Na podlagi 112. člena in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 - ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17)  je Občinski svet Občine Hajdina na 23. redni seji, dne 12. 10. 2022 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE EUP SV 07 IN DEL OBMOČIJ EUP SV 02 IN SV 03

I.  Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/17, 41/17 – obvezna razlaga, 5/19, 46/19) (v nadaljevanju: OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje EUP SV 07 in del območij EUP SV 02 in SV 03 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje UMARH d.o.o., Ul. 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj, s številko projekta 19-OPPN-02, datum oktober 2022.

(2) OPPN ima v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko številko 1667.

2. člen

(sestavni del podrobnega načrta)

(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.

(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:

A) BESEDILO

1. Obrazložitev odloka

2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

3. Konkretne smernice, mnenja k dopolnjenemu osnutku in mnenja predlogu občinskega podrobnega prostorskega načrta

B) KARTOGRAFSKI DEL

1.  Izsek iz kartografskega dela OPN  M 1:2000

2.  Pregledna karta      M 1:2000

3.  Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem  M 1:1000

4.  Ureditveno količbena situacija   M 1:500

5.  Situacija komunalne in energetske infrastrukture  M 1:500

6.  Situacija prometne ureditve   M 1:500

7.  Načrt parcelacije      M 1:1000

C) PRILOGE

Priloge OPPN so:

·  Sklep o pričetku priprave OPPN

·  Strokovne podlage

·  Konkretne smernice

·  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov plana in CPVO odločba

·  Mnenja k dopolnjenemu osnutku OPPN

·  Mnenja k predlogu OPPN

·  Povzetek za javnost

·  Okoljsko poročilo za OPPN za EUP SV7  in del EUP SV3 na območju Občine Hajdina, ki ga je izdelalo podjetje Vodnogospodarski Biro Maribor d.o.o., št. 4098/21, junij 2021

II. Opis meje območja

3. člen

(območje podrobnega načrta)

(1) Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(2) V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča s parcelnimi številkami 293/31, 293/32, 293/40 in 293/41, vse k.o. 393 – Slovenja vas.

(3) Oznaka enote urejanja prostora:

·  SV 02 – del EUP,

·  SV 03 – del EUP,

·  SV 07 – celotno območje EUP.

(4) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 4,26 ha.

(5) Ureditve, navedene v tem členu, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna, komunalna in energetska infrastruktura.

4. člen

(namenska raba območja)

Podrobne namenske rabe območja za posamezno EUP so:

·  SV 02 – del EUP: IG (gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim), ZD (druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo),

·  SV 03 – del EUP: SK (površine podeželskega naselja),

·  SV 07 – celotno območje EUP: IG (gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim), ZD (druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo).

III.  Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter urbanistične omejitve

5. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)

V območju OPPN se predvidi izgradnja naslednjih objektov in ureditev:

·  Objekt za skladiščenje in obrtne dejavnosti

Predvidena je gradnja objekta, namenjenega skladiščenju in obrtnim dejavnostim, na severnem delu območja, v nadaljevanju obstoječe gospodarske cone v EUP SV 02. Nov, predviden objekt se bo funkcionalno navezoval na obstoječe ureditve investitorja v EUP SV 02. Natančna lega in oznaka objekta je razvidna iz grafičnega dela OPPN.

·  Povezovalna cesta

Predvidena je nova povezovalna prometna povezava po južnem delu območja, ki se bo navezovala na javno pot JP 829121 in obstoječo dovozno cesto, ki vodi do obstoječe gospodarske cone.

6. člen

(pogoji za izrabo območja)

V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč:

·  del EUP SV 02: območje je opredeljeno kot območje s podrobnejšo namensko rabo IG (gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim) in ZD (druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo), v katerem se načrtuje nova povezovalna cesta in zelena bariera proti odprtemu kmetijskemu prostoru,

·  del EUP SV 03: območje je opredeljeno kot območje s podrobnejšo namensko rabo SK (površine podeželskega naselja), v katerem se načrtuje prometna navezava na obstoječo javno pot JP 829121

·  EUP SV 07: območje je opredeljeno kot območje s podrobnejšo namensko rabo IG (gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim) in ZD (druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo), v katerem se načrtuje gradnja objekta, namenjenega skladiščnim in obrtnim dejavnostim s pripadajočimi zunanjimi manipulativnimi in prometnimi površinami. V delu območja se načrtuje zelena bariere proti obstoječemu stanovanjskemu območju vzhodno od EUP SV 07.  Na južnem delu območja se načrtuje nova povezovalna cesta in zelena bariera proti odprtemu kmetijskemu prostoru.

7. člen

(urbanistične omejitve)

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

·  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

·  maksimalna višina objektov (h) je oznaka, ki podaja najvišjo višino novogradenj;

·  namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro;

·  Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, (FI) je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji.

·  Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (FZ) je razmerje med zazidano površino (tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov (tudi nezahtevnih in enostavnih objektov) nad terenom) in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in podobno.

IV. Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve

8. člen

(vrste posegov in dopustnih dejavnosti)

(1) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 33. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 3. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč in izvajanje dopustnih posegov v skladu s 97. členom OPN (dopustni posegi pred izdelavo OPPN).

(2) Dejavnosti in namembnost objektov se v območju OPPN umeščajo skladno s podrobnejšo namensko rabo iz 85. člena odloka OPN: IG (gospodarske cone) in 90. člena odloka OPN ZD (območja drugih urejenih zelenih površin). Dopustno je graditi vrste objektov, ki so glede na namensko rabo, namen in zahtevnost gradnje določeni v Prilogi 1 in 2 OPN, z izjemo naslednjih dejavnosti po SKD:

·  20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov

·  21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov

·  22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas

·  24.5 Livarstvo

·  24.1 Proizvodnja surovega železa, jekla, ferozlitin

·  24.4 Proizvodnja plemenitih in drugih neželeznih kovin

·  24.3 Druga primarna predelava železa in jekla

·  35.21 Proizvodnja plina

·  38.12 Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov

·  38.22 Ravnanje z nevarnimi odpadki

·  38.32 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov (kompostarne)

·  10.1 Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov

Za naslednje dejavnosti so predvidne delne omejitve:

·  38.32 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov – niso dopustne kompostarne

Dopustne so ostale dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo IG in ki ne obremenjujejo okolja z hrupom in emisijami.

V.  Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji

9. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1) Objekt za skladiščenje in obrtne dejavnosti

Predvidena je gradnja objekta, namenjenega skladiščenju in obrtnim dejavnostim, na severnem delu območja, v nadaljevanju obstoječe gospodarske cone v EUP SV 02. Nov, predviden objekt se bo funkcionalno navezoval na obstoječe ureditve investitorja v EUP SV 02. Natančna lega in oznaka objekta je razvidna iz grafičnega dela OPPN.

Pogoji za oblikovanje objekta za skladiščenje in obrtne dejavnosti:

·  maksimalni tlorisni gabariti objekta so 70 m x 60 m, objekt je omejen z gradbeno mejo,

·  maksimalna etažnost objekta je P+1,

·  maksimalna višina objekta je 18 m, merjeno od okvirne nulte kote objekta, ki je na okvirni nadmorski višini 229,50 m.

·  oblikovanje objekta je sodobno, smiselno naj se navezuje na oblikovanje obstoječih objektov v EUP SV 02 in se prilagodi tehnološkim zahtevam glede na izbrane dejavnosti,

·  strehe so z blagim naklonom ali ravne,

·  stranice objekta so lahko delno odprte (skladiščni objekti) oz. zaprte, fasada naj bo izvedena v umirjenih barvnih tonih,

·  neposredna okolica objekta naj se protiprašno uredi kot manipulacijska in povozna površina,

·  predvidena je izgradnja protihrupne ograje, katere točna lokacija in višina bosta določeni v fazi projektiranja,

·  dopustna je postavitev varovalnih ograj do višine 3,5 m,

·  dopustna je postavitev opornih zidov do višine, ki predstavlja višinsko razliko med nivojem gospodarske cone in nivojem povezovalne ceste oz. okoliških površin. Zidovi ne smejo biti krajinsko izpostavljeni,

·  del EUP SV 07, v katerem posebne ureditve niso predvidene oz. so opredeljene kot zelene površine, se ohranja kot zelena površina,

·  vzhodni rob območja OPPN mora biti intenzivno ozelenjen z visokim drevjem v kombinaciji z grmovnicami, kar bo predstavljalo zeleno bariero med gospodarsko cono in stanovanjskimi objekti.

(2) Povezovalna cesta

Predvidena je nova povezovalna prometna povezava po južnem delu območja, ki se bo navezovala na javno pot JP 829121 in obstoječo dovozno cesto, ki vodi do obstoječe gospodarske cone. Povezovalna cesta bo imela znižano niveleto vozišča do naselja, odcep za dostop mehanizacije do njiv in odcep do razširjenega območja obrtne cone. Znižana niveleta vozišča bo predstavljala delni protihrupni ukrep, skupaj s protihrupno ograjo, ki se bo smiselno predvidela na obodu investitorjevega zemljišča. Okvirni potek znižane niveleta ceste je viden iz karakterističnih prerezov ceste v grafičnem delu OPPN. Ob povezovalni cesti je dopustna je postavitev opornih zidov do višine 3 m, ki ne smejo biti krajinsko izpostavljeni. Območje južno od ceste mora biti intenzivno ozelenjeno z visokim drevjem v kombinaciji z grmovnicami, kar zmanjšuje krajinsko izpostavljenost območja. Natančna določitev ceste je razvidna iz grafičnih prilog OPPN. 

(3) Za območje OPPN veljajo sledeči urbanistični parametri, ki se določijo na nivoju celotnega območja OPPN :

·  Faktor pozidanosti zemljišča (FZ): max 0,6;

·  Faktor izrabe zemljišča (FZ); max 1,2;

·  Potrebno je zagotoviti minimalno 15 % zelenih površin.

10. člen

(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)

(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo območja ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.

(2) Dovoljena je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo in trenutno veljavnimi predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m, razen ograj in opornih zidov, ki so lahko odmaknjeni 0,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. Pri umestitvi nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za preprečevanje prenosa požara na sosednje objekte in zagotovljeni ustrezni intervencijski dostopi.

(4) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ali ob cestah ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

(5) Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:

·  rekonstrukcije objektov in naprav,

·  sprememba namembnosti.

(6) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo.

VI. Oblikovanje odprtega prostora

11. člen

(pogoji za zunanjo ureditev)

(1) Neposredna okolica predvidenega objekta se uredi kot manipulacijske in povozne površine, ki morajo biti utrjene, protiprašno urejene (asfalt, tlak).

(2) Del EUP SV 07, v katerem posebne ureditve niso predvidene oz. so opredeljene kot zelene površine, se ohranja kot zelena površina. Na južnem in vzhodnem robu območja OPPN je predvidena intenzivna ozelenitev za zmanjšanje krajinske izpostavljenosti območja OPPN proti odprtemu prostoru. 

VII.  Merila in pogoji za gradnjo prometnega omrežja

12. člen

(prometno urejanje)

(1) Predvidena je gradnja povezovalne ceste po južnem delu območja OPPN z navezavo na javno pot JP 829121 in obstoječo dovozno cesto, ki vodi do obstoječe gospodarske cone, ki se bo načrtovala kot družbena javna infrastruktura, ki bo opredeljena kot javno dobro. Predvidena je minimalna širina vozišča 5 m.

(2) Na povezovalni cesti se lahko izvedejo tudi dodatni dostop do zemljišča s parc. št. 293/10, k.o. Slovenja vas in dostopi do kmetijskih zemljišč.

(3) Tovorni promet do gospodarske cone IG v sklopu OPPN se lahko izvaja le po obstoječi dovozni poti oz. med obstoječo in novo dovozno potjo, nikakor pa ne preko javne poti JP 829121. V fazi izvedbe je treba zagotoviti prometni režim, ki bo preprečil da se tovorni promet za potrebe obratovanja OPPN (z vozili skupne mase nad 3,5t) izvaja po javno poti JP 829121, skozi naselje, ki meji na območje OPPN na JV strani.

(4) Prometno omrežje mora biti projektirano primerno za tovorna vozila s priklopnikom ali polpriklopnikom.

(5) V času načrtovanja povezovalne ceste naj se v skladu s prometnimi predpisi in v sodelovanju z upravljalcem državne ceste pristopi k načrtovanju rekonstrukcije obstoječega križišča na regionalni cesti R2 Miklavž Hajdina v smislu izboljšanja prometne varnosti priključka (levi zavijalni pas, morebitno krožišče…).

13. člen

(parkiranje)

(1) Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku vodonepropustne izvedbe.

(2) Parkirišča ob objektih naj se načrtujejo na način, da je najbližji prostor ob vhodu namenjen za neoviran dostop gibalno oviranim osebam in pešcem, šele nato parkiriščem, pri čemer so kolesarji obravnavani prednostno pred avtomobili. Parkirna mesta za kolesa naj se prioritetno načrtujejo v bližini vhodov v objekte, v vsakem primeru pa bližje vhodom v objekte, kot parkirna mesta za avtomobile. Parkirna mesta za kolesa naj se načrtujejo na tisti strani vhoda, iz katere prihaja največ kolesarjev.

(3) Priporoča se, da se v sklopu parkirnih površin znotraj območja načrtuje polnilna mesta za električne avtomobile in električna kolesa. Priporočljiv delež tovrstnih parkirnih mest je 25 % za počasno polnjenje električnih avtomobilov in da je omogočena naknadna vgradnja polnilne infrastrukture brez gradbenih posegov.

(4) Minimalno potrebno število parkirnih mest za posamezno parcelo se določi v skladu s tabelo:

(5) Parkirna mesta je dopustno prekrivati z nadstrešnicami pritlične etažnosti. Nadstrešnice se lahko gradijo kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti. Najmanjši odmiki nadstrešnic od zemljišča, ki je namenjeno za cesto, je 0,5 m ob zagotavljanju ustrezne preglednosti pri priključevanju na javno cesto.

(6) Pri umestitvi tovrstnih objektov morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za preprečevanje prenosa požara na sosednje objekte, ustrezni intervencijski dostopi in ustrezne manipulacijske površine ob objektih.

(7) Parkirna mesta za potrebe objekta, načrtovanega v OPPN se lahko načrtuje tudi na površinah izven območja OPPN, na območju EUP ZH 02, kar mora biti ustrezno utemeljeno in prikazano v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

VIII.  Merila in pogoji za gradnjo komunalne infrastrukture

14. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro)

(1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja.

(2) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo.

(3) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.

(4) Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno.

(5) Pri umeščanju lokacij in dimenzioniranju zbiralnih mest za komunalne odpadke je potrebno upoštevati občinske predpise s področja gospodarjenja z odpadki.

(6) Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN - list št. 5 - Situacija komunalne in energetske infrastrukture.

15. člen

(vodovod)

(1) V bližini območja OPPN poteka obstoječe vodovodno omrežje, na katero je predvidena priključitev.

(2) Oskrba novega objekta z vodo znotraj prostorskega načrta bo predvidoma zagotovljena iz obstoječega vodovodnega priključka investitorja, ki se nahaja v EUP SV 02 vodovodnega omrežja. Predvidena je izvedba hidrantnega omrežja ob predvidenem objektu.

(3) Potrebno je upoštevati minimalne odmike od obstoječih vodovodnih cevovodov. Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.

(4) Priključitev na javno vodovodno omrežje se izvede v skladu s pogoji upravljalca vodovoda.

(5) Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov.

16. člen

(kanalizacija odpadnih vod)

(1) V primeru, da bo predviden objekt proizvajal komunalne odpadne vode, je predvidena priključitev objekta na kanalizacijo odpadnih vod. Predvidena je izvedba priključka na javno kanalizacijo, ki poteka ob regionalni cesti Maribor – Ptuj.

(2) Znotraj meje OPPN je predvidena izvedba javnega kanalizacijskega omrežja za ločeno odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih vod.

(3) Hišni priključki se izvedejo izključno preko revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta na fekalni kanal. Revizijski jaški morajo biti vedno dostopni.

(4) Gravitacijsko odvajanje komunalnih odpadnih vod iz predvidenega objekta je dopustno le iz delov, ki ležijo nad koto terena oziroma nad koto pokrova revizijskega jaška, v katerega se bo priključek izvedel.

(5) Za priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno na osnovi višinskih izmer določiti traso, ki se bo gravitacijsko navezala na predvideno omrežje.

(6) V primeru, da bodo v objektu v proizvodnem procesu ali na odprtih deponijskih prostorih nastajale industrijske odpadne vode, jih je treba očistiti v lastni čistilni napravi, ali ustrezno obdelati na drugi lokaciji.

17. člen

(padavinska kanalizacija)

(1) Padavinske vode z obravnavanega območja je treba (ker ne obstaja možnost priključitve na javno meteorno kanalizacijo) prioritetno ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva podzemnih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podtalnice. Zmožnost ponikanja mora biti v projektni dokumentaciji računsko dokazana. Ureditev odvodnje mora biti načrtovana in izvedena tako, da se stanje ne poslabša in da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča in objekti.

(2) Odvajanje padavinskih vod s parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko usedalnikov in lovilcev olj, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenzitete padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST 858-2).

(3) Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(5) Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinske vode pred iztokom (zatravitev, travne plošče, bazeni, suhi zadrževalniki…). Zbrana voda se nato lahko uporablja za zalivanje ter kot sanitarna voda.

(6) Padavinske vode iz obravnavanega območja je treba prioritetno ponikati, bodisi direktno preko strešnih peskolovov ali ustrezne ponikovalnice. V kolikor geološko poročilo pokaže, da ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik, če tega ni, pa razpršeno po terenu, preko ustrezno velikega zadrževalnika deževnice.

18. člen

(elektroenergetski vodi)

(1) Za napajanje obravnavanega območja se izvede priključevanje na elektro omrežje v skladu z navodili upravljalca preko obstoječega elektro priključka investitorja, ki je izveden iz obstoječe TP v EUP SV 02 (parcela št. 293/39, k.o. Slovenja vas). V kolikor se bo izkazala potreba po večji priključni moči, je treba rešitev uskladiti z upravljalcem elektro energetskega omrežja.

(2) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor.

(3) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov.

(4) Električne inštalacije v novih objektih morajo izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

(5) Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektro Maribor.

(6) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

19. člen

(elektronske komunikacije)

(1) Na območju OPPN je dovoljeno graditi skladno s tehnično smernico TSG-V-006:2018 objekte lokalnega dostopovnega komunikacijskega omrežja.

(2) Izvedla se bo priključitev na telekomunikacijsko omrežje preko obstoječega TK priključka investitorja. Za morebitno novo izgradnjo telekomunikacijskega priključka se upošteva, da se do predvidenega objekta po trasi predvidene ceste zgradi kabelska kanalizacija iz PEHD cevi fi 50 in KJ in BC fi 80 cm. Točna točka priključitve se bo dogovorila v fazi projektiranja z upravljalcem telekomunikacijskega omrežja glede na izbranega operaterja.

(3) Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju OPPN.

(4) Na območju OPPN je dopustno zgraditi bazno postajo in vzpostaviti dostopne točke, ki so elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju na zemljišču ali na prej zgrajenih stavbah, gradbeno inženirskih objektih ali ureditvah drugih gradbenih posegov.

20. člen

(ogrevanje in prezračevanje)

(1) V kolikor bo objekt ogrevan, bo ogrevanje urejeno individualno (ne bo vezano na daljinski sistem ogrevanja) in mora upoštevati pogoje energetsko varčne gradnje. Objekt mora biti projektiran v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije. Dopustni energenti, so obnovljivi viri energije ter ostali viri v kombinaciji z obnovljivimi viri energije.  Prezračevanje bo naravno in prisilno.

(2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno soglasje.

IX. Merila in pogoji za parcelacijo

21. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 7 – Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.

(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.

X.  Varovanje kulturne dediščine in varovanje narave

22. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.

(2) Splošna določila glede varstva arheoloških ostalin:

Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju zavezuje, da najdb zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

23. člen

(ohranjanje narave)

(1) Ob območju OPPN se nahaja območje Nature 2000 – Drava, Ekološko pomembno območje EPO 41500 Drava – spodnja, na območjih OPPN ni zavarovanih območij narave.

(2) Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni.

XI. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

24. člen

(splošne zahteve)

(1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev poplavnosti, visoke podtalnice, erozivnosti ter plazovitost terena.

(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.

(3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:

·  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,

·  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

·  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov

·  ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

25. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.

(2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:

·  zmanjšanje možnosti nastanka požara,

·  zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,

·  zmanjšanje škode ob požaru.

(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z hidrantnim omrežjem.

(4) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni ustrezni odmiki med stavbami posameznih sklopov. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(5) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.

(6) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko javnega cestnega omrežja in površin za odstavo vozil. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Pri načrtovanju je potrebno zagotoviti vse potrebne ukrepe zaradi zagotovitve neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila.

XII.  Varovanje okolja

26. člen

(splošno)

(1) V postopku priprave OPPN je bila zahtevana celovita presoja vplivov plana na okolje, v okviru katere je bilo izdelano Okoljsko poročilo za OPPN za EUP SV7 in del EUP SV3 na območju Občine Hajdina, ki ga je izdelalo podjetje Vodnogospodarski Biro Maribor d.o.o., št. 4098/21, junij 2021. Okoljsko poročilo obravnava naslednje bistvene sestavine okolja in vpliva plana na posamezno sestavino okolja:

·  Podzemne vode,

·  Kakovost zunanjega zraka,

·  Hrup,

·  Oskrba s pitno vodo in ravnanje z odpadnimi vodami,

·  Svetlobno onesnaženje.

27. člen

(varstvo tal)

(2) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.

(3) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.

(4) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.

28. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN se nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom. Vpliv hrupa na okolje je bil sestavni del celovite presoje vpliva plana na okolje.

(2) Predvideni so naslednji ukrepi za zmanjšanje vpliva hrupa na okolje:

·  novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za hrup,

·  strojne naprave je treba namestiti na tise strani fasad poslovnih objektov (S, Z, J), kjer ni stanovanjskih objektov na katere bi imelo obratovanje teh naprav s stališča varovanja pred hrupom negativne vplive na okolje, kar je treba preveriti s strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom,

·  gradbena dela ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih. Za gradnjo je dovoljena uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v večernem in nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del,

·  predvidena je omejitev tovornega prometa po javni poti JP 829121, skozi naselje, ki meji na OPPN,

·  v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja je potrebno v sklopu strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom določiti in preveriti učinkovitost višine, dolžine, lokacijo in sestavo polne ograje na obodu investitorjevega zemljišča (Meltal), ki je predvidena z OPPN. V strokovni oceni obremenitve okolja s hrupom se prav tako preveri kumulativni in daljinski vpliv obremenitve okolja s hrupom v območju stavb z varovanimi prostori, ki mora zajemati vse pomembne vplive vira hrupa v širši okolici (Meltal, carting proga in cestni promet).

(3) Predvideno je spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana:

·  za spremljanje izvajanja plana je odgovorna Občina Hajdina

·  o rezultatih spremljanja izvajanja plana se poroča v sklopu izdelave poročil o stanju okolja v Občini Hajdina oziroma poročil o izvajanju dokumentov, ki so bili podlaga za celovito presojo, v skladu z dinamiko, kot jo zahtevajo posamezni dokumenti.

·  spremljanje stanja izbranih kazalcev okolja pred gradnjo in v času izvedbe plana poteka kot redni obratovalni monitoring obremenitve okolja s hrupom za dejavnosti in naprave, ki so viri hrupa po veljavni zakonodaji.

·  investitor oziroma upravljavec naprav in dejavnosti v gospodarski coni mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti študije oziroma strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za nove naprave in dejavnosti, ki bodo viri hrupa v gospodarski coni, ki jih izdela pooblaščena inštitucija.

29. člen

(varovanje kakovosti zunanjega zraka)

(1) Območje OPPN sodi v II. stopnjo onesnaženosti zraka. Vpliv plana na kakovost zraka je bil presojan v  celoviti presoji vpliva plana na okolje.

(2) Predvideni so naslednji ukrepi za zmanjšanje vpliva plana na kakovost zunanjega zraka:

·  odpadni zrak iz proizvodnih procesov je na prosto treba voditi skozi naprave za čiščenje odpadnih plinov (npr. filtrirne naprave in druge ustrezne naprave),

·  na JV strani območja OPPN, ki meji na območje stanovanjskih objektov in kmetijske dejavnosti trenutno ni predvidena gradnja objektov,

·  s stališča ohranjanja kakovosti zunanjega zraka se naj za ogrevanje in hlajenje objektov v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin,

·  med gradnjo se preprečuje prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontrolirani raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti se utrdijo in redno čistijo. V času gradnje se upoštevajo predpisi, ki določajo emisijske norme pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih

·  predvidena je omejitev tovornega prometa po javni poti JP 829121, skozi naselje, ki meji na OPPN,

·  zagotovi se redno čiščenje manipulativnih in povoznih površin zaradi prometa tovornih in drugih vozil.

(3) Predvideno je spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana:

·  spremljanje stanja onesnaženosti zraka v času izvedbe plana mora potekati celovito preko spremljanja stanja kakovosti zunanjega zraka za celotno območje SIC, na državnih merilnih mestih spremljanja kakovosti zunanjega zraka,

·  zavezanci za obratovalni monitoring emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja morajo spremljati emisije v zrak in letno obveščati pristojni organ.

·  za spremljanje je odgovorna Občina Hajdina. O rezultatih spremljanja izvajanja plana se poroča v sklopu izdelave poročil o stanju okolja oziroma poročil o izvajanju v skladu z veljavnimi predpisi ter v skladu z dinamiko, kot jo ti predpisi zahtevajo.

30. člen

(varovanje voda)

(1) Območje je v skladu z določbami Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15 - v nadaljevanju: Uredba o vodovarstvenem območju) del vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja. Območje spada v skladu s prilogo 1 Uredbe o vodovarstvenem območju v širše vodovarstveno območje (VVO III). Objekti, načrtovani na območju OPPN, so skladni s 7. členom  Uredbe o vodovarstvenem območju (priloga 3, Tabela 1.1). Vpliv plana na podzemne vode je bil presojan v celoviti presoji vpliva plana na okolje.

(2) Predvideni so naslednji ukrepi za zmanjšanje vpliva plana na kakovost podzemne vode, ki jih je potrebno upoštevati zraven določil glede načrtovanja kanalizacije odpadnih in padavinskih vod, ravnanja z odpadki in organizacije gradbišč:

·  pri vseh materialih, ki se bodo uporabili na tem območju, se ne sme uporabljati snovi, ki bi lahko z izpiranjem ali izluževanjem onesnažile podzemno vodo;

·  odvajanje in čiščenje odpadnih voda s povoznih, intervencijskih in manipulativnih površin ter parkirišč bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2). Vse te površine morajo biti utrjene, obrobljene z robniki, stiki morajo biti nepropustni;

·  gradbišče mora biti organizirano tako, da je verjetnost onesnaženja zmanjšana na najmanjšo možno mero. Dela morajo potekati v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pri delu in varstva okolja. Preprečeno mora biti onesnaževanje tal in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih nevarnih snovi;

·  z gradbenimi odpadki je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki;

·  v primeru kakršnekoli nezgode je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;

·  dopustno je uporabljati le tehnično brezhibne stroje. Vsa vozila in mehanizacija na gradbišču morajo izpolnjevati pogoje glede tesnitve strojnih sklopov ter hidravličnih priključkov tako, da ni možnosti kapljanja goriv in raznih drugih tekočin v teren. Obvezna je vsakodnevna kontrola tesnjenja (vizualni pregledi) s strani upravljavca posameznega stroja oz. vozila in tudi vodje del na gradbišču. V primeru, da se pri pregledu ali med delom stroja ali vozila opazi puščanje oz. kapljanje goriva ali olja, mora izvajalec o tem takoj obvestiti svojega vodjo gradbišča, ki organizira zamenjavo stroja z ustreznejšim oz. v primeru lažje tehnične okvare obvesti službo vzdrževanja. Mesto kapljanja se dodatno zavaruje z ustreznimi lovilnimi posodami, ki se nahajajo na gradbišču tako, da v fazi čakanja na popravilo oz. odvoz stroja, ne pride do onesnaženja. Morebitno popravilo stroja je potrebno izvesti na primerno urejeni površini, ki lahko zadrži celotno količino sredstev, ki bi lahko pri samem popravilu iztekala iz stroja;

·  izvajalci, nadzorno osebje, delavci in vsi, ki prihajajo na območje izvajanja del pri gradnji predvidenega območja, morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva podzemne vode;

·  za primer nepredvidenih dogodkov, kot je npr. razlitje oz. onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil) ali kakšnimi drugimi vodi nevarnimi snovmi, mora biti pripravljen načrt ravnanja v izrednih razmerah (poslovnik, pravilnik). Vse tovrstne dogodke je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik. V tem dokumentu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije 24 ur na dan.

·  načrt ravnanja v primeru nesreče morajo vsebovati vsaj naslednje ključne ukrepe:

·  ustrezno zavarovanje in označitev mesta nesreče,

·  preprečitev nastanka požara, v primeru požara ni priporočljivo gasiti z vodo, pač pa s praho ali peno;

·  izvedbo posebnih preventivnih tehničnih ukrepov za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja: mesto razlitja posipati z absorbentom in pustiti, da le ta začne delovati, v primeru razlitja nevarne snovi je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža; ob koncu delovanja absorbno snov (ko je zasičena, spremeni barvo) odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolje (z lopato, z metlo); na gradbišču morajo biti na voljo prenosne lovilne posode in absorbna sredstva za takojšnje ukrepanje ob iztekanju tekočin iz delovnih strojev; količina absorbnega sredstva mora biti tolikšna, da je z njim mogoče nevtralizirati celotno količino goriva, ki se nahaja v strojih in vozilih na delovišču; onesnažena adsorpcijska sredstva naj se skladišči v za to namenjeni posodi do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki;

·  izvajalec mora nemudoma poskrbeti za izkop onesnažene zemljine ter njen prevoz izven vodovarstvenega območja skladno z zakonodajo;

·  za zmanjšanje reakcijskega časa ob morebitnih nesrečah z delovnimi stroji je potrebno imeti v bližini lokacije urejanja rezervni delovni stroj, s katerim se lahko izvede takojšnji izkop onesnažene zemlje.

(3) Spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana ni predvideno.

31. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.

(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.

32. člen

(svetlobno onesnaženje)

(1) Vpliv plana na svetlobno onesnaženje je bil presojan v celoviti presoji vpliva plana na okolje.

(2) Predvideni so naslednji omilitveni ukrepi, ki zmanjšujejo vpliv svetlobnega onesnaženja na okolje:

·  osvetljevanje objektov v nočnem času naj bo omejeno na delovni čas oz. opremljeno s senzorji za samodejno vklapljanje in izklapljanje, na oknih stavb z varovanimi prostori pa ne smejo presegati mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja.

·  za morebitno javno razsvetljavo povezovalne ceste se lahko uporabi le popolnoma zasenčene svetilke, pri katerih je delež svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico enak 0% oz. v skladu z zakonodajo, ki opredeljuje mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanj.

(4) Spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana ni predvideno.

XIII.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve

33. člen

(etapnost izvedbe podrobnega načrta)

(1) Objekt se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota. Izvedba povezovalne ceste ni pogoj za gradnjo ostalih v OPPN predvidenih objektov.

(2) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvaja etapno, in sicer v logično funkcionalno zaključenih celotah, na način, kot je predvideno končno stanje po izvedbi vseh objektov, ne glede na to v kakšnem vrstnem redu se bodo objekti gradili.

XIV.  Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

34. člen

(organizacija gradbišč)

(1) Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč.

(2) Za sanitarije gradbišča naj se uporabljajo sanitarije obstoječih objektov ali premični objekti sanitarij.

(3) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.

(4) Med gradnjo se zagotovi:

·  ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija);

·  odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov;

·  po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo.

(5) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:

·  zemeljski material deponirati izven območja vodotokov;

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih;

·  odpadkov, gradbenega materiala, s kakršno koli snovjo onesnažene vode se v vodotoke ter na vodna in priobalna zemljišča, ne odlaga;

·  začasne deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na način, da je preprečeno onesnaževanje voda;

·  načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo.

·  med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča.

35. člen

(razmejitev, izročitev in prevzem)

(1) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

XV.  Obveznosti investitorjev in izvajalcev

36. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta)

(1) Investitor je dolžan:

·  pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;

·  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

·  promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;

·  zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni;

·  zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb);

·  sprotno rekultivirati območja posegov;

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb;

·  preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;

·  sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;

·  začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.

(3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.

(4) Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč za gradnjo. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.

(5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.

XVI.  Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav

37. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1) Odstopanja pri načrtovanju objektov:

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

·  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov.

(2) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice,…).

(3) Dopustna so odstopanja od zarisanih zemljiških parcel zaradi natančnejšega projektiranja gospodarske javne infrastrukture ter preoblikovanje posameznih zemljiških parcel v skladu s potrebami investitorjev, pri čemer mora biti zagotovljena celovitost prostorske ureditve in zagotovljeni predvideni odmiki od sosednjih zemljišč.

(4) Predvidena je priključitev komunalnih odpadnih vod iz celotne gospodarske cone (obstoječe in predvidene) na javno kanalizacijsko omrežje, ki poteka ob državni cesti. V primeru, da do izvedbe objektov na območju predvidene širitve gospodarske cone kanalizacijsko omrežje celotne gospodarske cone še ne bo izvedeno, se izključno za komunalne odpadne vode iz novih objektov predvidi izvedba internega črpališča in tlačnega voda do jaška na obstoječi javni kanalizaciji.

(5) Dopustna so odstopanja glede načrtovane gospodarske javne infrastrukture, v kolikor z odstopanji soglaša pristojni mnenjedajalec. Večja odstopanja v zvezi z načrtovano cesto niso dopustna.

(6) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo znotraj parcele investitorja – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(7) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.

(8) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.

(9) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.

(10)  Dopustna je fazna gradnja, vsaka faza mora obsegati funkcionalno zaključeno celoto.

XVII.  Končne določbe

38. člen

(dostopnost podrobnega načrta)

Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Občini Hajdina ter na spletnem naslovu Občine Hajdina.

39. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

40. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 3505-9/2019

Identifikacijska številka v PIS: 1667

Datum: 12. 10. 2022