Na podlagi 29.  in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 29.  člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJ-FO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18),  Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) in je občinski svet Občine Hoče–Slivnica na 16. redni seji dne 10. februarja 2021 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE HOČE – SLIVNICA ZA LETO 2022

I.   Splošne določbe

1. člen

S tem odlokom se za Občino Hoče - Slivnica za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu proračun).

II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče - Slivnica.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

III.      Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

(izvrševanje proračuna)

V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.

4. člen

(namenski prihodki)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki:

1.   prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje programov investicijskega značaja,

2.   prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom ,

3.   prihodki od prodaje stavbnih zemljišč,

4.   prihodki iz naslova sofinanciranja projektov,

5.   okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,

6.   koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,

7.   pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest;

8.   prihodki iz naslova turistične takse

9.   Prihodki od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.

Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v proračunu ni nakazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračuna.

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna) med proračunskimi uporabniki,  med področji proračunske porabe in med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, v višini 10% načrtovanih odhodkov proračuna, odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika – župan.

Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu  za leto 2022 in njegovi realizaciji.

6. člen

(dovoljeni obseg prevzemanja obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

V proračunu se lahko v tekočem letu za tekoče in investicijske odhodke ter investicijske transfere  razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v proračun oziroma načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto. V proračunu se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za tekoče in investicijske odhodke ter investicijske transfere, če je tako opredeljeno v proračunu in načrtu razvojnih programov.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1. v letu 2023 40 % navedenih pravi porabe

2. v ostalih prihodnjih letih 30 % pravic porabe.

Skupni obseg v letu 2022 prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v naslednjem letu za odhodke za blago in storitve ne sme presegati 30 % pravic porabe v posebnem delu proračuna-odhodki iz finančnih načrtov po programski klasifikaciji. Omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti za izvedbo projektov iz veljavnega NRP za obdobje 2022-2025, če so sofinancirani iz državnega proračuna, iz proračuna Evropske unije ali iz drugih ne proračunskih virov.

Omejitve iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje občine.

7. člen

(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)

Predstojnik neposrednega uporabnika poračuna lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov, in sicer brez omejitev v primeru, da se spreminja vrednost projektov ali postavk znotraj iste operacije. Za vse ostale projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora spremembo predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Predstojnika neposrednega uporabnika proračuna je pooblaščen za uvrščanje novih projektov v načrt razvojnih programov, na osnovi potrditve Občinskega sveta.

8. člen

(proračunska rezerva v primeru naravnih nesreč)

Proračunski sklad je račun proračunske rezerve za naravne nesreče, oblikovan po Zakonu o javnih financah. Sredstva iz rezerve za namene naravnih nesreč se uporabljajo za financiranje izdatkov za namene, opredeljene v 49. členu Zakona o javnih financah.

Sredstva se izločajo v rezerve postopoma, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Od prihodkov proračuna, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se izloča v sklad proračunska rezerva za naravne nesreče v višini 32.603,33 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člen ZJF do višine 20.000 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča Občinski svet. V  drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.

Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev rezerv za naravne nesreče pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna.

9. člen

(tekoča proračunska rezerva)

Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejen del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev. Sredstva tekoče proračunske rezerve se določa v višini   208.542,50 EUR.

Dodeljena sredstva iz splošne proračunske rezerve se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna.

IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja

10. člen

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. čl. ZJF  lahko župan dolžniku do višine 1.000 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.

Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2 €, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.

V.  Obseg zadolževanja in poroštev javnega sektorja

11. člen

Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se bo občina za proračun leta 2022 dodatno zadolžila za 1.500.000.

Občina ne bo  dajala poroštev javnim zavodom in neprofitnim organizacijam.

VI. Predhodne in končne določbe

12. člen

(začasno financiranje)

V obdobju začasnega financiranja Občine Hoče - Slivnica v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

13. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka  410-7/2020

Datum: 10. 02. 2021