Na podlagi 110. in 119. člena ter druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/18 in 50/21) je Občinski svet Občine Šenčur na 3. redni seji dne 5. 4. 2023 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

ZA DEL OBMOČJA VG - 09 VOGLJE

I.  Splošne določbe

1. člen

(podlaga za občinski odlok)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur – Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/17 - uradno prečiščeno besedilo, 4/18 in 25/19 – v nadaljevanju: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja VG – 09 Voglje (v nadaljevanju OPPN).

(2) OPPN za del območja VG – 09 Voglje sta izdelala RcR projekt d.o.o. in RRD d.o.o., pod št. projekta 22/2019, oktobra 2019 in dopolnila januarja 2022. Predlog je bil izdelan avgusta 2022.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Odlok o OPPN določa:

I.  Splošne določbe

II.  Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom

III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor

IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

V.  Varstvo zračnega prometa

VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine ter za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

VII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

VIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega  načrta

IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

X.  Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

XI. Končne določbe

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka tega člena so grafično prikazane in obrazložene v grafičnem delu ter obveznih prilogah odloka:

GRAFIČNI DEL:

1.  Izrez iz veljavnega prostorskega akta s prikazom prostorske ureditve na širšem območju,  M 1 : 2000

2.  Obstoječe stanje, M 1 : 500

3.  Situacija vplivov in povezav,  M 1 : 5000

4.  Ureditvena situacija,  M 1 : 500

5.  Situacija komunalnih vodov in prometa , M 1 : 500

6.  Parcelacija in situacija zakoličbe, M 1 : 500

PRILOGE :

List 1. Prikaz veljavne namenske rabe, funkcionalnih in prostorskih enot, M 1 : 2000

List 2. Prikaz  obstoječe gospodarske javne infrastrukture, M 1 : 2000

List 3. Prikaz varstvenih režimov

List 4. Geodetski načrt, M 1 : 1000

II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN

3. člen

(opis območja – površine, meja in funkcionalne enote)

(1) Območje OPPN ureja prostor na južnem robu osrednjega dela naselja Voglje, zahodno od vaškega jedra.

(2) Območje zajema zemljišča gradbenih parcel št. 175/7, 175/8, 175/9, 175/10, 175/11, 176/10, 176/11 in del 175/16, vse k.o. Voglje, v skupni izmeri 3.116 m². 

(3) Meja območja OPPN poteka od stične točke parcel 176/11, 72/6, 176/10 in 72/7 po vzhodni meji parcele 176/11 proti severu, nato po severni meji parcel 176/11, 175/10, 175/9, 175/8 in 175/7, od tam dalje po zahodni meji parcele 175/7 in nato po južnih mejah parcel 175/16 in 176/10 ter vzhodni meji parcele 176/10, vse k.o. Voglje, vse do izhodiščne točke.

III.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

4. člen

(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN predstavlja manjše območje namenjeno stanovanjskim površinam na južnem robu novejšega osrednjega dela naselja Voglje. Na vzhodni strani območja je staro  vaško jedro naselja, na severu kmetiji in na zahodu novejši del naselja z zelo heterogeno novejšo gradnjo.

Na južni strani območja je obstoječa pot, ki se rekonstruira do nivoja skupinskega cestnega priključka v širini 3,50 m. 

Kmetijske površine na zahodu in jugu predstavljajo glede na svojo lego v naselju in možnosti komunalnega opremljanja potencialno možnost za širitev naselja.

(2) Območje se prometno v večjem delu tudi infrastrukturno navezuje na obstoječe omrežje vzhodno od območja OPPN, kjer se preko rekonstruirane poti na jugu območja priključuje na obstoječo občinsko pot, javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter omrežje za prenos podatkov in NN elektro omrežje. 

(3) Z OPPN predvidene gradnje ne bodo vplivale na kvaliteto bivanja v obstoječem delu naselja. Prav tako ne bo prihajalo do preobremenitev obstoječe infrastrukture. Načrtovana prometna in komunalna oprema bo omogočala tudi priključevanje dodatnih objektov ob eventualni širitvi območja stanovanjske gradnje. 

5. člen

(funkcija območja)

(1) Funkcija območja in objektov v OPPN (skladno z Uredbo o razvrščanju objektov  (Uradni list RS, št. 96/22)):

1110 - enostanovanjske stavbe;

1120 - dvostanovanjske stavbe.

Dovoljene so dopolnilne dejavnosti, ki so dopustne za stanovanjska območja (SS), v skladu s splošnimi pogoji OPN Šenčur.

Enostavni in nezahtevni pomožni objekti se lahko gradijo v skladu in pod pogoji določenimi za območje  enote urejanja z oznako SS v prilogi 1 OPN občine Šenčur.

6. člen

(oblikovanje objektov - izhodišča  in osnovne oblikovne značilnosti)

(1) Osnovna značilnost objektov je vzdolžna zasnova osnovnega tlorisa, z razmerjem med širino in dolžino osnovnega objekta minimalno 1 : 1,2, ki mora biti ohranjena tudi ob upoštevanju dovoljenih odstopanj. Na osnovni tloris se pri vseh tipih lahko navezujejo garaže kot aneksi, pravokotno na osnovni objekt ali v njegovem podaljšku. Garaže se lahko glede na tip objekta navezujejo nanj kjerkoli po njegovi dolžini ali širini, znotraj opredeljene gradbene meje. Lokaciji garaže ali  nadstreška oz. parkirnih mest  se lahko prilagodi cestni priključek  (ne glede na grafično prilogo k temu Odloku, ki prikazuje le eno možno rešitev).

(2) Garaže se lahko izvedejo kot masivni objekti ali v obliki nadstrešnic s streho v naklonu ali ravno streho oz. streho v minimalnem naklonu. Dopustna je izvedba uvoza v garažo z dvorišča ali neposredno s ceste.

(3) Dopustna je členitev posameznih objektov z namenom ustvarjanja razgibanih fasad in funkcionalnih prilagoditev. Dopustna je izvedba tlorisa objekta z aneksi poljubnih oblik k osnovnemu tlorisu, pri čemer je možna lokacija aneksov kjerkoli znotraj območja (tudi na vogalu), ki je na vse strani za 20 % večje od predpisanih dimenzij osnovnega objekta.

(4) Strehe nad aneksi so lahko ravne, enakega naklona kot osnovne strešine ali z drugim naklonom vklopljene v strešine objekta.

7. člen

(namembnost)

(1) Namembnost prostorov znotraj predpisanega volumna objekta, ki ga sestavljajo osnovni objekt, aneksi in prizidek garaže (K, P, M oz. N), je poljubno razporejena in se določa s projektom za hišo ter je lahko: stanovanjska, garaža ali prostori za mirne dopolnilne dejavnosti dovoljene v stanovanjskih območjih. Nad garažo so lahko tudi stanovanjski prostori.

8. člen

(gabariti)

(2) Objekti so lahko v celoti ali delno podkleteni ali nepodkleteni. Klet izpod nivoja terena lahko sega tudi izven objekta znotraj gradbene meje. 

(3) Kritina je lahko v sivi, grafitno sivi ali rdeče rjavi barvi. 

(4) Minimalno 60 % objekta mora biti prekrit s streho v osnovnem naklonu 38° – 45°, ostali del je lahko prekrit z ravno streho ali streho v minimalnem naklonu, pri čemer višina strešnega venca ne sme presegati 7,50 m. 

(5) Za osvetlitev mansarde je dopustna izvedba frčad prekritih s simetrično dvokapnico, s slemenom pravokotno na osnovno streho ali z ravno streho, s strešino pravokotno na  osnovno streho. Frčada se ne sme začeti na začetku strešine. 

(6) Fasade objektov morajo biti  obdelane v ometu bele ali pastelnih barv, deli fasad so lahko obdelani v poudarjenih – izrazitejših  barvnih tonih,  kamnu, opeki ali lesu oz. materialu  enakem, kot je kritina,  npr. pločevina, »esal« plošče in podobno. 

(7) Fasade objektov, lahko pa tudi konstrukcija,  so lahko v celoti ali deloma lesene.

(8) Ob objektih se lahko zgradijo zimski vrtovi, pergole in podobni oblikovno funkcionalni

elementi arhitekturno usklajeni z osnovnim objektom.

9. člen

(pogoji za zunanjo ureditev objektov in gradnjo pomožnih objektov)

(1) Dostopi so lahko tlakovani ali asfaltirani, lahko tudi peščeni, pri čemer mora biti zagotovljeno, da se pesek ne prenaša na cesto.

(2) Ob garažah ob uvozu se izven preglednostnega trikotnika določi lokacije za komunalne odpadke.

(3) Ograje okrog objektov so do največ višine 1,2 m s parapetom do 40 cm.  Ob soglasju sosedov je medposestna ograja lahko postavljena na parcelno mejo, ograja mora biti od parcele ceste oddaljena minimalno 0,50 m. V primeru ograje ali zapornice na dovozni cesti do objekta mora biti zagotovljen odmik od ceste minimalno 5 m.

(4) Parkirišča pri objektih je možno prekriti z  nadstrešnico s simetrično dvokapnico ali z ravno streho.

(5) Dopustne so vrtne ureditve – bazeni, pergole, vrtne lope.

(6) Dopusten je po en objekt posamezne vrste pomožnih objektov, pri čemer mora biti ohranjen

faktor zelenih površin  FZP 0,20. 

10. člen

(elementi za zakoličbo in oblikovanje gradbenih parcel)

(1) Velikosti posameznih parcel in elementi za zakoličbo so opredeljeni v grafičnih prilogah.

(3) Gradbena meja je določena za manj zahtevne objekte 4,00 m od parcelne meje in 6,00 m od ceste, za enostavne in nezahtevne objekte pa 1,50 m od parcelne meje in 4,00 m od ceste. Ob soglasju soseda – mejaša, je dovoljena postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov tudi bližje parcelni meji. 

Enaki  pogoji kot za enostavne in nezahtevne objekte veljajo tudi za garaže, kadar so združeni z osnovnim objektom in tako tvorijo skupaj z njim manj zahtevni objekt.

(4) Parcele se lahko združujejo - v tem primeru se združita tudi gradbeni meji tako, da se medsebojno povežeta. Ob združevanju parcel je dopustna tudi sprememba orientacije objekta tako, da je daljša stranica objekta vzporedna daljši stranici nove - združene parcele.

(5) Ograje med posameznimi parcelami se ob soglasju sosedov locirajo na parcelno mejo, v nasprotnem primeru pa 0,50 m od meje. Ograje ob cesti morajo biti odmaknjene 0,50 m od parcelne meje. 

11. člen

(zelene in druge skupne površine)

(1) V območju urejanja ni predvidenih skupnih zelenih in drugih površin. Zelene površine se urejajo individualno v okviru ureditve posameznih zasebnih vrtov. 

(2) Ob dovozni cesti se zasadi niz visokodebelnega drevja.

(3) Območje ne opravičuje in ne zahteva ureditve skupnega otroškega igrišča. V ta namen so na voljo obstoječe površine v vasi. 

IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

12. člen

(ceste)

(1) Cestno omrežje predstavlja novo načrtovana dovozna pot – skupinski cestni priključek, ki poteka po trasi obstoječega kolovoza in se navezuje na vzhodu na Kotno pot (občinska javna pot).

(2) Prometna površina se uredi kot »območje umirjenega prometa« z omejeno hitrostjo vozil na 10 km/h . Območje se označi s predpisano prometno signalizacijo. 

(3) Skupinski cestni priključek se zgradi na območju obstoječega kolovoza parcelnih št. 175/16, 176/10 v območju OPPN ter se navezuje na obstoječo prometno omrežje preko parcelnih št. 72/7 ter del 72/9 na javno pot parcelne št. 1525/46, vse k.o. Voglje. Vozišče je minimalne širine 3,50 m.

(4) Ob cesti se zgradi javna razsvetljava v skladu s predpisi o preprečevanju svetlobnega onesnaževanja.

13. člen

(mirujoč promet)

(1) Glede na dejavnost v objektih je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest, in sicer vsaj dva parkirna mesta na stanovanje. Za ostale dejavnosti se število parkirnih mest določi v skladu z OPN občine Šenčur.

(2) Parkirišča za potrebe posameznih objektov morajo biti urejena v okviru njihovih funkcionalnih zemljišč.

14. člen

(vodovod)

(1) V območju OPPN je predvidena izgradnja vodovodne mreže s hidrantnim omrežjem. Dimenzije oskrbovalnega vodovoda so DN 80 mm, hidranti so nadzemni. Na obstoječe omrežje se priključi na Kotni poti.  Na koncu trase se izvede sistem za odzračevanje in hidrant.

(2) Hišni priključki morajo biti izvedeni v betonskih jaških ali tipskih vodomernih jaških izven objektov. V jaških mora biti zagotovljeno merilno mesto za vsakega porabnika.

15. člen

(kanalizacija)

(1) Na območju mora biti zgrajen ločen kanalizacijski sistem meteornih in odpadnih voda.

(2) Meteorne vode se po lokalnih omrežjih speljejo v lokalne ponikovalnice, zato niso predmet skupne komunalne opreme, temveč zunanje ureditve posameznih objektov. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih ali manipulativnih površin.

(3) Odtok iz utrjenih površin je potrebno ustrezno urediti, da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje ali vode.  Odpadne vode iz parkirišč je potrebno speljati v ponikovalnico preko lovilca olj.

(4) Fekalne vode se speljejo v novozgrajeno kanalizacijo, ki se priključi na obstoječi jašek pred priključkom ceste na obstoječo cesto – Kotna pot na parceli št. 72/7, k.o. Voglje.

16. člen

(energetsko omrežje)

(1) Za napajanje novih in obstoječih odjemalcev z električno energijo se predvidi vkop novega NN kabelskega voda iz obstoječe TP Voglje. NN razvod  se izvede v sistemu kabelske kanalizacije 2 x PVC 160 mm z jaški na cestnem telesu.

(2) Priključevanje posameznih objektov se izvede v nadzemnih omaricah z merilnimi mesti.

17. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Trasa za telefonsko omrežje je načrtovana skupno s kabelskim omrežjem za prenos podatkov oz. TV signala, vendar z ločenimi vmesnimi jaški in ločenimi dovodi do posameznih stavb.

18. člen

(ogrevanje)

(1) Ogrevanje je možno preko lastnih kotlovnic - toplotne črpalke, plin z uporabo plinohramov UNP ali z drugimi alternativnimi viri izrabe energije, dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih sistemov.

19. člen

(odpadki)

(1) Na območju OPPN ni predvidenega samostojnega mesta za ločeno zbiranje odpadkov. V ta namen se v obsegu, kot je to organizirano, uporabi obstoječa lokacija v vasi.

(2) Lokacije zbirnih mest za odpadke morajo biti lahko dostopne za vozila, ki vršijo odvoz odpadkov.

20. člen

(javno dobro)

(1) Po izgradnji bodo javno dobro predstavljale površine ceste. 

V.  Varstvo zračnega prometa

21. člen

(vplivno območje letališča)

(1) Obravnavano območje se nahaja v vplivnem območju letališča – območje B, za katerega velja, da je potrebno pridobiti ustrezno soglasje  Javne agencije za civilno letalstvo RS  za postavitev trajnih ali začasnih objektov, katerih najvišji deli (vključno z antenami, dimniki, klimatskimi napravami, reklamnimi panoji ipd.) presegajo nadmorsko višino 408 m.n.m. ali pa njihova skupna višina presega 25 m.

VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine ter za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

22. člen

(naravne vrednote, kulturna dediščina)

(1) V območju ni evidentiranih naravnih vrednot ali območij pomembnih za ohranjanje biotskih raznovrstnosti.

(2) Območje se nahaja v vplivnem območju enote kulturne dediščine EŠD 10262 Voglje – vas. Načrtovana rešitev ne bo izstopala iz silhuete naselja, načrtovana gradnja ne bo imela negativnega vpliva na prostorsko integriteto vasi. Zaradi izboljšanja oblikovanja vizualnega roba vasi je ob dovozni cesti na parcelah predvidena zasaditev visokodebelnega drevja.

23. člen

(humus)

(1) Do izvedbe zunanje ureditve je potrebno odvečne količine humusa deponirati znotraj posameznih gradbenih parcel.

24. člen

(varovanje vode)

(1) Na območju ni vodotokov, z izgradnjo fekalne kanalizacije bo zaščitena podtalnica.

(2) Meteorne vode se speljejo v lokalne ponikovalnice, s čimer bo zagotovljeno bogatenje podtalnice.

VII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

25. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Obravnavana lokacija ne leži v območju poplav, visoke podtalnice, ne v erozivnem niti v plazovitem terenu, zato posebni ukrepi niso predvideni.

(2) Lokacija se nahaja v območju VIII. stopnje po MSC lestvici s povratno dobo 500 let, projektni pospešek tal je g = 0,25 (Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal).

(3) Glede na namembnost objektov ne obstaja možnost razlitja nevarnih snovi.

26. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarna varnost je zagotovljena z urbanistično zasnovo, ki zagotavlja ustrezne odmike med posameznimi objekti, ki predstavljajo vsak svoj požarni sektor.

(2) Sistem cest in velikost odprtih prostorov zagotavlja možnost intervencije tako v primeru požara kot drugih izrednih dogodkov.

(3) Za območje je načrtovan potek vodovoda s hidrantnim omrežjem.

VIII.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta

27. člen

(faznost)

(1) Dopustna je fazna izgradnja posameznih objektov, znotraj predvidene tlorisne velikosti v okviru gradbene meje.

(2) Sočasno z izgradnjo objektov mora biti zagotovljena izgradnja načrtovane komunalne opreme.

28. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Uresničitev z Odlokom opredeljenih pogojev za urejanje območja ne zahteva financiranja iz proračuna Občine Šenčur.

(2) Investitorji so dolžni na osnovi programa opremljanja stavbnega zemljišča, ki bo izdelan na osnovi OPPN, v sorazmernih deležih, vezanih na velikost posameznega zemljišča, financirati komunalno in prometno ureditev ter odkup zemljišča za skupne površine.

(3) Investitorji so v skladu z veljavnimi predpisi dolžni Občini Šenčur plačati sorazmerni delež stroškov za že zgrajeno primarno komunalno opremo, na katero bo navezano območje.

IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

29. člen

(tolerance)

(1) Dopustno je odstopanje tlorisnih dimenzij objektov, in sicer 20 % v obeh smereh znotraj gradbene meje posameznega objekta.

(2) Dopustne so prilagoditve trasnih potekov in dimenzij komunalnih naprav, če so rešitve usklajene s pogoji upravljavcev komunalnih naprav in bistveno ne vplivajo na infrastrukturno oskrbo območja.

(3) Odstopanja pri obsegu izgradnje komunalnih naprav niso možna. Dopustne so prilagoditve tras posameznih komunalnih naprav znotraj območja, če je zagotovljena ohranitev oz. izboljšanje funkcije ter pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč za izvedbo po spremenjeni trasi.

(4) Glede na funkcionalne potrebe posameznih objektov je možna prilagoditev uvozov.

X.  Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

30. člen

(usmeritve za ureditve po prenehanju veljavnosti)

(1) Po prenehanju veljavnosti OPPN je potrebno smiselno ohraniti zlasti določbe glede funkcije območja, prometne in komunalne infrastrukture ter pogoje za zunanjo ureditev objektov in gradnjo pomožnih objektov.

XI. Končne določbe

31. člen

(vpogled)

(1) OPPN je na vpogled vsem zainteresiranim na Občini Šenčur in Upravni enoti Kranj.

32. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

33. člen

(veljavnosti)

(1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-0018/2019-34 

Datum: 6. 4. 2023