7067), |
|
|
-
Videm pri Ptuju - lip (dve lipi izjemnih dimenzij v Pobrežju - NVLP,
EŠ 7073), |
|
|
-
Pobrežje - Maherjeva lipa (lipa izjemnih dimenzij - NVLŠ, EŠ 7075),
|
|
|
-
Videm pri Ptuju - Murkova lipa (lipa izjemnih dimenzij pri kapeli v
Vidmu - NVLP, EŠ 7076), |
|
|
-
Videm pri Ptuju - platana (platane izjemnih dimenzij - NVLP, EŠ 7078),
|
|
|
-
Ptujsko jezero - vplivno območje ( akumulacijsko jezero na Dravi;
pomemben sekundarni habitat; je še posebno pomembna preletna postaja in
prezimovališče ter gnezdišče evropsko pomembnih vrst ptic, za katere je
opredeljeno posebno varstveno območje Drava. Vplivno območje naravne
vrednote je območje, ki je opredeljeno kot SPA Drava). |
|
|
Pregled območij pričakovanih naravnih vrednot: |
|
|
-
Haloze |
|
|
(območje pričakovanih geoloških naravnih vrednot obsega območje, ki ga
gradijo predvsem miocenske, s fosili bogate kamnine. Možne so najdbe
miocenskih fosilov - školjk, polžev, rakovic). Namen opredelitve območij
pričakovanih naravnih posegov je spremljanje posegov v naravo, zlasti
zemeljskih del, pri katerih obstoja velika verjetnost odkritja novih
naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških.
Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje
dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih
vrednot. |
|
|
|
|
|
-
srednjeevropska suha in polsuha travišča s prevladujočo vrsto Bromus
erectus (značilnosti in območje nahajanja: suha in polsuha sekundrana
travišča Srednje Evrope, v Sloveniji izven submediteranskega območja,
pretežno na karbonatni podlagi, tudi na flišu in kisli peščeni podlagi.
Praviloma uspevajo na južnih eksponiranih legah. Tla so bazična na
karbonatih in ali nevtralna do zmerno kisla na flišu. Večinoma so
značilna za gričevnat svet tradicionalne kulturne krajine in so v
ekstenzivni negi, brez ali z zmernim gnojenjem), |
|
|
-
rečna prodišča in bregovi (rečna prodišča, sestavljena iz manjših
prodnikov), |
|
|
-
vegetacija tekočih voda (sestoji zakoreninjenih vodnih rastlin iz
različnih rodov, vključno z mahovi in makroskopskimi algami),
|
|
|
-
nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje
(zeliščna vegetacija, ki obroblja gozdove, rečne in potočne bregove,
kanale in podobno, vendar le na globokih, s hranili - posebno še z
dušikom - bogatih tleh), |
|
|
-
mezotrofni do evtrofni gojeni travniki (mezofilni zmerno do intenzivno
gojeni travniki na prepustnih, bogatih, bolj ali manj svežih do vlažnih
tleh od nižin do submontanskega pasu na rahlo kislih do nevtralnih tleh.
To so visokoproduktivni, floristično srednje bogati travniki),
|
|
|
-
obrečna vrbovja (sestoji različnih vrst vrb vzdolž tekočih voda in
občasno poplavljenih predelov; območje nahajanja: Drava s pritoki),
|
|
|
-
bela vrbovja (drevesasta vrbovja z belo in krhko vrbo, na redno
poplavljenih rastiščih vzdolž rek in ob drugih vodah v nižinah. ob
poplavah voda prinaša organske delce), |
|
|
-
srednjeevropska črna jelševja in jesenovja ob tekočih vodah (obrečni
gozdovi velikega jesena in črne ali včasih sive jelše na občasno
poplavljenih rastiščih, ki so prek poletja dobro zračna), |
|
|
-
ilirski bukovi gozdovi (bukovi gozdovi Dinaridov, obrobja jugovzhodnih
Alp in v subpanonskem gričevju; v gozdu je podrast), |
|
|
-
javorovi, jesenovi, brestovi in lipovi gozdovi v grapah in na
gruščnatih pobočjih (gozdo na vlažnih, hladnih in strmih rastiščih v
grapah in na gruščnatih pobočjih - na rastiščih, kjer bukev ni
konkurenčna), |
|
|
-
bukovi gozdovi (gozd, v katerih prevladuje navadna bukev, s primesjo
drugih listavcev). |
|
|
(Habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in
zaključena enota ekosistema. |
|
|
Zgoraj so navedeni habitatni tipi, ki se nahajajo na območju občine, in
ki so navedeni v Prilogi uredbe o habitatnih tipih (Uradni list RS, št.
112/03) ter se prednostno ohranjajo.); |
|
|
-
ekološko pomembna
območja:
|
|
|
(glej Uredbo o ekološko pomembnih območjih; Uradni list RS, št. 48/04)
|
|
|
-
Drava - spodnja (EPO 41500) |
|
|
(EPO Drava - spodnja: kljub mnogim negativnim posledicam
posegov je to ekološko pomembno območje ohranilo izjemne kvalitete; na
posameznih odsekih, predvsem dolvodno od Ptuja, je Drava praktično
ohranjena v naravnem stanju; hidrogeomorfološki procesi oblikujejo in
odnašajo sipine in prodišča, ob bočni eroziji se odpirajo strme stene,
ob visokih vodah se polnijo in obnavljajo stranski rokavi in mrtvice,
poplave pa napajajo poplavne loge. Raznoliki vodni in obvodni habitati,
dve veliki vodni akumulaciji in nekatere gramoznice kot pomembni
antropogeni habitati ter ohranjena tradicionalna kulturna krajina z
ekstenzivnimi travniki in polji, so življenjski prostor do sedaj
evidentiranih preko 270 vrst ptic, približno 50 vrst rib, okoli 40 vrst
kačjih pastirjev, 30 vrst sesalcev, 14 vrst dvoživk, 9 vrst plazilcev in
preko 600 različnih vrst rastlin); |
|
|
-
Boč - Haloze - Donačka gora (EPO 41600) |
|
|
(V Halozah je ohranjena tradicionalna kulturna krajina z
mozaično strukturo raznolikih gozdnih in negozdnih habitatnih tipov in
velikim številom ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih
vrst.); |
|
|
|
|
|
-
vinorodne Haloze (EPO 42400) |
|
|
(V Halozah je ohranjena tradicionalna kulturna krajina z
mozaično strukturo raznolikih gozdnih in negozdnih habitatnih tipov in
velikim številom ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih
vrst.); |
|
|
|
|
|
-
Dravsko polje (EPO 42500) |
|
|
(ekološko pomembno območje Dravsko polje zajema osrednji del
Dravskega polja, od Miklavža na Dravskem polju na severozahodu do
Kidričevega na jugovzhodu. Od osrednjega dela je več koridorskih krakov
proti zahodu v smeri Pohorja, proti jugu v smeri Dravinje in Haloz in
proti vzhodu v smeri Drave. Največji ekološki pomen tega območja se kaže
v lastnostih ekološkega koridorja v smeri vzhod - zahod ter v
povezovanju alpskega in panonskega biogeografskega območja. Ohranitev
teh funkcij je povezana predvsem z ohranitvijo sklenjenih nepozidanih
površin v gozdarski, kmetijski in vodo oskrbni rabi. Na območju so
prisotni naravovarstveno pomembni habitatni tipi ter habitati ogroženih
rastlinskih in živalskih vrst.); |
|
|
·
osebna varstvena območja (PosVO): |
|
|
(glej Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000),
Uradni list RS, št. 49/04, 110/04) |
|
|
-
Drava (PosVO SI 5000011) |
|
|
-
Drava (potencialno pPosVO SI 5000220) |
|
|
-
Haloze - vinorodne (potencialno pPosVO SI 3000117) |
|
|
-
Boč - Haloze - Donačka gora (potencialno pPosVO 3000118); |
|
|
(Posebno varstveno območje (območje Natura 2000) je ekološko
pomembno območje, ki je na ozemlju EU pomembno za ohranitev ali
doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst,
njihovih habitatov in habitatnih tipov (33. člen ZON).) |
|
|
·
biotska raznovrstnost v krajini: |
|
|
ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska
pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
|
|
(Biotska raznovrstnost je raznovrstnost živih organizmov, ki
vključuje raznovrstnost znotraj vrst in med različnimi vrstami, gensko
raznovrstnost in raznovrstnost ekosistemov.). |
|
|
|
|
|
(območja rekreacijske, športne in turistične rabe)
|
|
|
f) Predvsem za rekreacijsko in turistično rabo se nameni območja:
|
|
|
-
P18-P3 reka Dravinja (MHE, rekreacija) |
|
|
-
P18-R1 Tržec |
|
|
večina območja: šport - rekreacija |
|
|
del zahodnega dela območja: dvonamenska raba za
šport - rekreacijo in kmetijstvo
|
|
|
-
P18-R2 Videm pri Ptuju |
|
|
večina območja: šport in rekreacija |
|
|
del območja na parceli št. 18/3, k.o. Pobrežje:
dvonamenska raba za šport - rekreacijo in kmetijstvo |
|
|
-
P18-R3 gramoznica Tržec - rekreacija |
|
|
-
P18-R4 Zgornji Leskovec - šport, rekreacija |
|
|
-
P18-R7 Šturmovci - ribnik |
|
|
-
P18-R8 Tržec - čolnarna |
|
|
(območja posebnih namenov) |
|
|
g) Kot območja posebnih namenov se opredeljuje tudi območja:
|
|
|
-
virov pitne vode, |
|
|
-
nahajališč mineralnih surovin, |
|
|
-
prenosnih plinovodov, |
|
|
-
avtocest, hitrih cest in državnih cest, |
|
|
-
poseganja v vodni režim, |
|
|
-
mejnih prehodov, |
|
|
-
malih hidroelektrarn, |
|
|
-
čistilne naprave, |
|
|
-
pokopališč (Zgornji Leskovec, Videm pri Ptuju) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5.a člen |
|
|
Novogradnje v posameznem ureditvenem območju so možne, če obstoječe
infrastrukturno omrežje in naprave dopuščajo dodatne obremenitve ali če
so zagotovljeni sočasni ukrepi za izboljšanje ali vsaj ohranjanje nivoja
infrastrukturnih uslug pod pogoji, ki jih določijo posamezni upravljalci
infrastrukturnih sistemov. |
|
|
|
|
|
a) Kmetijske in gozdne površine |
|
|
|
|
|
6. člen |
|
|
a1) Kmetijske površine |
|
|
Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske ureditve v
skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje
kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti,
Kmetijske operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, se
lahko izvajajo le na območjih, ki so v občinskem prostorskem planu temu
namenjene. |
|
|
Za proizvodnjo hrane na kmetijskih površinah se lahko uporabljajo le
dovoljeni gensko spremenjeni organizmi (GSO) zaradi varstva zdravja
ljudi in v minimalni, s predpisi določeni, oddaljenosti od naravnih
posevkov, da se prepreči mešanje GSO in naravnih posevkov. |
|
|
Na zemljiščih, opredeljenih z družbenim planom občine (v nadaljnjem
besedilu DP) kot kmetijska zemljišča, to je na območjih najboljših
kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih zemljišč, se dopušča:
|
|
|
-
obnova in vzdrževanje melioracijskih sistemov; |
|
|
-
obnova in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav, |
|
|
-
gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, opredeljenih z DP,
|
|
|
-
gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi
obrambo pred poplavami in erozijo, varstva vodnih količin in zalog,
varstva kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov, če je tako
opredeljeno z DP občine, |
|
|
-
melioracije kmetijskih zemljišč, opredeljene za DP, in manjše
melioracije kmetijskih zemljišč velikosti do 5 ha, |
|
|
-
obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic, |
|
|
-
dela, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo,
po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje, |
|
|
-
ureditev obor za živino in divjad, |
|
|
-
ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijske proizvodnje,
|
|
|
-
postavitev ograj okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru,
ko je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; ograje
ne smejo biti polne površine. |
|
|
Pomožni objekti se dopuščajo graditi v območjih stavbnih zemljišč,
opredeljenih z DP; čebelnjaki, rastlinjaki, leseni kozolci, izvedba
električnega priključka na kmetijskem zemljišču - električni pastir (s
transformacijo na 12 V), vodovodni priključek za intenzivno gojenje
povrtnin, napajališče (vodovodni priključek) za živino in drobnico, ob
predhodni ureditvi pašnih površin, ograje pašnikov ter ograje za zaščito
pred divjadjo, se dopuščajo graditi tudi na območjih najboljših
kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih zemljišč, če je k tej
gradnji pridobljeno pozitivno soglasje pristojnega organa oziroma službe
in se gradnja prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
|
|
|
Na območju drugih kmetijskih zemljišč se dopušča tudi obnova in
vzdrževanje zakonito zgrajenih stanovanjskih in drugih objektov. Na
območjih razpršene gradnje, na katerih so zgrajena le gospodarska
poslopja, so dopustne zasnove novih kmetij, stanovanjska gradnja pa je
dopustna le, če se dokaže, da je v preteklosti stanovanjska gradnja že
obstajala. |
|
|
Ob izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih
zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti. |
|
|
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja
opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na
razpolago zadostnega zemljišča. |
|
|
Do izdelave podrobnejših navodil o dopustnosti poseganja na kmetijska
zemljišča se dopušča ureditev rekreacijskih površin v odprtem prostoru,
in sicer dvonamenske rabe območja - igrišče - zatravljene utrjene
površine in travniki, ureditev območij ob bajerjih /ribnikih/ oziroma
saniranih gramoznicah z obvodnim habitatom, s sprehajalnimi potmi in
razgledišči. |
|
|
|
|
|
V
območjih za kmetijska gospodarstva (območja z oznako "SK) so dopustni
naslednji posegi: |
|
|
-
gradnja gospodarskih objektov, hlevov ter ostalih objektov, namenjenih
kmetijski dejavnosti in gradnja enostavnih objektov v skladu s
pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov
brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči, |
|
|
-
gradnja, dozidave in nadzidave stanovanjskega objekta ter spremembe
namembnosti objektov, |
|
|
-
rekonstrukcije, adaptacije, rušitve, nadomestne gradnje, tekoča
vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov,
|
|
|
-
gradnja objektov za dejavnosti, ki predstavljajo nadaljevanje
predelave proizvodov kmetijskega gospodarstva in za dopolnilne
dejavnosti prebivalcev na kmetijah, |
|
|
-
gradnja komunalne infrastrukture, |
|
|
-
postavitev ograj za obore, |
|
|
-
ograditev funkcionalnega zemljišča kmetije za potrebe osamitve živali
na kmetiji (karantena). |
|
|
Možna je gradnja celotnega kmetijskega gospodarstva ali samo posameznih
objektov. |
|
|
Na zemljiščih, opredeljenih v DP kot kmetijska, se dopušča urejati tudi:
|
|
|
-
sprehajalne in jahalne poti, |
|
|
-
kolesarske steze in |
|
|
-
steze s športnimi napravami ter |
|
|
-
podobno, |
|
|
toda le po obstoječih poteh. |
|
|
Gradnje, navedene pod četrto alineo drugega odstavka tega člena (gradnja
objektov za urejanje vodnega režima), se dopuščajo pod pogojem, da z
njimi soglašata: |
|
|
-
pristojna institucija za varstvo narave ter |
|
|
-
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za
upravljanje z vodami. |
|
|
|
|
|
a2) Gozdne površine |
|
|
Območje gozdov so zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna
zemljišča z mejo določena v izvedbenem prostorskem aktu. |
|
|
V
območjih gozdov so dovoljeni posegi v prostor v skladu z zakoni in
podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gozdarstva, z namenom
zagotavljanja osnovne dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. Posegi v
prostor v območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim
načrtom pristojne gozdnogospodarske enote. |
|
|
Na območju gozdov je dovoljena: |
|
|
-
izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,
|
|
|
-
izvedba gozdnih učnih poti, |
|
|
-
priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v
gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije (26.
člen Pravilnika o gozdnih prometnicah - Uradni list RS, št. 104/04),
|
|
|
-
postavitev stalne gozdne žičnice, |
|
|
-
ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne
dovoze čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za
stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo
(6. člen Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu,
prometu s čebelami in programu napovedi medenja - Uradni list RS, št.
94/03), |
|
|
-
postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev
predvidena z lovsko gojitvenim načrtom. |
|
|
Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor: |
|
|
-
ureditev planinske poti, sprehajalne poti in trim steze po obstoječih
poteh, |
|
|
-
gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom,
če se nahaja na prednostnem območju za gradnjo gozdnih cest, ki je
določeno v gozdnogospodarskem načrtu (3. člen Pravilnika o gozdnih
prometnicah), |
|
|
-
postavitev premičnega čebelnjaka z razložljivimi panji, |
|
|
-
gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki ne zahtevajo presoje
vplivov na okolje. |
|
|
Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne
bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj
navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove
Slovenije, Območna enota Maribor. |
|
|
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so
določeni z Zakonom o gozdovih (24. člen; Uradni list RS, št. 30/93,
13/98-Odl.US, 24/99, 56/99 ZON, 31/00, 67/02 ZG-A, 110/02 ZGO-1, 112/06,
115/06, 46/07). |
|
|
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to
predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
|
|
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z
gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah
(priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza). |
|
|
|
|
|
a3) Območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi nameni
|
|
|
V
varovalnih gozdovih so dopustni le posegi po tem odloku, v kolikor niso
v nasprotju s predpisi, s katerimi so bili opredeljeni kot varovalni
gozdovi. |
|
|
Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov in
gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatih), mora biti v skladu z
določili Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
(Uradni list RS, št. 88/05) oziroma s predpisi lokalne skupnosti, če je
ta območja razglasila lokalna skupnost. |
|
|
|
|
|
a4) Ostala območja |
|
|
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na
območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi
gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje
minimalne odmike: |
|
|
-
stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba; |
|
|
-
ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa
morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m. |
|
|
V
projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz
soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne
povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcijo gozdov in
gozdnega prostora. |
|
|
Če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov,
zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega
roba. |
|
|
Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do
gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti. |
|
|
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja
opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na
razpolago zadostnega zemljišča. |
|
|
Dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s posegi na
sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, ki bi lahko povzročila večjo
motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih ali gozdnih zemljišč, se dopuščajo
pod pogojem, da z njimi soglašata: |
|
|
-
upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, ter |
|
|
-
pristojna institucija za varstvo narave. |
|
|
|
|
|
b) Urbanizirana stanovanjska območja |
|
|
|
|
|
6. a člen |
|
|
Novogradnje na posameznem ureditvenem območju so možne, če obstoječe
infrastrukturno omrežje in naprave dopuščajo dodatne obremenitve ali če
so zagotovljeni sočasni ukrepi za izboljšanje ali vsaj ohranjanje nivoja
infrastrukturnih uslug pod pogoji, ki jih določijo posamezni upravljalci
infrastrukturnih sistemov. |
|
|
|
|
|
7. člen |
|
|
Naselje Videm pri Ptuju je opredeljeno kot občinsko središče. Območje,
ki predstavlja upravno središče naselja, je potrebno dograjevati v
njegovem gravitirajočem prostoru, z dopolnitvijo javnih funkcij naselja
in z vzpostavitvijo hierarhije centralnih funkcij. Zaradi možnosti
priključevanja novih objektov na javno infrastrukturo, saj je v okviru
naselja primarna komunalna infrastruktura zagotovljena, se lahko širijo
bivalne kapacitete naselja na preostale še proste površine (in to
predvsem kot gradnja stanovanjskih objektov s stanovanji in prostori ali
objekti dopolnilnih dejavnosti k stanovanjem). |
|
|
V
urbaniziranem stanovanjskem območju naselja Videm pri Ptuju se dopušča:
|
|
|
-
obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav; |
|
|
-
novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav; |
|
|
-
novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov ter
objektov s pisarniško-poslovno dejavnostjo, |
|
|
-
spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se
pretežna namembnost območij ne spreminja, |
|
|
-
novogradnja in dozidava kmetijskih objektov in naprav, pod pogoji,
navedenimi v tem členu (za ekološko moteče objekte, za nadomestne
gradnje). |
|
|
Ekološko motečih objektov, kot so določene vrste obrti in industrije,
prometni objekti in športni objekti ter drugi objekti, ki so lahko
direktni ali posredni vir hrupa ali drugih motečih emisij, ki ogrožajo
osnovno namembnost območja, se praviloma ne dopušča urejati v strnjenih
delih naselja, temveč le izven teh oziroma ob robu naselja. |
|
|
Nadomestne gradnje se pravilom dopuščajo izvajati le takrat, kadar bi
bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so ti stari objekti
arhitektonsko nekvalitetni, kar pa ne velja za zaščitene objekte.
|
|
|
|
|
|
c) Ostala naselja |
|
|
8. člen |
|
|
V
kmečko oziroma kmečko-stanovanjskih naseljih in razpršeni gradnji se
dopušča: |
|
|
-
obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav, |
|
|
-
novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav,
|
|
|
-
novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov ter
objektov s pisarniško-poslovno dejavnostjo; |
|
|
-
spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se
pretežna namembnost območij ne spreminja, |
|
|
-
novogradnja in dozidava kmetijskih objektov in naprav, pod pogoji,
navedenimi v 7. členu |
|
|
(za ekološko moteče objekte; za nadomestne gradnje). |
|
|
Nekmetijski posegi ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in
možnosti njihove širitve z izjemo neizogibnih posegov v javnem interesu
in posegov v kmetije, ki se opuščajo, če s tem soglaša upravni organ,
pristojen za kmetijstvo. To določilo ne velja za posege ki so dovoljeni
s predpisom, ki določa pomožne objekte. |
|
|
Večji hlevi in večje širitve hlevov se praviloma dopuščajo graditi oz.
urejati le na obodu naselja oziroma v delih naselja, ki so vsaj na eni
strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva poselitev.
|
|
|
|
|
|
d) Območja, namenjena za industrijske, obrtne, skladiščne in
transportne dejavnosti |
|
|
|
|
|
9. člen |
|
|
V
območjih, rezerviranih z DP za industrijske, obrtne, skladiščne in
transportne dejavnosti, se dopušča: |
|
|
-
obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav; |
|
|
-
novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav, razen
kmetijskih; |
|
|
-
novogradnja in dozidava javnih objektov in naprav; |
|
|
-
spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se
pretežna namembnost območij ne spreminja; |
|
|
-
novogradnje in dozidave vseh ostalih vrst objektov in naprav pod
pogoji, navedenimi v |
|
|
7. členu (za ekološko moteče objekte; za nadomestne gradnje).
|
|
|
|
|
|
e1) Kulturna dediščina |
|
|
|
|
|
10. člen |
|
|
Na spomenikih oziroma območjih kulturne dediščine se dopuščajo le posegi
po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so
proglašeni za spomenike oziroma varovana območja kulturne dediščine.
|
|
|
Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih
spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa
kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, Območna enota Maribor. |
|
|
Zavod je v okviru zakonskih pristojnosti dolžan podati usmeritve za
posege na objektih in območjih kulturnih spomenikov, prav tako v
vplivnih območjih kulturnih spomenikov, ki so opredeljeni v planskih
dokumentih. V primeru večjih posegov, ki bi morebiti pomenili
poslabšanje stanja dominantne lege posameznih kulturnih spomenikov v
prostoru, se vplivno območje lahko tudi poveča. To pomeni, da je v
takšnih primerih potrebno v študijah presoje vplivov na okolje
upoštevati tudi kulturno dediščino. |
|
|
Novi objekti se načrtujejo le v obstoječih poselitvenih območjih tako,
da se ne spreminja značilni krajinski vzorec obcestne poselitve in
razmerje med grajenim in odprtim prostorom. |
|
|
Za ostali prostor je zlasti v primerih oblikovalskih pogojev potrebno
upoštevati tipično arhitekturo lokalnega okolja. Pri tem je potrebno
opozoriti, da ta tipična arhitektura ne predstavlja arhitekture, ki je
nastala v času po 70. letih prejšnjega stoletja, ampak je to tista
arhitektura, ki je nastala pred tem časom. |
|
|
Upoštevati je potrebno, da se del območja občina nahaja na južnem delu
Dravskega polja, kjer je značilna obcestna pozidava, delno pa leži v
območju Haloz, kjer je prevladujoča oblika poselitve razpršena gradnja.
Upoštevati je potrebno prilagoditev gradnje na lokalne značilnosti in
uporabo tistih površin v prostoru, kjer novi posegi ne pomenijo
agresivnih tehničnih posegov , ki imajo v Halozah za posledico sprožanje
plazov. V Halozah je potrebno upoštevati razpršenost gradnje v prostoru
in omogočiti gradnjo na vseh zapuščenih stavbnih zemljiščih v občini.
|
|
|
Na področju umetnostno arhitekturnih spomenikov in dediščine je potrebno
upoštevati dominantno lego kulturnih spomenikov, ki jo v Občini Videm
predstavljajo vse cerkve. Morebitne gradnje morajo upoštevati dominantno
lego teh spomenikov, kar je nekoliko lažje pri cerkvi sv. Vida v Vidmu
(EŠD 3482) in pri cerkvi sv. Družine v Barislovcih (predlog 600437), ki
obe ležita v ravninskem delu občine. Prav tako je potrebno upoštevati
dominantno lego cerkve sv. Andreja v Leskovcu (EŠD 2850), ki skupaj z
okoliškimi objekti predstavlja zaključen ambient. Posegi v tem območju
morajo pomeniti sanacijo doslej neustreznih posegov na okoliških
objektih. Pri cerkvi sv. Janeza Krstnika (EŠD 3483) na Dravinjskem Vrhu
je v preteklosti prišlo do neustrezne pozidave v vplivnem območju, ki ni
upoštevala dominantne lege spomenika. Cerkvi sv. Andreja (EŠD 2850) in
sv. Avguština (EŠD 2851) na Veliki Varnici se nahajata v območju, kjer
ni pričakovati novih gradbenih posegov v prihodnosti. |
|
|
V
vplivnih območjih objektov kulturne dediščine je treba vse novogradnje
načrtovati tako, da njihova višina ne bo presegala višine obstoječih
stavb in bodo tako ohranjene značilne vedute na cerkev. Po možnosti je
potrebno zagotoviti zelene bariere okoli območja oziroma območje
ustrezno zazeleniti. |
|
|
Za kapelice in znamenja, ki se praviloma nahajajo v bližini
stanovanjskih hiš, ni pričakovati večjih negativnih posledic. Za tiste
kapelic in znamenja, ki se nahajajo ob lokalnih cestah pa je v primeru
zahtev po prestavitvi zaradi morebitne širitve ali rekonstrukcije ceste
potrebno upoštevati, da kapelic ni možno porušiti, ampak jih je v
sodelovanju s pristojno spomeniško službo možno v celoti prestaviti na
ustreznejšo lokacijo. |
|
|
Na arheoloških območjih, ki se nahajajo delno v gozdu, delno na travnih
in njivskih površinah, deloma tudi v zazidljivem območju, je potrebno
postopati v skladu z zakonom. To pomeni, da je v zazidljivih območjih
gradnja načeloma možna, s tem da stroške arheoloških izkopavanj nosi
investitor. |
|
|
Tako mora investitor v času zemeljskih izkopov na arheoloških območjih
zagotoviti stalen arheološki nadzor. V primeru arheoloških najdb mora na
lastne stroške zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno
odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki.
|
|
|
Pri večjih posegih je smiselno tudi predhodno sondiranje terena, kjer se
nato na osnovi rezultatov določa podrobnejša namembnost delov zemljišča.
V primeru arheoloških zidanih struktur je le-te potrebno glede na
njihovo ohranjenost prezentirati "in situ", to je na mestu najdbe ali
drugače predstaviti v sklopu nove arhitekture. Površine, ki niso
zazidljive, se obdelujejo na tradicionalen način. |
|
|
Etnološke spomenike predstavljajo posamezne domačije, zidanice in
podobno. Morebitne gradnje v njihovi bližini morajo biti podrejene
spomenikom in v zadostni oddaljenosti, tako da ostane prostorska
dominanta dediščine in spomenikov neokrnjena. Enako velja za zgodovinske
spomenike. |
|
|
Podrobnejša razdelitev na kulturne dediščine je prikazana v grafičnem
delu PUP s prikazom območja in oznake dediščine, ki je povezava s
strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine, uporabljenih za
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine. |
|
|
e2) Ohranjanje narave |
|
|
|
|
|
10.a člen |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij, varstvo
posebnih varstvenih ali Natura območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu "Naravovarstvene smernice
za pripravo prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Videm"
(izdelal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, januar
2006), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Videm.
|
|
|
Podrobnejša razdelitev na zavarovana območja, območja naravnih vrednot,
posebna varstvena ali Natura območja in ekološko pomembna območja je
prikazana v grafičnem delu PUP, s prikazom območja in oznake vrednote
oziroma območja, ki je povezava s strokovnimi podlagami iz prejšnjega
odstavka. |
|
|
Na spomenikih oziroma območjih ohranjanja narave se dopuščajo le posegi,
dovoljeni po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s
katerimi so proglašeni za spomenike oziroma območja ohranjanja narave
(kot je Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in
spomenikov narave v občini Ptuj; Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
14/79). |
|
|
Za posege oziroma za gradnjo objekta na teh območjih je, skladno s 105.
členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-UPB2, 61/06
ZDru-1, 63/07), potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.
|
|
|
|
|
|
f) Območja rekreacijske in turistične rabe in turistična
območja |
|
|
|
|
|
11. člen |
|
|
V
območju vinskih cest se dopušča vse posege za osnovne namembnosti,
opredeljene z DP, pod pogojem, da so, razen vzdrževalnih del, izvedeni
po navodilih in v soglasju pristojne institucije za varstvo kulturne
dediščine oziroma za varstvo narave. |
|
|
V
območju Haloz morajo širitve naselij, novogradnje in prenove obstoječih
objektov ter drugi posegi v prostor tipološko izhajati iz krajevne
tradicije in prispevati k ohranjanju tradicionalne identitete krajine in
naselja. |
|
|
|
|
|
g) Ostala območja posebnih namembnosti |
|
|
(1) - območja virov pitne vode, |
|
|
(2) - območja nahajališč mineralnih surovin, |
|
|
(3) - območja prenosnih plinovodov, |
|
|
(4) - območja avtocest, hitrih cest in državnih cest,
|
|
|
(5) - območja poseganja v vodni režim, |
|
|
(6) - območja mejnih prehodov, |
|
|
(7) - območja malih hidroelektrarn, |
|
|
(8) - območje čistilne naprave, |
|
|
(9) - območja pokopališč (Zgornji Leskovec, Videm pri
Ptuju). |
|
|
|
|
|
12. člen |
|
|
1. Območja virov pitne vode: |
|
|
V
območjih virov pitne vode, ki so zavarovani z Uredbo o vodovarstvenem
območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list
RS, št. 59/07-3159, z dne 4.7.2007), se dopuščajo le posegi po tem
odloku in tej uredbi. Pod istimi pogoji se dopuščajo posegi na
zemljiščih, za katera se upravičeno domneva, da vplivajo na obstoječe in
predvidene vire pitne vode, ki še niso zavarovani s posebnimi predpisi.
|
|
|
Če je glede na veljavni predpis o kriterijih za določitev
vodovarstvenega območja za posege, ki so načrtovani na vodovarstvenih
pasovih virov pitne vode zahtevano, da se zaščitni ukrepi načrtujejo
tako, da je tveganje za onesnaženje vodnega telesa zaradi te gradnje
sprejemljivo, se ti zaščitni ukrepi načrtujejo na podlagi analize
tveganja na onesnaženje. |
|
|
Za gnojišča, zbiralnike gnojnice in gnojevke do 150 m3, ribnike, silose,
vodna zajetja namenjena namakanju in hlevske izpuste, je treba preveriti
vplive na vodni režim in stanje vodnega telesa ter jih načrtovati
minimalno 2 metra nad najvišjo gladino podzemne vode ter jih zgraditi
vodotesno, in sicer zaradi varstva vodnih virov. |
|
|
Pred dovoljevanjem posegov na IV. VVO (vodovarstvenem območju) vodnega
črpališča Lancova vas je treba za njih zagotoviti priključitev na javno
kanalizacijo. |
|
|
2. Območja nahajališč mineralnih surovin: |
|
|
V
Občini Videm se nahaja gramoznica Lancova vas (območje gramoznice ima
oznako P18-P8 "gramoznica Lancova vas"), za katero je država podelila
rudarska pravica za gospodarsko raziskovanje (prod in pesek).
Koncesionar je Občina Videm. Za ta pridobivalni prostor je doba trajanja
koncesije 5 let (do 10.12.2006). |
|
|
Na občinsko ozemlje sega tudi raziskovalni prostor za nafto in plin, za
katerega ima rudarsko pravico za raziskovanje Geoenergo d.o.o. iz
Lendave in sicer za dobo 5 let (do 15.5.2007). V kolikor se znotraj
raziskovalnega prostora načrtuje večji poseg v prostor, je investitor
dolžan obvestiti nosilca rudarske pravice za raziskovanje v zvezi s
soglasjem za izvedbo posega. |
|
|
V
območjih nahajališč mineralnih surovin so dovoljene gradnje in
prostorske ureditve v skladu z zakonom o rudarstvu in tiste, ki služijo
sanaciji degradiranih območij. |
|
|
V
območjih nahajališč mineralnih surovin (gramoznicah, glinokopih,
kamnolomih in podobno) se dopuščajo: |
|
|
-
novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za
pridobivanje mineralne surovine, njeno predelavo in prodajo,
|
|
|
-
sanacijski posegi oziroma pretvorba območja v kmetijske površine
(izkoriščene površine se sanirajo in rekultivirajo v prvotno namensko
rabo, to je v kmetijska zemljišča) ali v površine za potrebe gozdarstva,
lovstva, ribištva, vodnega gospodarstva ali rekreacije, vse pa pod
pogojem, da je posamezno nahajališče mineralnih surovin plansko
opredeljeno. |
|
|
Nahajališča oziroma območja pridobivanja mineralnih surovin, ki niso
opredeljena z DP, se dopušča sanirati le po konkretni planski
opredelitvi. |
|
|
|
|
|
3. Območja prenosnih plinovodov: |
|
|
V
Občine Videm ni obstoječih prenosnih plinovodov, pač pa je načrtovan
mednarodni prenosni plinovod M9 Dolga vas (madžarska meja) - Opatje selo
(italijanska meja). |
|
|
Predvideni plinovod je vsebovan v Strategiji prostorskega razvoja
Republike Slovenije in v Razvojnem načrtu prenosnega plinovodnega
omrežja za obdobje 2005-2014 družbe Geoplin plinovodi, d.o.o., kot
sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
|
|
|
V
območjih prenosnih plinovodov se dopušča posege v zvezi z graditvijo,
obnovo in vzdrževanjem plinovoda ter posege po konkretni osnovni planski
opredelitvi, pod sledečimi pogoji: |
|
|
-
k vsakemu dovoljenju za lokacijo in gradnjo v nadzorovanem oziroma
varstvenem pasu plinovoda širine 100 m na vsako stran od osi plinovoda
mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda; |
|
|
-
k vsem posegom, razen k vzdrževalnim delom, v pasu, ki sega po 30 m na
vsako stran od osi distribucijskega plinovoda, mora biti pridobljeno
soglasje upravljalca plinovoda; v tem pasu se ne dovoljujejo novogradnje
bivalnih objektov; |
|
|
-
v pasu, ki sega po 5 m na vsako stran od osi plinovoda, se dela lahko
izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca
operaterja. |
|
|
Za vse plinovode je potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list
RS, št. 26/05). Za poseganja v nadzorovani pas plinovoda nad 16 bar se
upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in
vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št.
60/01 in 54/02). |
|
|
4. Območja avtocest, hitrih cest in državnih cest:
|
|
|
V
območju, ki ga ureja PUP, so naslednje prometnice, ki so v pristojnosti
DARS, Družbe za avtoceste RS, d.d.: |
|
|
-
/predvidena/ hitra cesta (HC) na odseku Ptuj - Markovci (predvidena),
|
|
|
-
/predvideni/ avtocestni odsek (AC) Slivnica - Draženci (Uredba o
državnem lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Slivnica - Draženci;
Uradni list RS, št. 73/05), |
|
|
-
/predvideni/ avtocestni odsek (AC) Draženci - mednarodni mejni prehod
(MMP) Gruškovje. |
|
|
ter naslednje prometnice, ki so v pristojnosti Direkcije RS za ceste:
|
|
|
-
državna cesta G1-9, odsek Hajdina - Jurovci, |
|
|
-
državna cesta G1-9, odsek Jurovci - Gruškovje, |
|
|
-
državna cesta R3-690, odsek Majšperk - Jurovci, |
|
|
-
državna cesta R3-690, odsek Tržec - Zgornji Leskovec, |
|
|
-
/predvidena nova vzporedna regionalna/ cesta (Ptuj) - Turnišče -MMP
Gruškovje. |
|
|
V
območju avtocest, hitrih cest in državnih cest se dopušča: |
|
|
-
posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem avtocest, hitrih
cest in državnih cest ter objektov in naprav, povezanih z avtocesto,
hitro cesto in državno cesto; |
|
|
-
posege po konkretni osnovni planski opredelitvi, pod pogojem. da ne
bodo ovirali posegov v zvezi s cesto. |
|
|
Vse posege v varovalni pas ceste bo možno izvajati le po predhodnem
soglasju DARS, d.d., oziroma upravljalca ceste. |
|
|
Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi
koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na
njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje
njenega videza in tudi ne smejo motiti rednega vzdrževanja ceste.
|
|
|
V
varovalnem pasu ceste je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne
bodo negativno vplivale na cesto. V bodočem in obstoječem varovalnem
pasu naj se ne načrtuje stanovanjskih objektov in takšnih dejavnosti, za
katere bi bil vpliv ceste lahko moteč. |
|
|
Vse prostorske ureditve morajo biti načrtovane v skladu z Zakonom o
javnih cestah. |
|
|
DARS, d.d., oziroma upravljalec ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov
varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja
spremenjene rabe prostora kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi
vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtocest, hitrih cest in
državnih cest, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v
sklopu izgradnje teh cest. Zato je pri načrtovanju ureditev ob
avtocestah, hitrih cestah ali državnih cestah potrebno upoštevati Uredbo
o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 12/04),
Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS,
105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99) |
|
|
Gradnja ceste mora upoštevati pogoje namakanja kmetijskih zemljišč.
|
|
|
5. Območja poseganja v vodni režim: |
|
|
V
območjih poseganja v vodni režim, opredeljenih z družbeno verificiranimi
dokumenti upravljalca z vodotoki, se morajo - ob preostalih pogojih,
izhajajočih iz opredelitve v družbenem planu - upoštevati tudi pogoji iz
teh dokumentov oziroma upravljalca z vodotoki. |
|
|
Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ter njihovih
pritokov in vodnih virov ni dovoljeno posegati v prostor, razen z deli,
ki izhajajo iz 37. člena zakona o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št.
67/02, 110/02 ZGO-1, 2/04 ZZdrI-A, 10/04 Odl.US., 41/04 ZVO-1), in sicer
kadar gre za: |
|
|
-
gradnjo objektov javne infrastrukture, |
|
|
-
gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali po drugih zakonih,
|
|
|
-
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
|
|
-
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
|
|
-
gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe
in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
|
|
|
-
gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
|
|
|
-
gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
|
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega
zemljišča in sicer pri vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega
zemljišča, pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Ti
odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami vodotokov.
|
|
|
Za posege v varstvenem pasu je potrebno pridobiti smernice in mnenje
Agencije RS za okolje (ARSO). |
|
|
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v
skladu z 86. členom ZV-1. |
|
|
Za posege v območju, ki je poplavno ogroženo, je v fazi izdelave
projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev. Pred gradnjo
načrtovanih objektov je potrebno izdelati strokovne podlage, v katerih
bodo proučene visokovodne razmere za celotno območje občine Videm in
podane rešitve protipoplavne varnosti, zgraditi pa jih je možno le, če
bo za vsak poseg posebej zadoščeno določilom iz 86. člena Zakona o vodah
(ZV-1) in bodo ljudje, ki bodo bivali v njih, varni pred poplavami.
|
|
|
Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor
zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. Pred gradnjo objektov na
erozijsko je treba za vsaki poseg posebej izdelati ustrezne
protierozijske ukrepe, posamezne objekte pa je možno zgraditi le če bo
zadoščeno določilom 87. člena ZV-1 in bodo ljudje, ki bodo bivali v
njih, varni pred plazovi. |
|
|
V
primeru odvodnje padavinskih vod po erozijsko nestabilni ali plazoviti
ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače
utrjenih muldah. |
|
|
Z
ustreznimi občinskimi dokumenti oziroma instrumenti je treba usmerjati
urbanizacijo na območju Občine Videm tako, da posegi oziroma gradnje v
ožjem poplavnem območju reke Drave ne bodo možni (ni možno graditi novih
objektov pod zadnjo rečno teraso). |
|
|
|
|
|
(6) - območja mejnih prehodov, |
|
|
Območje z oznako P18-T1 Velika Varnica je območje mejnega prehoda (MP
Leskovec). |
|
|
V
območju mejnega prehoda se dopušča novogradnja, dozidava, obnova in
vzdrževanje objektov in naprav za potrebe državnih organov, špedicije,
trgovine, gostinstva, turizma in drugih storitev. |
|
|
(7) Območja malih hidroelektrarn: |
|
|
Opredeljena območja malih hidroelektrarn (MHE) v Občini Videm so:
|
|
|
-
P18-P3 reka Dravinja (MHE in rekreacija) |
|
|
-
P18-P4 reka Dravinja (MHE) |
|
|
-
P18-P5 reka Polskava (MHE) |
|
|
-
P18-P6 reka Polskava (MHE) |
|
|
-
P18-P7 reka Dravinja (MHE) |
|
|
-
P18-P17 reka Dravinja (MHE) |
|
|
-
P18-P18 reka Dravinja (MHE) |
|
|
V
območjih malih hidroelektrarn se dopušča: |
|
|
-
novogradnja, vzdrževanje in obnova objektov ter naprav za potrebe
hidroelektrarne, elektrodistribucije, namakalne sisteme, ribogojstvo in
rekreacijo (za rekreacijo pod pogojem, da je tako plansko opredeljeno);
|
|
|
-
prečkanja infrastrukturnih objektov in naprav. |
|
|
|
|
|
8. Območje čistilne naprave: |
|
|
V
območju čistilne naprave se dopuščajo novogradnje, dozidave ter potrebna
vzdrževalna dela na objektih in napravah. |
|
|
9. Območja pokopališč: |
|
|
Območji pokopališč sta |
|
|
P18-R5 Zgornji Leskovec in |
|
|
P18-R6 Videm pri Ptuju. |
|
|
V
območju pokopališč se dopuščajo: |
|
|
-
novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za
pokopališko in spremljajoče dejavnosti; |
|
|
-
sanacijski posegi oziroma morebitna pretvorba dela območja v park
oziroma spominski park; pod pogoji posebnih predpisov in tega odloka.
|
|
|
Območja, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega
prostorskega načrta |
|
|
|
|
|
13. člen |
|
|
V
območjih, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega
načrta, se dopuščajo: |
|
|
-
novogradnje objektov in naprav, ki so nujno potrebni za vzdrževanje
obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh
območjih, pod pogojema, da te gradnje ne presegajo definicije enostavnih
ali manj zahtevnih objektov in da pisno določi (definira) nujno
potrebnost za urejanje prostora pristojen upravni organ; |
|
|
-
vzdrževanje objektov in naprav; |
|
|
-
prečkanja infrastrukturnih in vodnogospodarskih objektov in naprav;
|
|
|
-
pripravljalna dela za izvedbo izvedbenega prostorskega načrta.
|
|
|
V
teh območjih objektom ni mogoče spreminjati namembnosti. |
|
|
Posegi po 3. in 4. alinei prvega odstavka tega člena se dovoljujejo pod
pogojem, da ne bodo ovirali izvedbe izvedbenega prostorskega načrta, in
tudi: |
|
|
-
da za navedena dela zadošča priglasitev oziroma lokacijska informacija
oziroma je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, |
|
|
-
da z njimi niso prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb,
|
|
|
-
da so predvidena dela v skladu z rešitvami v prostorskih izvedbenih
aktih. |
|
|
|
|
|
3. POGOJI ZA
URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
OBJEKTOV ALI NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR NA TEM
OBMOČJU |
|
|
|
|
|
Parcelacija |
|
|
14. člen |
|
|
Parcelacija zemljišč mora, če je le mogoče, izhajati iz tradicionalne
parcelacije. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru polj in
gradbenih parcel se praviloma ščiti, pod pogojem, da razdrobljenost ni
prevelika. K sistemom parcelacije morajo biti pridobljena navodila in
soglasja pristojne institucije za varstvo narave. |
|
|
|
|
|
Osnovna urbanistična načela |
|
|
|
|
|
15. člen |
|
|
-
Širitev naselij se
dopušča, če je usklajena s tradicionalno zasnovo teh naselij in če s
to zasnovo tvori zaokroženo podobo posameznega naselja.
|
|
|
V
območju Haloz se dopušča le širitev naselij, ki dopolnjuje tradicionalno
zasnovo teh naselij. |
|
|
V
delu Občine Videm, ki se nahaja v ravninskem delu Dravskega polja, za
katerega velja tipična obcestna pozidava objektov, se praviloma dopušča
le takšna širitev naselij, ki dopolnjuje tradicionalno zasnovo teh
obcestnih naselij. |
|
|
-
Širitev naselij in
graditev posameznih stavb v naseljih se dopušča, če se izvaja po
krajevnih tradicionalnih značilnostih glede:
|
|
|
-
izbora vrste terena za gradnjo, lociranja cest in poti, oblikovanja
trgov in ulic ter lociranja javnih in drugih večjih zgradb; |
|
|
-
ohranjanja pogledov na javne in druge večje zgradbe, na značilne
tradicionalne objekte in tradicionalne dele naselij ter na krajinske
kvalitete; |
|
|
-
gradbenih linij, usmeritev slemen objektov, medsebojne oddaljenosti
objektov, mikrolociranja objektov glede na oblikovanost terenov,
podrejanja lokacij in gabaritov zasebnih objektov lokacijam in gabaritom
javnih objektov, oblikovanja gabaritov zasebnih in javnih objektov ter
pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov in
podobnega; |
|
|
-
morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih
objektov v posameznih delih naselja. |
|
|
-
Gradnja stavb
razpršene gradnje se dopušča, če se izvaja po krajevnih
tradicionalnih značilnostih glede:
|
|
|
-
izbora vrste terena za gradnjo, lociranja z oziroma na ceste in poti;
|
|
|
-
ohranjanja pogledov na naselja in krajinske kvalitete; |
|
|
-
lociranja objektov glede na oblikovanost terenov in temu ustrezna
usmeritev slemen objektov, oblikovanje gabaritov objektov ter pomožnih
objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov; |
|
|
-
morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih
objektov v posameznih območjih. |
|
|
V
območju Haloz in obcestne pozidave naselij Dravskega polja mora tudi
likovna podoba objektov in pomožnih objektov izhajati iz krajevnih
tradicionalnih značilnosti. |
|
|
Kadar se predvideva ureditev območja večih stanovanjskih in drugih
objektov, kot območje zaključene pozidave, pa zanj ni predvidena
izdelava lokacijskega načrta (temveč se pripravi le lokacijski
preizkus), je potrebno zasnovati predvsem: |
|
|
-
cestno mrežo območja, |
|
|
-
potek energetskih in komunalnih vodov, s poudarkom na gravitacijski
kanalizaciji, |
|
|
-
povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, |
|
|
-
pozidavo območja, |
|
|
-
zasnove skupnih ureditev zelenih površin, ter |
|
|
-
prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekološki otok).
|
|
|
|
|
|
Odmiki |
|
|
16. člen |
|
|
Objekte in pomožne objekte, ki imajo gabarite in strehe v skladu z
določili 17. člena tega odloka ter so take vrste, da njihova raba ne
more vplivati v večji meri škodljivo na zdravje ljudi, se dopušča
graditi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih meja brez posebnih
pogojev. |
|
|
Če so, po krajevni tradiciji, objekti oziroma pomožni objekti od
parcelnih meja manj oddaljeni, se dopušča zgoraj navedene vrste objektov
in pomožnih objektov graditi na obstoječe temelje oz. graditi po
krajevni tradicionalni razdalji. |
|
|
Bliže parcelnih meja se dopušča graditi, če tako narekuje oblikovanost
terena. |
|
|
Gradnja bliže kot 4 m od parcelnih meja se dopušča le pod pogojem, ..
|
|
|
da je zadoščeno sanitarnim in požarnim zahtevam, |
|
|
da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega
javnega prostora in |
|
|
da morajo biti razlogi za odmik, ki je manjši kot 4 m, utemeljeni v
načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja (kadar je le-to predpisano).
|
|
|
Minimalni odmiki od parcelnih meja za druge vrste objektov se na osnovi
zadostitve pogojev, navedenih v prejšnjem stavku, določijo v postopku za
izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
|
Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi na proti sosednjemu objektu na
manjši razdalji, kot je višina slemena višjega od objektov, mora imeti
proti temu sosednjemu objektu ali pomožnemu objektu požarni zid ali pa
mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na
objekt. |
|
|
Gospodarsko poslopje mora biti od stanovanjskega ločeno s požarnim
zidom. |
|
|
Kadar naj bi bili pomožni objekti, ki izpolnjujejo pogoje in zahteve
glede največje velikosti, načina gradnje ter rabe in odmika od sosednjih
zemljišč, določene s posebnim pravilnikom, navedenim v 39. členu tega
odloka, zgrajeni bližje kot 4 m od parcelne meje, smejo veljajo zanje
določila tega posebnega pravilnika. |
|
|
Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje
najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo
zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno
drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje
najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj
izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije. |
|
|
|
|
|
Varovalni pasovi, varovana območja in z njimi povezana
soglasja |
|
|
|
|
|
16.a člen |
|
|
Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša varovalni pas
posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture na vsaki strani
|
|
|
|
|
|
1.
avtoceste
40 m, |
|
|
hitre ceste
35 m, |
|
|
glavne ceste
25 m, |
|
|
regionalne ceste
15 m, |
|
|
kategorizirane občinske ceste 10 m,
|
|
|
državne kolesarske steze 5
m, |
|
|
merjeno od zunanjega roba cestnega sveta; |
|
|
2.
nihalne
žičnice 20 m, |
|
|
krožne žičnice
15 m, |
|
|
žičnice, ki pozimi deluje kot vlečnica: 5
m, |
|
|
merjeno od osi nosilne oziroma vlečne vrvi; |
|
|
3. prenosnega elektroenergetskega daljnovoda |
|
|
nazivne napetosti 400 kV 25
m, |
|
|
nazivne napetosti 220 kV 25
m, |
|
|
nazivne napetosti 110 kV 15 m,
|
|
|
prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda |
|
|
nazivne napetosti 10/20 kV 10 m, |
|
|
kabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda |
|
|
nazivne napetosti 10/20 kV 5
m, |
|
|
merjeno od osi skrajnih vodov; |
|
|
4. prenosnega plinovoda |
|
|
z obratovalnim tlakom 16 bar in več 100 m,
|
|
|
distribucijskega plinovoda |
|
|
z
obratovalnim tlakom manjšim od 16 bar in večjim od 1 bar 30 m,
|
|
|
drugega distribucijskega plinovoda, |
|
|
manjšega od 1 bar: 5 m, |
|
|
merjeno od osi voda; |
|
|
|
|
|
5. vodovoda, |
|
|
kanalizacije, |
|
|
toplovoda oziroma vročevoda, |
|
|
voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, |
|
|
vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in |
|
|
drugih vodov, ki |
|
|
služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma
|
|
|
so v javno korist, razen priključkov nanje: 1,5 m, |
|
|
merjeno od osi posameznega voda. |
|
|
Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če
leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt oziroma pomožni
objekt, v varovalnem pasu, so soglasja oziroma dovoljenja, ki jih v
skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov gospodarske javne
infrastrukture iz prejšnjega odstavka, izdajajo upravljavci teh
objektov. |
|
|
Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, so varovana območja:
|
|
|
1. po predpisih, ki urejajo upravljanje s celinskimi in podzemnimi
vodami in z njimi določenih varstvenih območij (vodovarstvena območja in
območja kopalnih voda) in ogroženih območij (poplavna, plazljiva,
plazovita in erozijska območja), ter po predpisih, ki urejajo rabo voda
in upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči, ki segajo:
|
|
|
-
v primeru celinskih voda 1. reda |
|
|
15 m od meje vodnega zemljišča tekoče ali stoječe vode in
|
|
|
-
v primeru celinskih voda 2. reda |
|
|
5 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode;
|
|
|
2. po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zemljišča, ki so primerna za
kmetijsko obdelavo in so z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih,
razen zemljišč, na katerih so grajena območja kmetij |
|
|
3. po predpisih, ki urejajo gozdarstvo, zemljišča, na katerih je gozd
ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenih prostorskih
aktih, lahko pa tudi kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim
namenom, katerih meje so razvidne iz akta o njihovi razglasitvi;
|
|
|
4. po predpisih, ki urejajo rudarstvo, zemljišča, na katerih oziroma pod
katerimi je rudniški prostor, katerega meje so razvidne iz: |
|
|
-
akta o pridobitvi rudarske pravice za raziskovanje mineralne surovine
in |
|
|
-
akta o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine;
|
|
|
5. po predpisih, ki urejajo naravna zdravilna sredstva, zemljišča,
katerih meje so razvidne iz: |
|
|
-
akta o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in |
|
|
-
akta o določitvi varstvenega območja naravnega zdravilišča;
|
|
|
6. po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, zemljišča, katerih meje
so razvidne iz: |
|
|
-
akta o določitvi naravne vrednote, ekološko pomembnega območja in
posebnega varstvenega območja, |
|
|
-
akta o zavarovanju naravnega spomenika, strogega naravnega rezervata
ali naravnega rezervata, |
|
|
-
akta o zavarovanju narodnega, regijskega ali krajinskega parka in
|
|
|
-
akta o začasnem zavarovanju dela narave v času njegove veljavnosti;
|
|
|
7. po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, zemljišča,
katerih meje so razvidne iz: |
|
|
-
registra kulturne dediščine, |
|
|
-
akta o razglasitvi kulturnega spomenika in |
|
|
-
akta o začasni razglasitvi za kulturni spomenik, v času njegove
veljavnosti; |
|
|
8. po predpisih, ki urejajo letalstvo, zemljišča, na katerih je območje
izključne rabe letališča, vzletišča oziroma infrastrukturnega objekta
navigacijskih služb zračnega prometa ter zemljišča, nad katerimi je na
podlagi predpisov, ki urejajo letalstvo, določeno območje nadzorovane
rabe in območje omejene rabe; |
|
|
9. po predpisih, ki urejajo področje obrambe; |
|
|
10. po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
|
|
Soglasja morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži
zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt ali pomožni objekt, v
območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot
varovano območje. |
|
|
|
|
|
Gabariti objektov in strehe |
|
|
|
|
|
17. člen |
|
|
Dopušča se le gradnje, glede na krajevne tradicionalne značilnosti,
pritličnih ali visokopritličnih objektov, s kletjo in izkoriščenim
podstrešjem, podolgovate, L ali T oblike. |
|
|
Kleti se dopuščajo, tudi na nagnjenih terenih, le v povsem ali do 2/3
vkopani izvedbi. Če podtalnica ali sestava tal ne dopušča podkletitve,
se zvišanje objektov ne dovoljuje. |
|
|
V
delih območja, opredeljenih kot ostala naselja, sme znašati etažnost
največ K+P+M. Lahko se poveča na največ K+P+1N+M, če jo - po preveritvi
zadostitve določilom 15. člena - odobri Služba mestnega arhitekta.
|
|
|
Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika enodružinskega
stanovanjskega objekta oziroma daljšega kraka takega objekta L ali T
oblike, se dopušča v razmerju vsaj 1:1,25, ki ga je dopustno dograjevati
na daljši strani. Razmerje teh stranic se dopušča v velikosti 1:3, če
gre za gospodarske, javne, poslovne in večstanovanjske objekte, objekte
za intenzivno živinsko rejo in podobne večje objekte. Izjeme od določil,
navedenih v prvem delu tega odstavka, se dopušča le, če jih, po
preveritvi zadostitve določilom 15. člena, odobri Služba mestnega
arhitekta. |
|
|
Strehe objektov se dopušča graditi le kot simetrične dvokapnice;
enokapne strehe se dopuščajo le na ozkih prizidkih. Slemenitev mora
potekati vzdolž daljše smeri. Naklon strehe mora meriti od 35 do 45
stopinj in kritina mora biti iz žgane opeke ali iz betona v obliki in
barvi kritin iz žgane opeke. |
|
|
Po stavbnem izročilu za posamezna območja se dopušča izvedba streh s
čopi in s strešnimi okenskimi hišicami. Dopušča se tudi slamnata streha.
|
|
|
Izjemoma se dopušča pri objektih, kjer terja funkcija velike širine
objektov, kot so proizvodni objekti in hlevi, naklon strehe manjši in
sicer minimalno 25 stopinj ali izvedbo simetrične dvokapnice z
lomljenima strešinama, katera vrhnja dela se krijeta s tradicionalno
ravno pločevino na opažu, spodnja pa z opečno ali betonsko kritino v
zgoraj predpisanem videzu in naklonu. Širina, opredeljena kot "velika
širina ali veliki prosti razpon" znaša > 16,00 m. |
|
|
Ravne strehe se dopuščajo izvajati le za funkcionalne pohodne terase.
|
|
|
Prenova streh se dopušča le ob upoštevanju zgoraj navedenih določil.
Sanacija streh je praviloma mogoča le po osnovnem projektu; ob tem je
zahtevana dokazljivost prvotne zasnove. |
|
|
Kapne lege se praviloma ne podzidavajo. Največja dopustna višina
podzidave kapne lege je 0,6 m (tri vrste opečnih zidakov). Na
gospodarskih objektih se te podzidave ne dopuščajo. |
|
|
Na objektih v območju PUP, ki niso s posebnimi predpisi opredeljeni kot
kulturni spomeniki ali so kako drugače zavarovani, je možna uporaba tudi
drugačnih kritin ali drugačnih naklonov in lomov strešnih ploskev, kot
so navedeni v prejšnjih odstavkih tega člena, če uporabljene kritine,
njihov barvni videz in nakloni strešnih ploskev niso v nasprotju z
značilnostmi prostora, obstoječih grajenih struktur in naravo
načrtovanih prostorskih ureditev ter zagotavljajo ohranjanje posameznih
sestavin kulturne dediščine v naseljih. |
|
|
|
|
|
Okna, balkoni in fasadne obdelave |
|
|
|
|
|
18. člen |
|
|
Okna morajo biti praviloma pokončna, enotna in opremljena z dvokrilnimi
lesenimi polkni ali ustreznimi roletami. |
|
|
Izvedba balkonov se dopušča, z ozirom na stavbno izročilo za posamezna
območja, le v obliki tako imenovanih svisli po celi dolžini čelnih fasad
ali v obliki gankov na čelnih ali bočnih fasadah. Ograja balkonov mora
biti praviloma lesena s pokončno strukturo. |
|
|
Dopušča se uporaba le tistih fasadnih materialov, ki so po stavbnem
izročilu značilni za posamezna območja. Ometi morajo biti gladki in
svetlo obarvani. Talni zidci morajo biti zaribani in praviloma v sivih
barvnih odtenkih. |
|
|
Pri sakralnih objektih in javnih objektih, se haloški stavbni kamen
lahko na krajevno tradicionalne načine uporabi kot okrasni kamen.
|
|
|
Leseni deli se morajo praviloma barvati v v srednjetemnih barvnih
odtenkih avtohtonih vrst lesa. Čelnih zatrepov zidanih stanovanjskih hiš
in javnih objektov se praviloma ne oblaga z lesenimi opaži. |
|
|
Zračenje podstrešij gospodarskih poslopij mora praviloma biti izvedeno
prek čelnih zatrepov z značilnimi svetlobnimi mrežami ali pokončnimi
deskami, odvisno od krajevnih tradicionalnih značilnosti. |
|
|
Okrasja starih fasad profilacijo (obrobe odprtin, vogalov in streh,
členitve sten in podobno) se morajo pri prenovi fasad tudi obnoviti.
|
|
|
Na objektih, starejših od 50 let, se ne dopušča modernizacija
zunanjosti. |
|
|
|
|
|
Novogradnje zahtevneje oblikovanih objektov |
|
|
|
|
|
19. člen |
|
|
Večstanovanjske objekte, šole, gasilske domove in kulturne domove,
verske objekte, poslovne objekte, upravne objekte, objekte za turizem,
gostinstvo in rekreacijo in podobno ter objekte tipa vila se dopušča v
območju PUP graditi kot enonadstropne, ter izven zgodovinskih gradbenih
linij z drugačnim oblikovanjem streh, balkonov in podobnega, kot je
predpisano v prejšnjih določilih tega odloka. Ostaja pa pogoj, da se
streha pokriva s kritino po 17. členu, z izjemo javnih servisov za
goriva, zadoščeno pa mora biti tudi pogoju, da urbanistično postavitev
in oblikovno podobo teh objektov odobri Služba mestnega arhitekta.
|
|
|
Dodatna merila za odstopanje od teh določil so lahko še višinski
gabarit, razmerja gabaritov, vrsta strehe, postavitev na parcelo,
velikost in oblika parcele, materiali, gradiva in podobno. |
|
|
K
idejnim rešitvam zahtevneje oblikovanih stavb in k urbanistični
postavitvi ter oblikovni zasnovi vseh pomembnejših stavb oziroma
objektov mora podati svoje mnenje Služba mestnega arhitekta.
|
|
|
Oblikovanje objektov v območjih, namenjenih za industrijske, obrtne,
skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti
po točki g) 5. člena |
|
|
|
|
|
20. člen |
|
|
|
|
|
V
območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne
dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po točki g) 5. člena, se
dopušča oblikovanje objektov in naprav po tehnoloških in konstrukcijskih
zahtevah (npr. opečne strehe niso nujne), pod sledečimi pogoji:
|
|
|
-
izbirati se mora gabarite in barve, ki se prilagajajo pokrajini;
|
|
|
-
izbirati se mora gabarite, ki višinsko bistveno ne izstopajo v
pokrajini; |
|
|
-
oblikovanje objektov in naprav mora biti estetsko, idejne rešitve
pomembnejših objektov pa mora odobriti služba mestnega arhitekta,
|
|
|
-
izdatno se mora ozeleniti okolje teh objektov in naprav. |
|
|
|
|
|
Urejanje prostega prostora |
|
|
|
|
|
21. člen |
|
|
Na posameznih območjih krajine so dovoljene le tiste gradnje, ki so za
osnovno rabo območja sprejemljive in z njo skladne, ali rabi območja
služijo. |
|
|
Relief, površinski vodotoki in vegetacija se dopuščajo v večji meri
spreminjati le če se dokaže, da dajejo posegi večje ekonomske ali druge
prednosti v primerjavi s prvotnim stanjem in če soglaša pristojna
institucija za varstvo narave. |
|
|
Pri urejanju kmetijskih in stavbnih zemljišč se morajo praviloma
ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa,
skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in
melioriranih vodotokov, žive meje in podobno. |
|
|
Erozija vetra in vode ter plazovitost terena se praviloma preprečujeta z
zasaditvijo vegetacije. |
|
|
Za podporne ali oporne zidove, urejanje vodotokov in podobno se dopušča
uporabljati le naravni material. To določilo velja tudi za obnovo.
|
|
|
Za urejanje vinogradov in sadovnjakov ter podobnega se dopušča urejanje
teras le s soglasjem pristojnega kmetijskega zavoda in pristojne
institucije za varstvo narave. |
|
|
Okolja objektov in naprav v območjih, namenjenih za industrijske oziroma
obrtne ali skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih
namembnosti po g. točki 5. člena in proizvodnih objektov v ostalih
območjih PUP, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z izdatno
ozelenitvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za izdajo
uporabnega dovoljenja. |
|
|
Izkopi v nahajališčih mineralnih surovin se morajo sproti sanirati.
|
|
|
Prostore pred zgradbami se dopušča urejati le po krajevnih zgodovinskih
značilnostih. To velja za izvedbo dostopov in dohodov, zelenic, ograj,
stopnišča v zgradbo, in podobnega. |
|
|
Ograje proti cesti ali sosednji parceli se dopušča izvajati le tam, kjer
so take ograje avtohtoni del ureditve okolja. Lahko so postavljene na
mejo. |
|
|
Ograje morajo biti praviloma lesene, v čimbolj avtohtoni izvedbi, ali iz
žive meje iz avtohtonih grmovnic. To so gaber, rdeči dren, pušpan,
leska. kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita,
brogovita, krhlika in podobno. |
|
|
Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno
neustreznih betonskih elementov in odpadnih materialov. |
|
|
Medsosedske ograje se praviloma naj ne bi gradile višje kot 1,2 m. Ob
javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme posegati v polje
preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobiti soglasje
upravljalca javne ceste. |
|
|
Če je tako določeno v soglasju, se dopušča postavljati ograje na vrhu
podpornega ali opornega zidu, in bliže cesti, če gre za ograje na že
začetih gradbenih predelih. |
|
|
Ograje ob isti cesti v naselju se dopuščajo le v enaki višini in enaki
oddaljenosti od ceste. Če so obstoječe ograje višje od 1,2 m velja za
nove ograje ob isti cesti, da ne smejo biti višje od 1,2 m. Oddaljenost
ograj od javnih poti se določi v postopku za pridobitev dovoljenj.
|
|
|
Po materialu in višini je dopustno odstopanje ograj v proizvodnih in
drugih območjih, ki morajo biti zavarovana. Te ograje morajo biti po
celi višini intenzivno zazelenjene. Po višini je dopustno tudi
odstopanje ograj, ki so obenem tudi protihrupne zaščite. Glede
oblikovanja in materialov teh ograj se morajo upoštevati določila tega
in 25. člena. |
|
|
|
|
|
Oblikovanje večjih elementov urbane opreme |
|
|
|
|
|
22. člen |
|
|
Za postavljanje urbane opreme veljajo določila posebnega predpisa,
opredeljenega v 39. členu tega odloka. |
|
|
Večje objekte urbane opreme, torej avtobusne čakalnice, telefonske
govorilnice, prodajne kioske in podobno, se dopušča postavljati pod
sledečimi pogoji: |
|
|
-
da se jih lahko gradi samo na javnih površinah, ali neposredno ob
njih, |
|
|
-
da če se jih gradi na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne
rabe, |
|
|
-
da če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane
opreme potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne ceste, |
|
|
-
da ne smejo imeti novih priključkov na objekte javne gospodarske
infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke,
|
|
|
-
oblikovani morajo biti estetsko, skladno z regionalno tradicionalno
arhitekturno tipologijo in |
|
|
-
k urbanistični postavitvi ter oblikovanju objektov mora biti
pridobljeno mnenje Službe mestnega arhitekta. |
|
|
Prodajne kioske in stojnice, kot začasne objekte, ki so namenjeni
sezonski turistični ponudbi, se dovoli postavljati le izjemoma in le
začasno za dobo največ enega leta (po tem času se mora dovoljenje
obnoviti). |
|
|
Elemente urbane opreme je dovoljeno umeščati prostor le na podlagi
soglasja ustrezne službe Občine Videm. |
|
|
|
|
|
Postavljanje spominskih obeležij |
|
|
|
|
|
23. člen |
|
|
Za postavljanje spominskih obeležij (kip oziroma spomenik, spominska
kapelica, spominska plošča) veljajo določila posebnega predpisa,
opredeljenega v 39. členu tega odloka. To določilo velja tudi za
postavljanje spominskih in verskih obeležij izven pokopališč.
|
|
|
|
|
|
4. POGOJI
GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA |
|
|
|
|
|
Splošni pogoji in merila |
|
|
|
|
|
24. člen |
|
|
Urejanje komunalnih omrežij se dopušča pod sledečimi pogoji:
|
|
|
-
istovrstni objekti morajo imeti čimbolj enakovredne pogoje glede
priključkov; |
|
|
-
upoštevati se morajo tradicionalne povezave med kraji; |
|
|
-
omrežja se morajo čimbolj prilagajati oblikovanosti terena, relief,
površinski vodotoki in vegetacija se kar najmanj spreminjajo;
|
|
|
-
omrežja se morajo čimbolj izogibati kvalitetnim kmetijskim in gozdnim
površinam ter kompleksom takih površin. Če je le mogoče, naj ne prečkajo
značilnih krajinskih predelov. To posebno velja za prostozračne vode,
ceste in plinovod; |
|
|
-
v naseljih se morajo komunalni vodi izvajati podzemsko, to določilo
velja tudi za obnovo; |
|
|
-
praviloma se morajo komunalni vodi voditi v cestnem svetu;
|
|
|
-
za več objektov se po možnosti pripravijo isti priključki;
|
|
|
-
na posameznih odsekih se morajo po možnosti izgraditi vse komunalne
naprave obenem pred dokončno ureditvijo ceste; |
|
|
-
večji objekti komunalnih omrežij, kot so transformatorske in črpalne
postaje, vodohrami, parkirišča in podobno, se morajo postavljati
nevpadljivo, po možnosti v sklopu z drugimi objekti in maskirani z
zelenjem; |
|
|
-
upoštevati je potrebno minimalne in horizontalne odmike z drugimi
novimi instalacijami; |
|
|
-
vsa križanja z obstoječimi komunalnimi vodi in napravami morajo biti
izvedena v skladu s soglasji pristojnih organov in organizacij;
|
|
|
-
približevanja in križanja z ostalimi podzemnimi vodi in nadzemnimi
objekti se z odmiki lahko v soglasnosti z lastnikom oziroma upravljalcem
zmanjšajo na minimalno razdaljo z ustrezno zaščito. |
|
|
V
varovalnih pasovih prometne infrastrukture, določenih v zakonih in
predpisih, je dovoljena gradnja, nadomestna gradnja, dozidava,
nadzidava, sprememba namembnosti in hortikulturne ureditve le s
soglasjem upravljalca prometne infrastrukture in v skladu z osnovno
namensko rabo. |
|
|
|
|
|
Posebni pogoji prometnega urejanja |
|
|
|
|
|
25. člen |
|
|
Ceste se morajo locirati po regionalnih zgodovinskih značilnostih.
|
|
|
Vsaka gradbena parcela oziroma vsak objekt mora imeti zagotovljen
dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto. Dostop mora biti
urejen po lastnem zemljišču ali pa mora biti pridobljena služnostna
pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do zemljišča oziroma
posega. |
|
|
Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi,
morajo imeti lastno parkirišče in morajo biti z vseh strani dostopni z
gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton,
široke pa morajo biti najmanj 3,5 m. |
|
|
Morebitne zapore (konfini, rampe, količki, cvetlična korita, drugo)
morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče v primeru gasilske ali druge
urgentne intervencije nemudoma in brez težav odstraniti. |
|
|
Preveriti oziroma simulirati je potrebno prometne dostope v primeru
večje intervencije od zunaj, zlasti pri večjih stavbnih kompleksih.
|
|
|
Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se
upoštevajo širine, določene s predpisi. Dimenzionirani in izvedeni
morajo biti tako, da zagotavljajo dostop za interventna vozila v primeru
požara in drugih nesreč. |
|
|
Praviloma ne sme biti slepih cest. Cesta se sme priključiti na cesto
iste kategorije oziroma na en razred višje kategorizirano cesto. Vsako
križišče ali priključek mora imeti minimalne pregledne trikotnike, brez
ovir, višjih od 0,50 m, v velikosti, odvisni od dovoljene hitrosti. Na
cestah, ki se ne morejo navezati na druge ceste, se morajo urediti
obračališča z minimalnim radijem 4,6 m, potrebnim za komunalna in
gasilska vozila. |
|
|
Poti za pešce morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali speljane ločeno
od vozišča. |
|
|
Ob modernizaciji cest in poti se mora preveriti stanje komunalnih vodov,
ki pod njimi potekajo. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo
ceste obnoviti. |
|
|
Protihrupne zaščite morajo biti estetsko oblikovane ali iz grmovja in
drevja. Za te zaščite se ne dopušča uporaba betonskih ali pločevinastih
sten. |
|
|
Število zagotovljenih parkirnih mest (PM), praviloma na gradbeni
parceli, ki pripada objektu, ne sme znašati manj kot: |
|
|
-
za stanovanjske objekte: |
|
|
blok in/ali večje stavbe: 1,5 PM/stanovanje |
|
|
vila-blok: 2 PM/stanovanje, |
|
|
stanovanjske hiše: 3 PM, |
|
|
-
za poslovne objekte: |
|
|
1
PM /30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM, |
|
|
-
za prodajne prostore: |
|
|
1
PM/30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM za prodajne
prostore s prehrambenimi artikli oziroma |
|
|
1
PM/50 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM/lokal za prodajne
prostore z neprehrambenimi artikli, |
|
|
-
za prireditvene prostore: |
|
|
1
PM/5 sedežev, |
|
|
|
|
|
-
za gostinske lokale (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni
objekt): |
|
|
1
PM/4 sedeže, vendar ne manj kot 5 PM, |
|
|
|
|
|
-
za vzgojne in izobraževalne ustanove (površine za zaposlene
obravnavane kot poslovni objekt): |
|
|
osnovne šole in vrtci: 1 PM /20 učencev, |
|
|
|
|
|
-
za proizvodne obrate, skladišča, razstavne prostore (površine za
zaposlene obravnavane kot poslovni objekt): |
|
|
1
PM/100 m2 bruto proizvodne površine. |
|
|
Pri mešani rabi se dimenzioniranje števila parkirišč, z upoštevanjem
časovno diferenciarane souporabe, določi z vsakokratno presojo okoliščin
posebej. |
|
|
Poleg površin za parkiranje avtomobilov morajo biti v enakem številu
zagotovljene tudi površine za parkiranje ali shranjevanje koles. |
|
|
|
|
|
Posebni pogoji urejanja vodovoda |
|
|
|
|
|
26. člen |
|
|
Upoštevati je potrebno določila Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni
list RS, št. 35/06) glede oskrbe prebivalstva z zdravo pitno vodo.
|
|
|
Bivalni objekti, ki so ali se grade ob javnem vodovodu, se morajo nanj
priključiti. V kolikor na območju ni javnega vodovodnega omrežja, si
mora uporabnik zagotoviti lastno oskrbo s pitno vodo in pridobiti vodno
pravico, kadar je to potrebno ter sam zagotoviti zadostne količine
požarne vod ali na drugačen način zagotoviti požarno varnost. Urejanje
zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob soglasju zdravstvenega
inšpektorata in lokalne skupnosti oziroma Občine Videm. |
|
|
Izvedba javnega vodovoda v naseljih se praviloma dopušča le ob istočasni
izvedbi javne kanalizacije. |
|
|
Javni vodovod mora imeti zadostni pritisk in količino vode za
priključitev hidrantov, ki se morajo postaviti v naseljih in v bližini
objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi, ter v bližini
objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s
požarnega vidika. |
|
|
Pri gradnji in vzdrževanju javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je
potrebno upoštevati določila standarda SIST EN 805 in druge predpise,
ki urejajo to področje. Materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo,
ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti
vplivati na skladnost pitne vode. |
|
|
Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode
se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oziroma
zaščititi. Zasipavanje vodnjakov, posebno z odpadki, se ne dopušča.
|
|
|
Vodovodne cevi morajo biti položene nad kanalizacijskimi in razdalje do
teh cevi morajo biti najmanj 0,5 m. |
|
|
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od vodovodnega cevovoda
odmaknjeni minimalno: |
|
|
-
kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki
globini kot cevovod: 3 m |
|
|
-
meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot
cevovod: 1 m. |
|
|
Vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti
odmaknjeni minimalno 0,5 m. Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti
cevovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene strani.
|
|
|
Če vodovod ne more biti zgrajen tako, da poteka minimalno 0,5 m nad
kanalizacijskim omrežjem, je treba v takih primerih v vseh križanjih s
kanalizacijskim omrežjem zgraditi vodovodno omrežje v zaščitnih ceveh,
da se prepreči morebitno onesnaženje pitne vode. |
|
|
Vodovodno omrežje je potrebno graditi tako, da nima slepih rokavov in ne
povzroča zastajanja vode, kar je lahko vzrok za zdravstveno neustrezno
pitno vodo. Po rekonstrukcijah in večjih posegih v vodovodno omrežje je
potrebna učinkovita dezinfekcija vodovodnega omrežja. |
|
|
Pozicijo priključka in količino razpoložljive vode poda upravljalec, v
skladu z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Videm pri Ptuju
in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 48/05).
|
|
|
|
|
|
Posebni pogoji urejanja kanalizacije |
|
|
|
|
|
27. člen |
|
|
Vsi objekti ob kanalizacijskem omrežju se morajo na to omrežje
priključiti. Na kanalu mora biti zadostna količina revizijskih jaškov in
priključnih jaškov, za priključitev tudi predvidenih stanovanjskih
objektov. Jaški so lahko tipske izvedbe. |
|
|
Pozicijo priključka poda upravljalec, na podlagi Odloka o odvajanju in
čiščenju komunalnih voda na območju občine Videm (Uradne objave Občine
Videm, št.1/april 2001) in Sklepa o izvajanju dejavnosti odvajanja in
čiščenja odpadnih in padavinskih voda, kot obvezne javne službe na
območju Občine Videm (Uradni list RS, št. 38/01). |
|
|
V
kanalizacijo odpadnih vod se praviloma ne izpuščajo tudi padavinske
vode, temveč se odvajajo posebej. Praviloma je meteorne vode s streh
preko peskolovov potrebno speljati v ponikalnico na lastnem zemljišču.
|
|
|
Kanalizacija odpadnih vod se gradi v vodotesni izvedbi. Odpadne vode
obrtnih delavnic, proizvodnih obratov in podobnega, v katerih utegnejo
biti presežene s predpisi dovoljene emisije, se morajo očistiti pred
izpustom v kanalizacijo. |
|
|
Za industrijske odpadne vode je potrebno pred izpuščanjem v javno
kanalizacijo ali v površinske vode zagotoviti, da zakonsko dovoljene
mejne vrednosti niso prekoračene. |
|
|
Za odvajanje industrijskih odpadnih voda v javno kanalizacijo ali v
površinske vode je treba pred gradnjo pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje za odpadne vode, če to zahteva zakonodaja na področju varstva
okolja. |
|
|
Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba
predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah in sicer na tak način,
da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z
urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki). |
|
|
Padavinske vode iz obravnavanega območja (s strehe, parkirišča, ceste,
drugo) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno
kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti
locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje
ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode
speljati v bližnji vodotok; če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem
pa mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode
speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. |
|
|
Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest in parkirišč se morajo
odvajati prek usedalnika in zadostno dimenzioniranih lovilcev olj in
maščob. Velja tudi za garaže in platoje za pranje motornih vozil.
|
|
|
Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z
javnih cest mora biti usklajena z |
|
|
-
Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest
(Uradni list RS, št. 47/05) in - Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,
št. 47/05, 45/07). |
|
|
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz postaj za
preskrbo motornih vozil mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri
odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi,
objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za
motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99, 40/04). Iz projektne
dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja
standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
|
|
Javna kanalizacija se mora zaključiti s čistilno napravo. |
|
|
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena s |
|
|
-
Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske
vode (Uradni list RS, št. 105/02, 41/04 ZVO-1, 50/04) in |
|
|
-
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo, |
|
|
-
Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih
čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) ter |
|
|
-
Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih
čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02, 41/04 ZVO-1). |
|
|
Na lokacijah, kjer v bližini ni javne kanalizacije, se dopušča izgradnja
le večprekatnih vodonepropustnih greznic brez odtoka ali malih čistilnih
naprav. |
|
|
Greznične gošče je treba odvažati na ustrezno čistilno napravo, ki jih
lahko predela neškodljivo za okolje. |
|
|
Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo
zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega
soglasja za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na
vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o
gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na
podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za
pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04). |
|
|
|
|
|
Posebni pogoji urejanja električnega in drugih omrežij
|
|
|
|
|
|
28. člen |
|
|
Preko območja Občine Videm potekajo naslednji obstoječi prenosni VN
daljnovodi, ki so v pristojnosti podjetja ELES Elektro Slovenija d.o.o.:
|
|
|
-
daljnovod 110 kV Formin - Cirkovce, z oznako D-1041, |
|
|
-
daljnovod 110 kV Formin - Ptuj - Kidričevo, z oznako D-1067,
|
|
|
-
daljnovod 220 kV Cirkovce - Mraclin (Hrvaška), z oznako D-210.
|
|
|
Na območju, ki ga urejajo PUP je predvidena gradnja visokonapetostnih
naprav 220 kV oziroma 400 kV in to: |
|
|
-
daljnovod 2 x 400 kV Mihovce - Hrvaška, z oznako D-425, |
|
|
-
daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce - Pince - Heviz (Madžarska), z oznako
D-436. |
|
|
Za obstoječe prenosne elektroenergetske objekte je predvidena
rekonstrukcija. Upoštevati je potrebno določila Pravilnika o tehničnih
normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno
napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88). |
|
|
Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih ali predvidenih
prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje, ki ga poda
GJS ELES Prenos električne energije. |
|
|
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za
stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske koridorje obstoječih ali predvidenih daljnovodov, je
potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso
prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja, kot to
določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
|
V
kolikor upravljalci virov elektromagnetnega sevanja dovolijo gradnjo
tudi v varovalnih pasovih elektromagnetnega sevanja, se objekti v teh
pasovih lahko gradijo le v primeru, da mejne vrednosti za
elektromagnetno sevanje za 1. stopnjo (bivalno okolje) za načrtovane
objekte niso presežene. |
|
|
Srednjenapetostno omrežje 20 kV je z električno energijo napajano iz RTP
110/20 kV Ptuj. |
|
|
V
območjih razpršene gradnje (podeželje) bodo grajeni srednjenapetostni in
nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma
kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih urbanih območjih.
|
|
|
Načrtovanje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV)
s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na območju občine bo odvisna
od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne
razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode
in objekte. |
|
|
Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in
v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je
potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.
|
|
|
Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oziroma industrijskih
objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno pri
Elektro Maribor, kot dobavitelju električne energije, posebej naročiti
raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo. |
|
|
Varnostna oddaljenost objekta: |
|
|
-
od daljnovoda 20 kV znaša najmanj 7 m, |
|
|
-
od zračnega NN omrežja znaša najmanj 2,5 m in |
|
|
-
od zemeljskih elektroenergetskih kablov znaša najmanj 2 m.
|
|
|
Za javno razsvetljavo se praviloma dopušča le izvedba razsvetljave z
žarnicami z žarilno nitko ali z drugimi svetili s podobno svetlobo.
Izjeme se dopuščajo na prometno pomembnih mestih, kjer so posebne
razsvetljave potrebne zaradi prometne varnosti. |
|
|
Obliko svetil javne razsvetljave in obliko njihovih nosilnih elementov
za posamezna naselja mora odobriti Služba mestnega arhitekta.
|
|
|
V
vsakem primeru mora izbrana svetilka usmerjati vso svetlobo pod
horizontalno ravnino (do 5 % navzgor) oziroma kot določa predpis o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
|
Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve,
spomeniki, izbrane fasade, mostovi, drugo) mora biti izbrana in
usmerjena tako, da ne deluje moteče oziroma mora biti izbrana in
izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
|
Ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike,
mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi
jih lahko odbijale proti nebu. |
|
|
|
|
|
Posebni pogoji drugih omrežij |
|
|
|
|
|
28.a člen |
|
|
KTV (kabelska TV) |
|
|
Omrežje kabelske TV se deli na primarno, sekundarno in distribucijsko.
Primarno in sekundarno omrežje mora biti položeno v zemljo. Pod
asfaltiranimi oziroma utrjenimi površinami je potrebno predvideti
kanalizacijo s kabelskimi jaški za zaščito in servisiranje uvlečenih
kablov. Lokacijo tras koaksialnega omrežja je smiselno načrtovati v
koridorju potekov ostale komunalne infrastrukture, z upoštevanjem
najmanjših potrebnih medsebojnih odmikov. Na območju planiranih gradenj
je potrebno predvideti polaganje dodatnih cevi za naknadne priključke.
|
|
|
Distribucijsko omrežje povezuje naročnike s sekundarnim koaksialnim
omrežjem. Zato je potrebno zagotoviti lokacije razdelilnih omaric tako,
da pokriva ena omarica področje v obsegu do 250 m. Lokacije razdelilnih
omaric morajo omogočati dostop servisni službi, zato so omarice
praviloma ob cestnih povezavah. |
|
|
Objekt se priključi na KTV distribucijsko omrežje pod pogoji, ki jih
poda upravljalec. |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega
telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti k projektnim
rešitvam soglasje pristojnega operaterja, ki je lastnik javnega
komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture. |
|
|
V
primeru, da je zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in
napeljav treba izvesti prestavitev in zaščito javnega komunikacijskega
omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je dolžan investitor predvidene
gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav o tem v
predpisanem roku obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega
komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je
potrebno prestaviti ali zaščititi. Investitor mora pooblaščeni osebi
operaterja omogočiti prisotnost in strokovni nadzor pri izvedbi del. V
nasprotnem primeru investitor odgovarja operaterju za morebitno
povzročeno škodo. |
|
|
Prestavitev in zaščito lahko po dogovoru z investitorjem izvede tudi
operater, ki zagotavlja elektronsko komunikacijsko omrežje in je lastnik
javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ali od
njega pooblaščeni izvajalec. |
|
|
Stroški prestavitve in zaščite bremenijo investitorja gradnje komunalnih
in drugih objektov, naprav in napeljav, če investitor te gradnje ter
operater, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče
infrastrukture, ki jo je treba prestaviti, s pogodbo ne določita
drugače. |
|
|
Bazne postaje mobilne telefonije |
|
|
Pred izbiro lokacije za postavitev bazne postaje mobilne telefonije je
zahtevana pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev
baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj
baznih postaj na okolje). |
|
|
Vročevodno in plinovodno omrežje |
|
|
Objekti, ki se gradijo ali rekonstruirajo na območju, kjer obstajata
vročevodno (ogrevalno) omrežje ali distribucijsko plinovodno omrežje, se
morajo na eno ali drugo omrežje priključiti. |
|
|
Na območju, kjer še ni takega omrežja, se za potrebe ogrevanja objekta
lahko zgardi lastna naprava, vendar na tak način in s takim izborom
goriva, da vpliv na okolje ne bo škodljiv, ali da bo nujna škoda
najmanjša. |
|
|
Objekt se priključi na omrežje pod pogoji, ki jih poda upravljalec.
|
|
|
Zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov naj se nove stavbe prvenstveno
priključujejo na čiste vire ogrevanja. |
|
|
|
|
|
Odlagališča in odlaganje odpadkov |
|
|
|
|
|
29. člen |
|
|
Gradnja deponij komunalnih in posebnih odpadkov se dopušča le na osnovi
izvedbenega prostorskega načrta. |
|
|
|
|
|
29.a člen |
|
|
Zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev: |
|
|
-
ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža zdravja
ljudi, |
|
|
-
vsak objekt mora biti vključen v organiziran sistem zbiranja in
odvažanja komunalnih odpadkov, |
|
|
-
odpadki se zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) in morajo biti
ločevani po vrsti in/ali izvoru, |
|
|
-
mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na delu gradbene
parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi. |
|
|
Zbirna mesta za ločeno zbiranje frakcij (ekološki otoki): |
|
|
-
zahtevana je ustrezna oddaljenost ob bivalnih objektov, |
|
|
-
njihova lokacija mora ustrezati pogojem neovirane dostopnosti s
tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh vozil, |
|
|
-
podana mora biti možnost priključka na električno omrežje (zaradi
nočne razsvetljave in/ali nadzora z videokamero), |
|
|
-
zaželena je voda za pranje in odvodnja nastalih odpadnih vod.
|
|
|
Organske odpadke iz gospodinjstev in kmetijskih gospodarstev je treba v
čim večji meri kompostirati oziroma odlagati v ločene posode za biološko
razgradljive odpadke, če ta možnost obstaja. |
|
|
|
|
|
5. DRUGI
POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV
OZIROMA POSEGOV V PROSTOR |
|
|
|
|
|
Posebno zahtevni posegi v prostor in |
|
|
pomembnejši posegi v prostor na občutljivejših območjih
|
|
|
|
|
|
30. člen |
|
|
Če so posegi v prostor tako zahtevni ali če se pripravljajo tako
pomembni posegi v prostor na občutljivih območjih, da je potrebno
sodelovanje in odločanje širše družbene skupnosti, se ti posegi ne
morejo izvajati le na osnovi PUP, temveč se morajo merila in pogoji za
nameravane posege v prostor obdelati z izvedbenim prostorskim načrtom.
|
|
|
Izvedbeni prostorski načrt se mora izdelati: |
|
|
-
za kompleksno graditev pri gradnji, širitvi ali prenovi naselij;
|
|
|
-
za večjo preobrazbo prostora ali |
|
|
-
za posege, ki pomenijo večjo ekološko obremenitev okolja; |
|
|
-
če naravne ali ustvarjene razmere oziroma vrednote v prostoru terjajo,
da se za posege na obravnavanem območju pripravijo izčrpnejše in
zahtevnejše strokovne podlage; |
|
|
-
če se na obravnavanem območju intenzivneje prepletajo različni
interesi glede dejavnosti in namenske rabe prostora. |
|
|
Posebni sanitarni pogoji |
|
|
|
|
|
31. člen |
|
|
Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v
prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi,
se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki
bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih
stopenj. |
|
|
V
skladu z določili veljavnega predpisa o higieni živil, mora biti dostop
do živilskega obrata in funkcionalnega zemljišča objekta obdelan in
urejen tako, da je preprečeno zastajanje padavinske vode na površini in
omogočeno higiensko vzdrževanje; živilski obrati morajo imeti na
razpolago zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode; okolica
živilskih obratov mora biti protiprašno urejena. |
|
|
Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje
bolj, kot je s predpisi dopuščeno, morajo lastniki sanirati.
|
|
|
Gnojne in gnojnične jame se dopušča graditi le v nepropustni izvedbi in
brez odtoka v teren. Obdelava gnojevke v lagunah se ne dopušča.
|
|
|
Objekti za rejo živali morajo imeti urejena gnojišča ter tla hlevov v
vodotesni obliki, brez nekontroliranih odtokov v tla. Gnojišča naj bodo
po možnosti pokrita, izcedne vode iz gnojišč pa se morajo zbirati v
vodotesnih gnojničnih jamah. |
|
|
Pri hlevih na gnojevko je treba vgraditi naprave za učinkovito aeriranje
(prezračevanje) gnojevke ter izdelati program za učinkovito aeriranje
gnojevke tako, da se v zadostni meri zagotovi oksidacija komponent v
gnojevki, ki povzroča smrad. |
|
|
Za zmanjševanje emisij neprijetnih vonjav v okolje je treba hleve za
gojenje živali opremiti z ustrezno projektiranim prisilnim
prezračevanjem, ki učinkovito preprečuje neprijetne vonjave v okolju.
|
|
|
Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje
bolj, kot je s predpisi dopuščeno, morajo lastniki sanirati.
|
|
|
Gnojne in gnojnične jame se dopušča graditi le v nepropustni izvedbi in
brez odtoka v teren. Obdelava gnojevke v lagunah se ne dopušča.
|
|
|
Podzemni rezervoarji za tekoča goriva, starejši od 15 let, se morajo
glede na oljetesnost sanirati najkasneje v roku enega leta po preteku te
starosti. |
|
|
|
|
|
Posebni pogoji za varstvo pred hrupom |
|
|
|
|
|
31.a člen |
|
|
Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v
prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi,
se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki
bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih
stopenj. |
|
|
Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob avtocesti, glavnih
ter regionalnih cestah in železnici je potrebno zaščititi pred
prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri
izdelavi projektnih dokumentacij v smislu odmikov oziroma protihrupne
zaščite in drugih protihrupnih ukrepov. |
|
|
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da
se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.
|
|
|
Za vire hrupa je treba pred začetkom gradnje pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje za hrup, če to zahteva zakonodaja na področju varstva okolja.
|
|
|
V
času gradnje je treba z ustreznimi omilitvenimi ukrepi, kot so izbira
gradbenih strojev z nižjo zvočno močjo, prilagoditvijo dolžine časa
obratovanja posameznega gradbenega stroja in postavitvijo gradbiščne
ograje preprečiti preseganje zakonsko dovoljenih mejnih ravni hrupa za
posamezna obdobja dneva. |
|
|
V
kolikor upravljalci hrupnih infrastrukturnih objektov dovolijo gradnjo
tudi v varovalnih pasovih, morajo objekti biti izvedeni tako, da je
zdravje ljudi v teh objektih varovano pred čezmernim hrupom.
|
|
|
|
|
|
Druge določbe, povzete iz elaborata: Okoljsko poročilo
|
|
|
|
|
|
31.b člen |
|
|
Veljavni predpis, ki govori o vrstah posegov v okolje, za katere je
treba izvesti presojo vplivov na okolje, določa obseg posamezne
dejavnosti (prag posega). Poseg nad navedenim pragom se dopušča ob
predhodni izvedbi presoje vplivov na okolje. |
|
|
V
Občini Videm je potrebno za naslednje vrste posegov, če presežejo v
veljavnem predpisu navedeni prag, izvesti presojo vplivov na okolje:
|
|
|
-
kmetijske operacije - melioracije kmetijskih zemljišč, |
|
|
-
gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom zagotavljanja
obrambe pred poplavami in erozijo, varstva vodnih količin in zalog,
varstva kakovosti voda in zadrževanje naravnih vodotokov, |
|
|
-
obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic, |
|
|
-
ureditev obor za živino in divjad, |
|
|
-
premagovanje višinskih razlik z brežinami, izjemoma z opornimi zidovi.
|
|
|
Vsa kmetijska gospodarstva z več kot 5 glav velike živine (GVŽ) morajo
imeti izdelan gnojilni načrt. |
|
|
Na kmetiji lahko redijo le toliko živali (GVŽ), kolikor imajo na
razpolago površin za uporabo živinskega gnojila, ki nastaja pri reji, da
dovoljeni letni vnosi dušika v tla ne bodo preseženi. |
|
|
Za izpuščanje emisij snovi v atmosfero je treba pred začetkom gradnje
pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD), če to zahteva zakonodaja.
|
|
|
Emisije hladiv v okolje iz hladilnih naprav je treba zmanjševati z
gradnjo tesnih naprav in nadzorovanim vzdrževanjem hladilnih naprav, ki
vsebujejo ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline, zaradi
preprečevanja izpuščanja ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih
toplogrednih plinov. |
|
|
Emisije prahu na gradbišču je treba preprečevati v času rušenja in
gradnje z vlaženjem sipkih gradbenih materialov in transportnih poti v
suhem in vetrovnem vremenu. |
|
|
Nekateri novi posegi s svojimi zemljišči lahko segajo tudi v območje
varovalnih gozdov, zato je same posege treba načrtovati tako, da bodo
novi objekti zgrajeni izven območij varovalnih gozdov. |
|
|
Potok Studenčnico (Turniško, Hajdinsko) in okoliški poplavni gozd je
treba ohraniti v obstoječem stanju. Kakršnokoli poseganje v strugi in
obrežni pas Studenčnic ter v okoliški poplavni pas je nedopustno. Pri
umeščanju in gradnji posegov na naravnih vrednotah Turniška studenčnica
in Hajdinska studenčnica naj bo prisoten naravovarstveni nadzornik ZVRVN
Maribor. |
|
|
Zaradi varstva površinskih voda pred onesnaženjem iz ribogojnic, je
treba vse ribogojnice opremiti z ustrezno hidravlično dimenzioniranimi
zadrževalniki, čez katere se spušča voda iz ribogojnice v površinske
vode v primeru čiščenj in dezinfekcij bazenov ter v času hranjenja rib.
|
|
|
Upravljalec ribogojnice, ki zahteva presojo vplivov na okolje, je dolžan
spremljati vpliv ribogojnice na kemijsko stanje površinske vode, ki se
uporablja za gojenje rib, in sicer s kemijskimi analizami površinske
vode pred in po izgradnji ribogojnice. Monitoring se izvaja v skladu z
določili iz Priloge Pravilnika o imisijskem monitoringu kakovosti
površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št.
71/02). |
|
|
Načrtovani novi posegi, katerih zemljišča segajo v priobalni pas
vodotokov, je treba načrtovati tako, da bodo sami objekti zgrajeni izven
priobalnega pasu. |
|
|
|
|
|
Omilitveni ukrepi na varovanem območju oziroma na območju
Natura 2000 |
|
|
|
|
|
31.c člen |
|
|
Za preprečitev, zmanjšanje in čim popolnejšo odpravo posledic vplivov
izvajanja plana oziroma posega na Natura območja je treba pri izvedbi
plana oziroma posega upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
|
|
|
-
z ustreznimi dokumenti je treba usmeriti urbanizacijo na območju
Občine Videm tako, da posegi oziroma gradnje v ožjem poplavnem območju
reke Drave ne bodo možni (nobenih objektov pod zadnjo rečno teraso);
|
|
|
-
razširitev ribnika pri Šturmovcih je možna izključno le na
opredeljenem območju obravnavanega posega. Za izvedbo tega posega je
prepovedano posegati v obrežni pas in strugo Studenčnice (struga) ter na
območje okoliškega poplavnega gozda; |
|
|
-
razširitev ribnika pri Šturmovcih naj se ne izvaja v času prezimovanja
vodnih ptic, med 1.11. in 1.3., in ne v gnezditveni sezoni, med 1.4. in
1.7. Zaradi minimaliziranja vplivov hrupa na ptice, naj se največja
možna količina gradbenih del, ki bodo s hrupom najbolj obremenjevala
okolico, izvede v mesecih juliju, avgustu in septembru; |
|
|
-
ob gradnji objektov na območju obstoječe ribogojnice naj se ne posega
v pas vegetacije ob Turniški studenčnici in v obstoječ ostanek
poplavnega gozda v okolici ribogojnice; |
|
|
-
zunanja osvetlitev na predvidenih posegih znotraj območja pSCI Drava
in pSCI Boč-Haloze-Donačka gora mora biti izvedena z uporabo luči, ki
zmanjšujejo emisije UV onesnaženja, torej luči ne oddajajo UV svetlobe.
Luči morajo biti popolnoma zasenčene, usmerjene navzdol; |
|
|
-
zunanja osvetlitev na predvidenih posegih znotraj območja pSCI Drava
mora biti izvedena z uporabo luči brez valovnih dolžin, ki privabljajo
žuželke in so opremljene s senzorji; |
|
|
-
izvedbe posegov v območju so možne izključno znotraj predvidene
gradbene parcele. Parcele naj se pred začetkom del razmeji z ustrezno
ograjo, ki bo preprečevala dostop izven gradbene parcele ter s tem
nepotrebno uničenje in poškodovanje potencialnega življenjskega prostora
zavarovane rastlinske vrste ter prednostnega habitata; |
|
|
-
v okolici gradbenih parcel v območju pSCI Haloze-vinorodne, ki se
nahajajo na potencialnih rastiščih vrste, je potrebno ohranjati obstoječ
kvalifikacijski habitatni tip (HT 6210*): ekstenzivna raba - ohranjanje
travinja. |
|
|
|
|
|
Posebni protipožarni pogoji |
|
|
|
|
|
32. člen |
|
|
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati
tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka
požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z
vplivi obstoječih ali novih industrijskih objektov ter z možnostjo
širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zato morajo biti
zagotovljeni potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna
ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje
širjenja ognja ob požaru. |
|
|
Za specifično požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov
in načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi. |
|
|
Rezervoarje za kurilno olje se dopušča praviloma vgrajevati le v
stanovanjske objekte potrošnika goriva ali v posebej za to zgrajene
objekte. |
|
|
Rezervoar za utekočinjeni naftni plin, s priključkom na objekt, se mora
postaviti v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive
tekočine in pline ter v skladu s pogoji dobavitelja. |
|
|
Strelovodna naprava: če je tako določeno s posebnimi predpisi, mora biti
celoten objekt zaščiten proti atmosferski elektriki. Po objektu morajo
biti nameščeni lovilni vodi ter skupno ozemljilo; na njega naj bodo
povezane vse kovinske mase na objektu. |
|
|
|
|
|
Posebni geološki pogoji |
|
|
|
|
|
33. člen |
|
|
Za novogradnje na gričevnatih območjih ali nasutih zemljiščih se morajo
pridobiti predhodni geotehnični pogoji. |
|
|
Na območjih nestabilnih - plazovitih tal je nedopustno poseganje v teren
brez predhodnega mnenja pooblaščenega geologa, ki izda mnenje o
ustreznosti posega in opredeli dopusten način posega v nestabilna tla.
|
|
|
Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva
tresenje terena (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne
objekte in naprave ter podobno), je potrebno predhodno izdelati študijo
vplivov na obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako,
da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente
gradnje v vplivnem območju ter na stabilnost in trdnost temeljnih tal
pod njimi. |
|
|
Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno
protipotresno projektirani in grajeni. |
|
|
|
|
|
Pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
|
|
|
|
|
|
34. člen |
|
|
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da
zagotavljajo pogoje za varen umik in premoženja ter zadostne prometne in
delovne površine za intervencijska vozila v primeru nesreč. |
|
|
Pri gradnjah in drugih posegih v prostor v poplavnih območjih in v
območju poplavnega vala pri morebitnih porušitvah nasipov ali drugih
elementov hidrocentral mora upravni organ za urejanje prostora
investitorja opozoriti na možne nevarnosti. |
|
|
Strešina na območju stavbe, ki meji na javno površino, mora biti
opremljena s snegobrani. |
|
|
Za preprečevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja
naravnih danosti in objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami, so
dopustne gradnje nasipov ter ostali posegi in ureditve ter gradnja
objektov za izboljšanje razmer. |
|
|
V
poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje
nove poselitve, gradnje infrastrukture oziroma dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne
nesreče. |
|
|
Na že ogroženih območjih zaradi poplav, hudournikov, zemeljskih in
snežnih plazov, erozije in podorov (ugrezov) žarišča naravnih procesov,
je treba območja ustrezno sanirati, razvoj pa omejevati sorazmerno glede
na izrazitost in pogostnost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo
človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. |
|
|
Spreminjanje obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov je možno le
izjemoma, vendar le ob ustrezni nadomestitvi teh površin. |
|
|
Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih
dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. |
|
|
|
|
|
Obramba v prostorskem aktu |
|
|
|
|
|
35. člen |
|
|
Pri kompleksnem urejanju naselij, industrijskih con in drugih območij, v
katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, pri gradnji in urejanju
okolja večstanovanjskih, javnih, proizvodnih in drugih objektov, v
katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, ter pri urejanju drugih
objektov in naprav ter pri posegih v prostor, pomembnih za obrambo in
zaščito, se morajo upoštevati pogoji upravnega organa, pristojnega za
obrambo. |
|
|
|
|
|
Omejitve v zvezi z varnostjo zračne plovbe |
|
|
|
|
|
36. člen |
|
|
Preko območja Občine Videm potekajo zračne poti. |
|
|
Javno letališče Maribor je letališče državnega pomena in predstavlja
obvezno izhodišče Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list
RS, št. 76/04). |
|
|
Območje Občine Videm se nahaja: |
|
|
-
v območju "terminalna kontrolna cona - TMA Maribor" in |
|
|
-
v območju "kontrolna cona CTA - Mura 1". |
|
|
Skrajno severozahodno območje Občine Videm se nahaja v območju
"nadzorovana cona - CTR" letališča Maribor in pod območjem "omejene
rabe" prostora (priletna - odletna ravnina z naklonom 1,6 %).
|
|
|
Območje Občine Videm spada med območje, v katerem se ovire za zračni
promet štejejo: |
|
|
-
med ovire v coni letališča štejejo objekti, inštalacije, naprave,
drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitev terena za
ceste, kanale in podobno; |
|
|
-
zunaj cone letališča štejejo za ovire: |
|
|
·
v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča -
objekti, inštalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje
kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji
od referenčne točke letališča; |
|
|
·
objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga s polmerom
10 kilometrov od referenčne točke letališča, in ki s višji od 30 metrov
in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo
iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov; |
|
|
·
vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od
tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad
dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov; |
|
|
·
za ovire pod zračnimi potmi štejejo objekti in naprave zunaj naselij,
ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo
znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog,
visokonapetostnih vodov in podobno. |
|
|
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Direktorata za
civilno letalstvo, k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt
pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
|
|
|
|
|
|
Deponija plodne zemlje |
|
|
|
|
|
37. člen |
|
|
Plodno zemljo, ki se odstranjuje zaradi gradenj oziroma drugih posegov v
prostor, se mora deponirati pod pogoji posebnega občinskega predpisa.
|
|
|
|
|
|
Omogočanje dostopnosti funkcionalno oviranim osebam
|
|
|
|
|
|
38. člen |
|
|
Pri gradnji in prenovi javnih objektov se morajo urediti dostopi za
invalidske vozičke. |
|
|
Pri gradnji in prenovi pločnikov se morajo urediti sestopi s pločnikov
pri prehodih prek cest in na parkirišča tako, da je omogočena normalna
uporaba osebam z invalidskimi vozički. |
|
|
Isti pogoj velja tudi za gradnje in prenove prehodov za pešce na višje
nivoje. |
|
|
|
|
|
Merila za določanje pomožnih objektov |
|
|
|
|
|
39. člen |
|
|
Pomožni objekti se določajo s posebnim predpisom in se dopuščajo graditi
le pod pogoji tega predpisa in tega odloka. |
|
|
Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o
vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št.
114/03, 130/04, 100/05). |
|
|
Pomožni objekti so vse stavbe in objekti na gradbeni parceli, ki
ustrezajo merilom enostavnega objekta. |
|
|
|
|
|
Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo - vrtičkarstvo
|
|
|
|
|
|
39.a člen |
|
|
Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na: |
|
|
-
kmetijskih površinah, ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji
(območje najboljših kmetijskih zemljišč), |
|
|
-
površinah, ki so zavarovane zaradi varstva narave in varstva kulturne
dediščine oziroma namenjene parkovni ureditvi. |
|
|
Površine za vrtičkarstvo je možno urejati: |
|
|
-
na kmetijskih zemljiščih nižjih kategorij; |
|
|
-
na zemljiščih, ki so v zaraščanju; |
|
|
-
začasno na zemljiščih, predvidenih za gradnjo oziroma druge posege v
prostor. |
|
|
Velikost posameznih parcel ne sme presegati 200 m2. |
|
|
Za shranjevanje orodja je dovoljena gradnja lop, pri čemer tlorisna
velikost ne sme presegati 4 m2; z lociranjem in oblikovanjem le-teh pa
mora soglašati Služba mestnega arhitekta. Območje je dovoljeno opremiti
z vodovodnim omrežjem. Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni
dovoljeno, možna je zasaditev žive meje do višine 0,60 m. |
|
|
|
|
|
Merila za določanje gradbenih parcel |
|
|
|
|
|
40. člen |
|
|
Gradbena parcela je stavbno zemljišče, na katerem stoji oziroma je
predviden objekt ali naprava in stavbno zemljišče, potrebno za njegovo
redno rabo - funkcionalno zemljišče. |
|
|
Funkcionalno zemljišče predstavljajo dvorišča, dostopi in dovozi k
objektu ali napravi, parkirišča, zemljišče, ki je nujno potrebno za
dostop pri vzdrževanju in popravljanju objekta ali naprave, in podobno.
|
|
|
Gradbene parcele za predvidene objekte ali naprave se določajo na
osnovi: |
|
|
-
velikosti in oblike objekta ali naprave; |
|
|
-
namena, predvidenih dostopov in dovozov do objekta ali naprave;
|
|
|
-
oblikovanosti terena in lege ter gabaritov sosednjih objektov;
|
|
|
-
velikosti in oblike zemljiških parcel, na katerih naj bi se zgradil
objekt ali naprava. |
|
|
Nova gradbena parcela mora biti velika: |
|
|
-
za stanovanjske hiše najmanj 500 m2, |
|
|
-
za atrijske in vrstne hiše najmanj 250 m2, |
|
|
-
za vinske kleti in počitniške hišice najmanj 150 m2, |
|
|
-
za pomožne objekte najmanj dvojna tlorisna površina objektov.
|
|
|
Delitev in združevanje parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel so
dopustni, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več takih gradbenih
parcel, ki so primerne za gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop.
|
|
|
|
|
|
Rušitev objektov |
|
|
|
|
|
41. člen |
|
|
Za rušitev vseh objektov, razen tistih, ki jih je možno odstraniti na
podlagi izdane oziroma pridobljene lokacijske informacije, si je
potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. |
|
|
Gradbene odpadke, ki bodo v času rušenja nastajali, je treba na izvoru
zbirati po vrstah odpadkov ter jih predajati predvsem pooblaščenim
zbiralcem in predelovalcem zaradi njihove ponovne uporabe, če to ne bo
mogoče, pa pooblaščenim odstranjevalcem gradbenih odpadkov. |
|
|
Pred rušenjem je treba iz objektov odstraniti vse nevarne snovi in
odpadke in jih na gradbišču do odvoza hraniti tako, da ne bodo ogrožena
tla oziroma podzemna voda. Nevarne snovi in odpadke je treba skladiščiti
in uporabljati na takšen način, da ne bodo vir onesnaževanja za tla,
podzemne vode, kanalizacijo ali površinske vode, kar se zagotavlja s
skladiščenjem v ustrezno izvedenih skladiščih za nevarne snovi.
|
|
|
|
|
|
Služba mestnega arhitekta |
|
|
|
|
|
42. člen |
|
|
Za strokovno pomoč upravnim organom pri presoji urbanistične oziroma
arhitekturne problematike ter za svetovanje investitorjem ustanovljena
Služba mestnega arhitekta podaja svoje mnenje: |
|
|
-
ob primerih, navedenih v prejšnjih členih, tudi |
|
|
-
v primerih drobne urbanistične oziroma arhitektonske problematike na
območju PUP, kot so primernost barve fasade, barve in oblike oken,
kritine, drobne urbane opreme, zunanje ureditve itd., |
|
|
-
pri ugotavljanju skladnosti gradbeno tehnične dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja z zahtevanimi lokacijskimi pogoji ter
|
|
|
-
v drugih primerih, ko je potrebna strokovna presoja (razen v primerih,
kadar je objekt že izveden; takrat Služba mestnega arhitekta ne more
podati z 19. členom tega odloka predpisanega mnenja k idejni rešitvi).
|
|
|
|
|
|
III REHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
|
|
43. člen |
|
|
Sanirati se mora vire: |
|
|
-
žarišč naravnih procesov, |
|
|
-
prekomernega hrupa, |
|
|
-
škodljivih zračnih emisij, |
|
|
-
škodljivih emisij v podtalnico in vodne površine, |
|
|
-
prevelikih smradnih emisij ter |
|
|
-
emisij v zemljo: |
|
|
določene vrste proizvodnje, |
|
|
večje kotlovnice, |
|
|
prometnejše ceste, |
|
|
disko klube, |
|
|
rekreacijske objekte, |
|
|
večje hleve, |
|
|
odlagališča odpadkov, |
|
|
kanalizacije brez čistilnih naprav, |
|
|
neustrezne greznice in gnojišča |
|
|
in podobno. |
|
|
|
|
|
44. člen |
|
|
Praviloma se morajo izdelati načrti za celovito urejanje večjih in
pomembnejših naselij. |
|
|
Ti načrti se sprejmejo kot posebne strokovne podlage PUP za urejanje teh
naselij. |
|
|
Vizuelno se morajo sanirati: |
|
|
-
proizvodni objekti in objekti za intenzivno živinsko proizvodnjo oz.
območja takih objektov (z zelenjem ali prenovo), |
|
|
-
opuščena nahajališča mineralnih surovin, kot vizuelno najbolj
degradacijski elementi v območjih PUP. |
|
|
|
|
|
45. člen |
|
|
Z
dnem uveljavitve sprememb PUP prenehajo veljati že realizirani izvedbeni
prostorski akti. |
|
|
|
|
|
46. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in
prostor, Inšpektorat za okolje in prostor." |
|
|
|
|
|
5. člen |
|
|
Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|
|
|
|
Številka 350-05-113/04 |
|
|
Datum 11.12. 2007 |
|
|
|
|
|
|
Občina Videm |
|
Župan Friderik
BRAČIČ |
|
|