Na podlagi 9. člena Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 29/2017), Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014-2023 (Ur. l. RS, št. 26/2014) ter 17. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/2011) je Občinski svet občine Šenčur na 24. redni seji, dne 20.12.2017 sprejel

PRAVILNIK

O VREDNOTENJU IN SOFINANCIRANJU ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI ŠENČUR

I.         Uvodne določbe

1.člen

S tem pravilnikom se določajo merila, pogoji in postopki za vrednotenje in razdelitev sredstev občinskega proračuna za sofinanciranje športnih programov določenih z letnimi programi športa v Občini Šenčur, ki so v javnem interesu ter spremljanje in nadzor namenske porabe teh sredstev.

2.člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II.        Upravičenci in pogoji za pridobitev sredstev za sofinanciranje športnih programov

3.člen

Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov:

športna društva in klubi, ki imajo sedež in registrirano športno dejavnost v občini Šenčur,  

zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem in delovanjem na območju občine Šenčur,

zavodi, gospodarske družbe, samostojni športni delavci in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vzgoje in izobraževanja.

Športna društva, klubi in njihova zveza v občini Šenčur imajo pod enakimi pogoji prednost pred ostalimi izvajalci letnega programa športa pri sofinanciranju njihovih športnih programov.

4.člen

Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti iz prejšnjega člena tega pravilnika, ki izpolnjujejo pogoje:

sedež oz. stalno bivališče v občini Šenčur in tam tudi delujejo,

izvajajo športne programe, namenjene občanom občine Šenčur, najmanj 30 vadbenih tednov letno v obsegu vsaj 60 ur (po dve uri tedensko),

materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen strokovni kader za opravljanje dela v športu

najmanj dve leti registrirana dejavnost oziroma izvajanje dejavnosti,

urejena evidenca članstva društva ter evidenca o udeležencih programa.

5.člen

Zveze športnih društev lahko za sredstva za športne programe kandidirajo le z lastnimi športnimi programi. 

III.      Vsebinske določbe

6.člen

V skladu z usmeritvami Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji se z letnim programom Športa lahko sofinancirajo naslednja področja športa:

1. ŠPORTNI PROGRAMI:

1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine

a) Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok

b) Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok

c) Prostočasna športna vzgoja mladine

1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami

1.3. Obštudijske športne dejavnosti

1.4. Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

1.5. Kakovostni šport

1.6. Vrhunski šport

1.7. Šport invalidov

1.8. Športna rekreacija

1.9. Šport starejših

2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINR ZA ŠPORT V NARAVI

3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU

3.1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu

3.2. Informacijsko komunikacijska tehnologija (podpora športu)

3.3. Založništvo v športu

4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU

4.1. Delovanje športnih zvez

4.2. Delovanje športnih društev/organizacij

5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA

5.1. športne prireditve

5.2. javno obveščanje o športu

5.3. športna dediščina in muzejska dejavnost v športu

6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU

Z letnim programom športa se določijo programi oziroma področja, ki bodo letno sofinancirana.

Podrobnejša opredelitev vseh področij športa je razvidna v nadaljevanju tega pravilnika in v prilogi merila za vrednotenje programov.

IV.       Letni program športa

7.člen

Komisija za šport vsako leto v mesecu oktobru pripravi predlog Letnega programa športa za naslednje leto za obravnavo in sprejem na občinskem svetu. Z Letnim programom športa se določijo vsebine ter razvojne in strokovne naloge, ki se financirajo iz občinskih sredstev ter obseg, vrsta dejavnosti in potrebna sredstva za njihovo izvedbo. S sprejemom občinskega proračuna se določi višina sredstev za sofinanciranje Letnega programa športa.

Izbrana področja, ki se sofinancirajo so opredeljena v Letnem programu športa. Izhodišče so vsebine navedene v 6. členu tega pravilnika.

V.         Vrednotenje športih programov

8.člen

Višino sofinanciranja športnih programov določa proračun občine Šenčur oziroma Letni program športa, ki ga sprejme Občinski svet.

Vrednost programov po pogojih in merilih iz tega pravilnika se določa na tri načine:

v točkah,

z ovrednotenim programom,

v vrednosti ure najema vadbenih prostorov.

Vrednost točke je različna po posameznih programih in je odvisna od obsega sredstev za posamezni program v Letnem programu športa, ter številom točk vseh društev, katerih program se vrednoti.

Kot dejanski strošek se sofinancira tisti program in v tisti višini, kot je to pri posameznem programu ali nalogi določeno v Letnem programu športa.  Vrednost ure najema vadbenih prostorov je določena s številom točk za posamezni objekt, kar je razvidno iz priložene preglednice (Priloga – tabela št. 8), ki je sestavni del tega Pravilnika.    Za programe športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, se za vrednotenje upoštevajo uradni podatki nacionalnih panožnih zvez, ter drugi uradni podatki (bilteni), s stanjem 31.12., oziroma v času oddaje kandidature, ali tekoče tekmovalne sezone. Za navedene programe se obseg programov (strokovni kader in objekt) vrednoti v obsegu, ki ga ob prijavi na javni razpis posreduje posamezno društvo, če društvo izpolnjuje materialne, strokovne in organizacijske pogoje, ki veljajo za navedene programe. Ta obseg je odvisen od ravni tekmovanja in se korigira na podlagi kazalca uspešnosti - nivo tekmovanja ter kazalcev razširjenosti programov v občini Šenčur. V teh programih se sofinancira v celoti samo uradna tekmovanja državnega nivoja posameznih nacionalnih panožnih zvez in število tekmovalcev, ki so nastopili na več kot 70 % vseh uradnih tekmovanj.

VI.       Javni razpis, postopek izbire izvajalcev in športnih programov

a) Javni razpis 

9.člen

Občina Šenčur objavi javni razpis za sofinanciranje programov športa v tridesetih dneh po sprejemu proračuna. Javni razpis se objavi na oglasni deski in internetni strani občine Šenčur, Kranjska cesta 11, Šenčur, najava javnega razpisa pa v časopisu Gorenjski glas.

 Proračunska sredstva, namenjena športnim programom, lahko izvajalci pridobijo le na osnovi pravočasne in popolne kandidature na javnem razpisu. Prijava na razpis mora biti izdelana na obrazcu, ki je sestani del razpisne dokumentacije. 

10. člen

Objava javnega razpisa mora vsebovati:

naziv in sedež izvajalca razpisa,

pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,

predmet javnega razpisa,

navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril,

predviden obseg javnih sredstev za sofinanciranje,

določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,

rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev,

datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev,

rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa,

kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo.

11.člen

Razpisna dokumentacija mora vsebovati:

razpisne obrazce,

navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge,

informacijo o dostopnosti do pravilnika o postopku in merilih za sofinanciranje LPŠ v občini ter druge pogoje in merila,

vzorec pogodbe o sofinanciranju programov.

Vloga mora biti dostavljena v roku, ki je določen v objavi javnega razpisa in v zapečatenem ovitku z navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša in opombo »Ne odpiraj – javni razpis«.

Izvajalec razpisa objavi razpisno dokumentacijo na svojih spletnih straneh oziroma mora zainteresiranim omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo in jim jo na zahtevo predati.

b) Odpiranje vlog

12.člen

Odpiranje vlog vodi Komisija za šport (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje župan. Komisija je sestavljena iz 5 članov, od katerih župan imenuje tudi predsednika in sicer:

3 predstavniki Odbora za šport,

2 predstavnika po izbiri župana.

Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja

Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave).

V roku prispele in pravilno označene vloge se odpirajo po enakem vrstnem redu.

 O odpiranju vlog komisija vodi zapisnik, ki vsebuje:

naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog,

predmet javnega razpisa,

imena članov komisije,

imena ali naziv vlagateljev oziroma njihovih pooblaščencev,

vrstni red odpiranja vlog,

ugotovitve o popolnosti vlog z navedbo tistih vlagateljev, ki niso dostavili popolne vloge.

Komisija opravi pregled prispelih vlog in jih razvrsti na popolne, nepopolne in tiste, ki se zaradi neizpolnjevanja pogojev zavržejo. Komisija sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Zapisnik se vroči tajniku občinske uprave, ki izda poziv za dopolnitev nepopolnih vlog v roku 8 dni od prejema sklepa, ter sklepe o zavrženih vlogah.

Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, izvajalec razpisa zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

VII.      Vrednotenje programov

V letne programe športa se prednostno uvrščajo programi na podlagi naslednjih meril:

1.         Za športne programe: 

1.1.  Športni programi iz 1. skupine  6.člena:

prostočasna športna vzgoja otrok in mladine,

športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami,

obštudijska športna dejavnost,

šport invalidov netekmovalnega značaja,

športna rekreacija,

šport starejših.

Merila:

a)         cena športnega programa,

b)         kompetentnost strokovnih delavcev,

c)         število vadečih.

1.2.  Športni programi iz 2.  skupine 6.člena:

športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,

kakovostni šport,

vrhunski šport,

šport invalidov tekmovalnega značaja.

Merila:

a)         kompetentnost strokovnih delavcev,

b)         konkurenčnost športne panoge,

c)         nacionalni oziroma lokalni pomen športne panoge,

d)         število športnikov oziroma razširjenost športne panoge,

e)         uspešnost športne panoge.

2.         Za investicije v gradnjo, obnovo oziroma vzdrževanje športnih objektov in površin za šport v naravi:

dostopnost vsem prebivalcem,

obstoj športnih objektov in površin za šport v naravi,

vrednost investicije,

zagotavljanje vadbenih površin za več športnih panog.

3.         Za razvojne dejavnosti v športu:

na področju izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev v športu:

a)         deficitarnost

na področju statusnih pravic športnikov:

a)         nacionalni oziroma lokalni pomen športne panoge,

b)         naziv športnika oziroma športna uspešnost,

c)         število športnikov oziroma razširjenost športne panoge,

č)         uspešnost in konkurenčnost športne panoge.

na področju založništva:

a)         deficitarnost,

b)         reference.

na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti:

a)         izvedljivost in gospodarnost projekta,

b)         razvojna kakovost,

c)         relevantnost in potencialni vpliv projekta,

č)         reference.

na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij:

a)         deficitarnost,

b)         dostopnost informacijsko-komunikacijske tehnologije za uporabnike,

c)         uporabnost informacijsko-komunikacijske tehnologije.

4.         Za organiziranost v športu:

na področju kakovostnega in vrhunskega športa:

a)         konkurenčnost športne panoge,

b)         nacionalni oziroma lokalni pomen športne panoge,

c)         število športnikov oziroma razširjenost športne panoge,

č)         uspešnost športne panoge.

na področju športne rekreacije, prostočasne športne vzgoje otrok in mladine oziroma na področju obštudijske športne dejavnosti:

a)         delovanje na nacionalni oziroma lokalni ravni,

b)         organiziranost na nacionalni oziroma lokalni ravni,

c)         število vadečih.

5.         Za športne prireditve in promocijo športa:

za športne prireditve:

a)         mednarodna oziroma lokalna odmevnost,

b)         množičnost,

c)         raven prireditve,

č)         ustreznost vsebine (pretežno športna).

javno obveščanje:

a)         nacionalni oziroma lokalni doseg medija,

b)         pogostost pojavljanja,

c)         vsebina.

športna dediščina:

a)         izvedljivost projekta,

b)         nacionalni oziroma lokalni pomen projekta.

6.         Za družbeno in okoljsko odgovornost v športu:

a)         izvedljivost projekta,

b)         nacionalni oziroma lokalni pomen projekta,

c)         odličnost projekta.

13. člen

Po zaključku postopkov iz zadnjega stavka 12. člena komisija opravi vrednotenje vseh vlog (popolnih in dopolnjenih) na podlagi pogojev in meril, ki so kot priloga sestavni del tega pravilnika.

Predlog ovrednotenih programov športa podpišejo predsednik in člani komisije in ga predložijo občinski upravi, ki izda sklep, s katerim pisno obvesti izbrane izvajalce. Zoper sklep lahko kandidati vložijo pritožbo v roku 8 dni po vročitvi. O pritožbi odloča župan občine Šenčur.

VIII.    Način sofinanciranja

14. člen

Po pravnomočnosti sklepov župan z izvajalci športnih programov podpiše pogodbo.

15. člen

Za sofinanciranje izbranih letnih programov se sklene pogodba med občino Šenčur in izvajalcem. Obvezne sestavine pogodbe so:

naziv in naslov izvajalca, njegova davčna in matična številka ter transakcijski račun,

vsebina in obseg programa,

čas realizacije programa,

pričakovani dosežki,

višina dodeljenih sredstev,

terminski plan porabe sredstev,

način nadzora nad namensko porabo sredstev,

določilo, da mora izbrani izvajalec ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi obrestmi,

določilo, da mora izbrani izvajalec v primeru morebitnega podaljšanja roka porabe finančnih sredstev glede na predvideni terminski plan, pred njegovim iztekom, podati zaprosilo z obrazložitvijo in utemeljitvijo razlogov za podaljšanje tega roka. V nasprotnem primeru izgubi pravico do nadaljnje porabe sredstev in že prejeta sredstva mora vrniti v proračun.

Izvajalec športnega programa, ki je izbran je dolžan javno objaviti (na svoji spletni strani ali na drug krajevno običajen način) izračun cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema javna sredstva.

Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, so za uporabnika brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz javnih sredstev mora izvajalec letnega programa športa stroške, ki jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati.

Finančna sredstva, ki jih izvajalci letnega programa športa prejmejo za izvedbo posameznega športnega programa oziroma za udeležbo v posameznem športnem programu, se smejo porabiti samo za stroške izvedbe športnega programa, za katerega so namenjeni.

IX.       Spremljanje in nadzor nad porabo sredstev

16. člen

Nadzor nad izvajanjem programov in porabo finančnih sredstev izvajalcev programov izvaja občinska uprava ali komisija.

Izvajalci programov morajo najkasneje do 31. marca posredovati letno poročilo o porabi sredstev za preteklo leto oz. poročilo o realizaciji programov, za katere so jim bila sredstva dodeljena.

V primeru, da izvajalec programa ne poda poročila iz drugega odstavka tega člena v določenem roku, se sofinanciranje ustavi oziroma je dolžan v skladu z določili tega pravilnika prejeta sredstva vrniti v občinski proračun.

17. člen

Izvajalec mora vrniti prejeta finančna sredstva v občinski proračun:

če je bila na podlagi nadzora ali iz oddanega poročila ugotovljena nenamenska poraba sredstev,

če izvajalec ni oddal poročila o realizaciji programa.

Če izvajalec ni oddal poročila ali če je bila na podlagi nadzora ugotovljena nenamenska poraba sredstev, v naslednjem letu ne more pridobiti sredstva na podlagi tega pravilnika.

X.         Prehodne in končne določbe

18. člen

Do sprejetja proračuna za tekoče leto se programi sofinancirajo po dvanajstinah glede na višino dodeljenih sredstev v preteklem proračunskem letu. Po izvedbi javnega razpisa se sredstva poračunajo.

19. člen

S sprejemom tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v občini Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št. 65/16).

20. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 671-00016/2017-01

Datum: 20.12.2017

Priloga:

Merila za vrednotenje športnih programov

I. MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV

Športni programi so glede na vsebino razvrščeni v štiri skupine:

1. skupina:      Programi v individualnih športih, v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka.

2. skupina:      Programi v kolektivnih športih, v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zveze za naslov ekipnega državnega prvaka.

3. skupina:      Programi različnih športno - rekreativnih programov. 

4. skupina:      Programi miselnih iger.

Posamezni programi se točkujejo in rangirajo glede na kazalce razširjenosti in uspešnosti in s tem se določi delež sofinanciranja športnega programa.

Posamezni programi oziroma število vadbenih ur (minimalno in maksimalno) v tem pravilniku, velja za prednostne športne panoge, ki izpolnjujejo vse pogoje za nemoteno delovanje in realizacijo športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter kakovostnega in vrhunskega športa, ki je v interesu občine.

Prednostni športni programi v tem pravilniku so programi izvajalcev kolektivnih panog (nogomet, košarka- I. nivo), programi z dolgoletno tradicijo v občini (lokostrelstvo-tarčno; kolesarjenje, balinanje, namizni tenis in šah- II. nivo), ne glede na razvrstitev v skupine.

Korekcijski faktor je tudi število aktivnih iz občine Šenčur. Programi, v katerih je manj kot 60 % aktivnih izven občine Šenčur, se ne vrednotijo.

Isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem prijavljenem športnem programu.

Kazalci za razširjenost športnega programa se upošteva:

1.   število evidentiranih članov, s plačano članarino

2.   število registriranih oziroma nastopajočih tekmovalcev,

3.   razširjenost športne panoge v državi, svetu,

4.   razširjenost v občini,

5.   število vadbenih skupin predšolskih in šoloobveznih otrok, mladine ter študentov.

Kazalci za uspešnost športnega programa se upošteva:

1.   nivo tekmovanja (kolektivni šport) oziroma dosežena uvrstitev na državnem nivoju (individualni šport),

2.   dosežena uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih,

3.   število kategoriziranih športnikov.

Kazalci za ugotavljanje razširjenosti športnega programa – TABELA 1:

op.: NPZ – Nacionalna panožna zveza

Kazalci za ugotavljanje uspešnosti športnega programa – TABELA 2:

Pri določanju števila točk, se število točk za individualne športe izračuna v odstotku skupnega število nastopajočih iz posamezne starostne kategorije društva glede na  normativ velikosti skupine, ki velja za posamezno panogo.

II. RAZVRŠČANJE PROGRAMOV

1.         Prostočasna športna vzgoja otrok, mladine in študentov

V to skupino spadajo:

prostočasna športna vzgoja otrok in mladine,

športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami,

obštudijska športna dejavnost,

športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport.

Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Programi morajo po kakovosti in obsegu zadovoljevati otrokovo dnevno potrebo po gibanju, igri in sprostitvi, sistematično pa morajo vplivati tudi na zdravje predšolskih otrok.

1.1.      Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok:

Za izvajanje programa Športne značke - Zlati sonček se zagotovijo:

športne knjižice in medalje.

Za izvajanje akcije Naučimo se plavati in šola plavanja se sofinancira:

10 ur najemnine objekta in strokovni kader za vsako skupino, v kateri je najmanj 8 in največ 12 otrok.

Za izvajanje akcije Ciciban planinec se sofinancira:

20 ur strokovnega kadra za vsako skupino, v kateri je najmanj 10 in največ 20 otrok.

Za izvajanje ostalih športnih dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci v skupini najmanj 12 in največ 20 otrok se sofinancira:

60 ur strokovnega kadra,

60 ur najema objekta.

1.2.      Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok:

Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe.

Programe za otroke od 6. do 15. leta lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti.

Za izvajanje programa Športne značke-Zlati sonček se zagotovijo:

športne knjižice in medalje.

Za izvajanje programa Krpan se zagotovijo:

športne knjižice in medalje.

Za izvajanje drugih 80-urnih programov na skupino, v kateri je najmanj 12 in največ 20 otrok se sofinancira:

80 ur strokovnega kadra,

80 ur najema objekta.

Za izvajanje šolskih športnih tekmovanj se zagotovi:

Medobčinska tekmovanja: financira se kritje stroškov prevoza do mesta medobčinskih šolskih športnih tekmovanj na ravni Upravne enote Kranj,

Regijska in državna tekmovanja: financira se kritje stroškov prevoza, prijavnin-štartnin in dnevnic za strokovni kader na ravni regijskih – v okviru Področnega centra Kranj in državnih šolskih športnih tekmovanj.

TABELA 3

1.3.      Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami:

V te programe se lahko vključijo otroci s posebnimi potrebami glede na interes.

Sofinancira se:

strokovni kader in objekt za 80 ur programa na skupino v kateri je najmanj 5 in največ 10 otrok.

1.4.      Prostočasna športna vzgoja mladine

To je dejavnost mladine, ki se prostovoljno vključuje v športne programe. Programe za mladino od 15. do 20. leta lahko izpeljujejo vsi izvajalci športnih dejavnosti.

Sofinancira se:

strokovni kader in objekt za 80-urne programe na skupino, v kateri je najmanj 12 in največ 20 mladih.

1.5.      Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami:

Športna dejavnost mladine s posebnimi potrebami je v tem obdobju namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje v vsakdanje življenje. Oblike dejavnosti so športna vadba, tekmovanja in tečaji ter posebni programi za posamezne vrste ovir. V programe so vključeni mladi od 15. do 20. leta.

Sofinancira se:

strokovni kader in objekt za izvedbo 80 ur programa na skupino, v kateri je najmanj 5 in največ 10 otrok.

1.6.      Občasna športna dejavnost študentov

Študentom je šport dopolnilo intelektualnemu delu.

Sofinancira se:

strokovni kader in objekt za 80-urne programe na skupino, v kateri je najmanj 12 in največ 20 študentov.

1.7.      Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

1.7.1    Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

Športna vzgoja pomeni v tem obdobju temeljno pripravo na športno uspešnost. V programe se vključujejo otroci, ki imajo interes, sposobnost, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bodo lahko postali vrhunski športniki. Člani vadbene skupine so vključeni v uradne tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih zvez. To so programi za otroke od 6. do 15. leta in jih lahko izpeljujejo vsi izvajalci športnih dejavnosti.

Programi so razdeljeni v tri sklope, kjer je obseg treningov in tekmovanj odvisen od specifičnosti športne zvrsti.

Športna društva lahko uveljavljajo otroške športne šole pod pogoji:

da je športna panoga pomembna za Občino Šenčur in da je uvrščena v kakovostni ali vrhunski šport otrok in mladine,

da ima izvajalec organizirani vsaj 2 kategoriji od I. do V. stopnje,

število športnikov v vadbeni skupini po tabeli št. 11.

Starostna stopnja                                                     Maksimalno število vadbenih ur

I. stopnja: cicibani, cicibanke                             do 240 ur

II. stopnja: mlajši dečki in deklice                                  240-350 ur

III. stopnja: starejši dečki in deklice                   500-700 ur

Sofinancira se:

število ur objekta (št. ur vadbe*vrednost ure za najem objekta, tabela št. 8),

strokovni kader (tabela št. 9),

materialni stroški programa (tabela št. 10)

Maksimalno število vadbenih ur velja samo za najvišji tekmovalni nivo prednostnih panog. Najnižji nivo velja za regijski nivo.

1.7.2.   Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport:

To so programi redne vadbe in zajemajo načrtno vzgojo mladih registriranih športnikov, vključenih v uradne tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih zvez, usmerjenih v doseganje kakovostnih in vrhunskih rezultatov. V programe se vključujejo mladi športniki v starosti od 15 do 20 let. Vadbene skupine morajo biti vključene v uradne tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih zvez.

Programi so lahko razdeljeni na več stopenj. Izvajalci morajo zadostiti prostorskim, kadrovskim in drugim zahtevam za strokovno izpeljavi programa. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti.

Športna društva lahko uveljavljajo mladinske športne šole, pod pogoji:

da je športna panoga pomembna za Občino Šenčur in da je uvrščena v kakovostni ali vrhunski šport mladine, na predlog komisije za vrednotenje športnih programov,

da ima izvajalec organizirani vsaj 2 kategoriji od I. do V. stopnje,

število športnikov v vadbeni skupini po tabeli št. 11.

Starostna stopnja                                                     Maksimalno število vadbenih ur

IV. stopnja: mlajši mladinci, mladinke                do 700-900 ur

V. stopnja: starejši mladinci, mladinke                900-1100 ur

Sofinancira se:

število ur objekta (št. ur vadbe*vrednost ure za najem objekta, tabela št. 8),

strokovni kader (tabela št. 9).

Maksimalno število vadbenih ur velja samo za najvišji tekmovalni nivo prednostnih panog. Najnižji nivo velja za regijski nivo.

III. ŠPORTNA REKREACIJA

V to skupino programov se uvrščajo:

3.1.  Programi športne rekreacije

3.2.  Šport invalidov netekmovalnega značaja in

3.3.  Šport starejših

3.1.  Cilji športne rekreacije odraslih so ohranjati in izboljšati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjšati negativne posledice današnjega načina življenja, preprečevati upadanje vitalnosti ter za navedenimi motivi pritegniti čim več ljudi v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno koristno in prijetno izpopolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa.

To vrsto športne dejavnosti plačujejo občani praviloma sami, vendar zaradi javnega interesa po vključevanju čim večjega števila občanov v športno aktivnost se sofinancira vadba skupine v kateri je najmanj 12 udeležencev:

največ 80 ur strokovnega kadra/skupino,

največ 80 ur najema objekta/skupino.

Več kot ena skupina se prizna samo v primeru, če ima društvo za izvajanje tega programa ustrezen strokovni kader (trener, vaditelj, ali instruktor). Praviloma skupino 10 udeležencev vodi 1 strokovni delavec.

Posameznemu izvajalcu se prizna izvajanje organizirane športne rekreacije (uradna tekmovanja-lige, organizirani pohodi, organizirane aktivnosti), za katere je javno dostopna možnost vključitve v program.

3.2.  Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom.

Za izvajanje programov športa invalidov se za posamezno skupino, v kateri je udeleženih najmanj 6 udeležencev, sofinancira:

največ 80 ur strokovnega kadra/skupino,

največ 80 ur najemnine objekta/skupino.

3.3.      Šport starejših predstavlja različne oblike športno-rekreativne dejavnosti

upokojencev oz. oseb nad 65. letom starosti. Posebnost teh oblik športno-rekreativne vadbe so prilagoditve vsebin in načinov njihovega izvajanja glede na zmožnosti posameznika, ki izhajajo iz procesov staranja in njihovih zdravstvenih posebnosti. Zato mora izvajanje teh programov temeljiti na ustreznem sodelovanju posebej strokovno izobraženega kadra (kineziologov) z zdravstvenimi delavci in strokovno usposobljenimi kadri za šport starejših.

Za izvajanje programov športa starejših se za posamezno skupino, v kateri je udeleženih najmanj 12 udeležencev, sofinancira:

največ 80 ur strokovnega kadra/skupino,

največ 80 ur najemnine objekta/skupino.

Če izvajalec za izvajanje programov 3.1. do 3.3., nima ustrezno usposobljenega strokovnega kadra, se sofinancira samo 80 ur najemnine objekta.

IV. KAKOVOSTNI ŠPORT

Zajema vadbo in športna tekmovanja ekip ter posameznikov – članov, registriranih pri panožnih športnih zvezah, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez. Nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa ter jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pomemben dejavnik razvoja športa v občini.

S svojimi tekmovanji v okviru svojih panožnih zvez nastopajo v uradnih sistemih tekmovanj do naslova državnega prvaka.

1.   Individualne športne panoge:

Kdor kandidira mora izpolnjevati naslednje pogoje:

imeti zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,

program je pomemben za občino Šenčur,

izvajalec ima organizirani vsaj dve starostni skupini,

maksimalno število vadbenih ur skupine je 320 ur letno,

število športnikov v vadbeni skupini po tabeli št. 11,

izvajalec organizira vsaj eno uradno tekem na območju občine Šenčur.

2. Kolektivne športne panoge:

Kdor kandidira, mora izpolnjevati pogoje:

imeti zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,

program je pomemben za občino Šenčur,

izvajalec ima organizirani vsaj dve starostni skupini,

maksimalno število vadbenih ur ekipe je 320 ur letno,

število športnikov v vadbeni skupini po tabeli št. 11,

izvajalec organizira tekme na območju občine Šenčur.

Sofinancira se lahko objekt za obseg redne vadbe do 320 ur letno.

V. VRHUNSKI ŠPORT

Opredelitev športnika :

Posameznik se registrira kot športnik, če je star naj­manj 12 let, je član športnega društva, ki je včlanjeno v NPŠZ ali ZŠIS-POK, in ima s strani OKS-ZŠZ potrjen nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema ter je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov.

Ne glede na prejšnji odstavek je športnik tudi posame­znik, mlajši od 12 let, vendar ne mlajši od 10 let, ki je registriran v olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog, pri katerih lahko na svetovnih prvenstvih v članski kategoriji nastopajo športniki mlajši od 18 let.

Športnik, ki je star najmanj 14 let in je državljan Re­publike Slovenije, se glede na dosežen rezultat na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema razvrsti v naziv mladinskega, državnega, perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda.

Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status športnika mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda v panogah, ki so na rednem programu Olimpijskih iger.

V te programe so vključeni perspektivni ter ostali športniki, ki tekmujejo v članskih kategorijah. Upoštevajo se kategorizirani športniki po kriterijih Olimpijskega komiteja – Združenja športnih zvez Slovenije.

Vrhunski športniki v individualnih in kolektivnih panogah:

maksimalno število vadbenih ur je 1200 ur,

število športnikov v vadbeni skupini po tabeli št. 11.

Sofinancira se:

objekt in strokovni kader (tabela št. 8 in št. 9), do največ 1200 ur.

Število ur za strokovni kader in objekt je naslednje – TABELA 4:

To število točk velja samo za športnike, ki mu ukvarjanje s športom zagotavlja življenjsko eksistenco.  Za športnike, ki tega statusa nimajo (zaposleni izven državnih ustanov) se zmanjša število ur za 300 v posameznem razredu.

VI. RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE

6.1. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, ŠTIPENDIRANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNEGA KADRA V ŠPORTU

Posamezne oblike izobraževanja (od bolj do manj zahtevnih) se opredelijo z naslednjim številom točk:

strokovni delavec 3                   - 100 točk

strokovni delavec 2 - nivo 2       - 60 točk

- nivo 1 - 50 točk

strokovni delavec 1 - nivo 2       - 30 točk

- nivo 1 - 20 točk

licenčni seminar – 15% od števila točk, s katerim se vrednoti program izobraževanja (strokovni delavec 3,2,1, nivo 2,1).

Število ur izobraževanja predstavlja število točk s katerimi se ovrednoti posamezna vsebina. Komisija za vrednotenje športnih programov pri vrednotenju upošteva dejanski obseg in Potrjen program usposabljanja strokovnih delavcev v športu s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport.

Licenčnine in pridobivanje licenčnih kartonov, ne štejejo med oblike in vsebine, ki se vrednotijo.

6.2.  ZALOŽNIŠTVO-INFORMATIKA

Sofinancira se spletna podpora v društvih, v naslednjem obsegu:

V povprečni višini nadomestila za spletno domeno treh ponudnikov

V povprečni višini enoletnega nadomestila za gostovanje treh ponudnikov.

Nadomestilo pripada vsem društvom z aktivirano spletno stranjo najmanj 1 leto in vsebino ki zagotavlja spremljanje glavnih informacij o delovanju društva z vsemi selekcijami, ali aktivnostmi, ki so v javnem interesu in se uporabne v postopkih za vrednotenje športnih programov.

V primeru, da izvajalec športnega programa v posameznem letu obeležuje obletnico delovanja društva, nad 20 let, se lahko sofinancira stroške izdaje biltena, ali druge pisne oblike predstavitve preteklega delovanja društva.

6.3.      DELOVANJE DRUŠTEV IN ŠPORTNIH ZVEZ

Športnim društvom in zvezam se sofinancira njihovo delovanje. Merilo za določitev obsega sofinanciranja delovanja društev je število evidentiranih članov, s plačano članarino in uradno podpisano pristopno izjavo (0,5 točke/član). Merilo za določitev obsega sofinanciranja delovanja zveze je število vključenih registriranih športnih društev v zvezo (100 točk/športno društvo).

VII. ŠPORTNI OBJEKTI

7.1.  ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI

Športni objekti in površine za šport v naravi so športni centri, športni objekti, vadbeni prostori, vadbene površine ter površine za šport v naravi.

Klasifikacijo oziroma opredelitev vsebine objektov in površin se opravi na podlagi določil Zakona o športu.

Javni športni objekti in površine za šport v naravi so športni objekti in površine za šport v naravi iz prejšnjega člena, ki so v lasti Republike Slovenije ali v lasti lokalnih skupnosti.

Javni športni objekti in površine za šport v naravi se vpišejo v razvid javnih športnih objektov in površin za šport v naravi.

Mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v naravi na lokalni ravni določi lokalna skupnost.

Javni športni objekti in površine za šport v naravi so v javni rabi in jih lahko za namen, za katerega so bili zgrajeni in urejeni, uporabljajo vsi pod enakimi pogoji.

Če se javnim športnim objektom spremeni namembnost, se morajo zagotoviti nadomestni javni športni objekti.

Športna društva, ki ne izvajajo letnega programa športa, imajo pa status društva v javnem interesu na področju športa, imajo pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti lokalnih skupnosti, pred drugimi uporabniki, ki niso izvajalci letnega programa športa.

Sofinanciranje stroškov uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti lokalnih skupnosti, se lahko izvede tudi v obliki brezplačne uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v naravi. Sofinanciranje se izvede z javnim razpisom na podlagi prednostnih kriterijev iz prejšnjih odstavkov.

Sredstva za vzdrževanje športnih objektov občinskega pomena in drugih  športnih objektov v občini Šenčur, kjer se izvaja športna dejavnost v javnem interesu, se zagotavljajo v vsakoletnem proračunu na ločenih proračunskih postavkah za posamezno lokacijo v občini Šenčur.

Sredstva za investicije v športne objekte zagotavlja občina v vsakoletnem proračunu samo za tiste objekte, katerih je lastnik ali solastnik oz. s pogodbo o vlaganju postane solastnik.

Izvajalci športnih programov so dolžni posredovati zahteve sočasno s prijavo na razpis za športne programe, po posameznih segmentih sofinanciranja športnih objektov in sicer:

Najem telovadnic in drugih športnih površin

Tekoče vzdrževanje športnih objektov

Investicijsko vzdrževanje in novogradnje športnih objektov 

Športna društva občine Šenčur so lahko sofinancirana za najem telovadnic in drugih športnih površin, samo v primeru, če na podlagi oddanih potreb za izvajanje letno načrtovanega programa športne dejavnosti, ni bilo dovolj prostih kapacitet v večnamenski športni dvorani.

V proračunu se sredstva za investicijsko vzdrževanje in novogradnje športnih objektov opredelijo ločeno za posamezno lokacijo glede na lastništvo in sicer:

objekti v občinski lasti in

objekti v solastnini občine in izvajalcev letnega programa športa v sorazmernem deležu glede na solastniški delež.

Sredstva za športne objekte se letno razdelijo na podlagi ugotovljenih potreb do višine,  načrtovane v letnem programu športa.

Občina sklene za investicijsko vzdrževanje in novogradnje športnih objektov posebne pogodbe. Društvo, ki prejme sredstva za ta namen, lahko sredstva izkoristi le na podlagi predloženih verodostojnih listin, ki so opredeljene v pogodbi.

VIII. VEČJE ŠPORTNE PRIREDITVE

Zagotovijo se sredstva za sofinanciranje organizacije športnih prireditev in sicer:

Prireditve na krajevni, občinski, medobčinski in regijski ravni se sofinancirajo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

prireditev se delno ali v celoti odvija v Občini Šenčur,

prireditev je odmevna pri občanih,

prireditev ima tradicijo oziroma je jubilejna,

prireditve se udeležijo tudi športniki iz občine Šenčur.

Prireditve na državni ali mednarodni ravni se sofinancirajo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

prireditev se delno ali v celoti odvija v Občini Šenčur,

prireditev je odmevna v širšem prostoru,

prireditve se udeležijo uveljavljeni športniki, prireditev pa ima status mednarodne prireditve, če se je udeležijo športniki iz najmanj petih držav, 

prireditev je v programu nacionalne panožne zveze in v koledarju prireditev občine Šenčur.

Sofinancirajo se materialni stroški prireditev ki jih organizirajo izvajalci letnih športnih programov, z najmanj 20 udeleženci, vendar vsakemu izvajalcu največ dve prireditvi letno, objavljeni v koledarju prireditev občine Šenčur in objavljene na spletni strani občine Šenčur.

Med materialne stroške štejejo : nadomestila za priznanja, nadomestila za upravne takse, nadomestila za najem, ali uporabo objekta, stroški sodnikov, stroški meritev, stroški za izdelavo reklamnih objav, stroški prehrane, če je zagotovljena z razpisom za organizacijo prireditve, stroški zdravniške službe, prevozni stroški, drugi operativni stroški povezani z organizacijo prireditve.

Organizacija športnih prireditev in turnirjev* – TABELA 5:

*Upošteva se koeficient 1, v kolikor  gre za olimpijski šport (disciplina, ki je na sporedu Olimpijskih iger in na njej nastopajo udeleženci, ki so lahko potencialni kandidati za nastop na tekmovanjih najvišjega ranga (SP, EP, OI)) se upošteva koeficient 2

Poleg zgornje tabele se za vrednotenje prireditev upošteva tudi nivo tekmovanja (tabela 6) in tradicionalnost prireditve (tabela 7).

Nivo tekmovanja – TABELA 6:

Tradicionalnost prireditve – TABELA 7:

IX. TABELE

1.         Vrednost ure za najem objekta – TABELA 8

Upoštevati je potrebno nivo tekmovanja. Navedeni so najvišji nivoji, ki se dosegajo v občini (državni nivo), drug nivo je za 50% nižji (regijski in občinski)

2.         Vrednost ure za strokovni kader – TABELA 9

Poveča se vrednost 1. nivoja (1. državni nivo) s faktorjem 0,50; II. in III. državni nivo – faktor 0,25; III. nivo = 1. Regijski, ostaja nespremenjen, II. regijski nivo = 75% 1. nivoja.

Te vrednosti veljajo za prednostne športne panoge.

3.         Materialni stroški programa – TABELA 10

4.         Število športnikov v vadbeni skupini (športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport članskih ekip in posameznikov, vrhunski šport) – TABELA 11

Priznano število vadbenih skupin v posameznih kategorijah in panogah ne sme presegati števila športnikov v vadbeni skupini panoge z največjim številom aktivnih športnikov v tej tabeli. Razlike so možne samo v primeru, če je z določili pristojne panožne zveze  drugače določeno. Praviloma se od kategorije starejše deklice in dečki naprej, prizna samo ena vadbena skupina.