|
Na
podlagi petega odstavka 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št.
33/07,
70/08
– ZVO-1B,
108/09,
80/10
– ZUPUDPP,
43/11 –
ZKZ-C, 57/12,
57/12
– ZUPUDPP-A,
(109/12),
76/14
– odl. US in
14/15 –
ZUUJFO) in 16. člena
Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09
- UPB,
87/12) je Občinski svet Občine Bled na 7. redni seji dne 22.12. 2015
sprejel |
|
|
|
|
|
O
OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE BL-27 SELIŠE NA BLEDU |
|
|
|
I.
Splošne določbe |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
(1) S tem Odlokom se ob
upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Bled (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 34/14, 40/14 in 14/15) (v nadaljevanju OPN
občine Bled) in v skladu s Sklepom o začetku priprave Občinskega
podrobnega prostorskega načrta za območje BL-27 Seliše na Bledu (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 14/15) sprejme Občinski podrobni
prostorski načrt za območje BL-27 Seliše na Bledu (v nadaljevanju OPPN).
|
|
(2) OPPN je pod številko
projekta P 123022 izdelalo podjetje ProtimRžišnik Perc d.o.o., v
decembru 2015. |
|
|
|
2. člen |
(vsebina OPPN)
|
|
Ta odlok
določa: |
|
·
območje OPPN, |
|
·
vplive in povezave s
sosednjimi območji, |
|
·
arhitekturne,
krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
|
·
načrt parcelacije, |
|
·
pogoje glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
|
·
rešitve in ukrepe za
varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, |
|
·
rešitve in ukrepe za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, |
|
·
dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev, |
|
·
etapnost izvedbe, |
|
·
druge pogoje in
zahteve za izvajanje OPPN. |
|
|
|
3. člen |
|
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) |
|
(1) Z OPPN se načrtuje
prenova programske, urbanistične in prometne zasnove območja enote
urejanja prostora z oznako BL-27 Seliše. |
|
(2) OPPN določa
prostorsko ureditev območja, pogoje za gradnjo novih objektov in za
posege na obstoječih objektih, pogoje za urejanje utrjenih in zelenih
površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne,
telekomunikacijske in druge javne gospodarske infrastrukture. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
(1) OPPN vsebuje
tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge. |
|
(2) Grafični del OPPN
obsega naslednje grafične načrte: |
|
·
Načrt namenske
rabe prostora |
|
·
Izsek iz
kartografskega dela OPN občine Bled M 1:4000 |
|
·
Vplivi in povezave
s sosednjimi območji |
|
·
Vplivi in povezave s
sosednjimi enotami urejanja prostora M 1:2000 |
|
·
Načrt območja z
načrtom parcelacije |
|
·
Geodetski načrt s
prikazom območja OPPN M
1:1000 |
|
·
Načrt parcelacije z
zakoličbo in prikazom javnega dobra M 1:1000 |
|
·
Načrt prostorske
ureditve |
|
·
Zazidalna situacija z
značilnimi prerezi M 1:1000 |
|
·
Zbirni načrt
komunalnih vodov in naprav M 1:500 |
|
·
Prometna ureditev s
prikazom intervencijskih površin M 1:1000 |
|
(3)
OPPN ima naslednje
priloge: |
|
·
izvleček iz OPN
občine Bled, |
|
·
prikaz stanja
prostora, |
|
·
strokovne podlage, |
|
·
smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora, |
|
·
obrazložitev in
utemeljitev OPPN, |
|
·
povzetek za javnost. |
|
|
|
II.
Območje OPPN |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
(1) Ureditveno območje
OPPN obsega enoto urejanja prostora z oznako BL-27 v celoti ter dela
enot urejanja prostora BL-24 (del zemljišča parc. št. 1239 in 1240, k.o.
Želeče) in BL-25 (zemljišči parc. št. 111/10 in 112/10, k.o. Želeče). |
|
(2) Ureditveno območje
OPPN obsega zemljišča, na katerih so obstoječi in predvideni objekti,
vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo in delovanje. |
|
(3) V ureditvenem območju
OPPN so zajeta zemljišča oz. deli zemljišč z naslednjimi parc. št.
(stanje GURS, november 2015): 111/2, 111/6, 111/7, 111/8, 111/10, 112/2,
112/6, 112/7, 112/10, 113/4, 113/5, 115/1, 115/5, 115/6, 115/7, 116/2,
116/5, 116/6, 116/8, 117, 118/1, 118/2, 118/3, 118/6, 118/7, 118/8,
118/9, 122/16, 317/2, 1160/6, 1208/10, 1239, 1240 vse k.o. Želeče (2191)
in 903, k.o. Bled (2190). |
|
(4)
Površina območja OPPN
meri približno 5,38 ha. |
|
(5) Širše območje OPPN
obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja: |
|
·
Infrastrukturni
priključki potekajo po naslednjih zemljiščih: |
|
·
vodovod: parc. št.
114/2, 114/6, 114/7, 122/10, 1160/6, 1208/10 (k.o. Želeče) |
|
·
meteorna
kanalizacija: parc. št. 316/3, 1208/9 (k.o. Želeče) |
|
·
fekalna kanalizacija:
parc. št. 112/1, 112/11 (k.o. Želeče) |
|
·
telekomunikacijsko
omrežje: parc. št. 111/7, 111/9 (k.o. Želeče) |
|
·
kabelska
kanalizacija: parc. št. 111/7, 111/9, 113/1 (k.o. Želeče) |
|
·
plinovodno omrežje:
parc. št. 317/2 (k.o. Želeče). |
|
·
Premostitveni objekt
čez potok Rečica: parc. št. 229/1 (k.o. Bled). |
|
·
Protihrupni ukrepi ob
zahodnem robu funkcionalne enote A: parc. št. 263/4 (k.o. Bled). |
|
(6) Meja območja OPPN je
razvidna iz grafičnega dela tega OPPN. |
|
(7)
|
|
6. člen |
(delitev ureditvenega
območja)
|
|
(1) Ureditveno območje
OPPN je razdeljeno na devet funkcionalnih enot (A, B, C, D, E, F, G, H
in I), ki tvorijo zaključene celote in se urejajo enotno.
|
|
(2) Funkcionalne enote so
razvidne iz grafičnega dela tega OPPN. |
|
|
|
III.
Vplivi in povezave s sosednjimi območji |
|
|
|
7. člen |
(vplivi in povezave s
sosednjimi enotami urejanja prostora)
|
|
(1) Območje OPPN se
nahaja ob vzhodnem vstopu na Bled in obsega zemljišča nekdanjega
tovarniškega kompleksa Vezenine Bled in zemljišča kompleksov Kovinske
Bled ter Mercatorja. Osrednji in jugovzhodni del območja je že pozidan,
na njem prevladujeta proizvodna in trgovska dejavnost, severni in
severovzhodni del območja pa je nepozidan. |
|
(2) V bližnji okolici, na
južni, vzhodni in zahodni strani, prevladuje stanovanjska pozidava, ob
glavni vzhodni vpadnici na Bled pa so razporejene pretežno centralne
dejavnosti (informacijsko središče, bencinski servis, policijska
postaja,…). Najbližje postajališče linijskega prevoza potnikov je
oddaljeno približno 330 m. Na severni strani se nahajajo odprte zelene
površine - pretežno travniki in sadovnjaki. |
|
(3) Teren je pretežno
raven. Po vzhodni meji območja teče potok Rečica, ki je v južnem delu,
ob obstoječem trgovskem objektu, urejen v betonskem koritu do prekritja
na Kajuhovi cesti. |
|
(4) Območje OPPN je
namenjeno centralnim dejavnostim, ki bodo dopolnjevale in sooblikovale
program vpadnice v mesto. Na območje se umešča tudi manjše obrtne
dejavnosti in garažno hišo, začasno se ohranja del proizvodnih
programov. |
|
(5) Umestitev novih
objektov upošteva postavitev, orientacijo, merilo in višino obstoječih
objektov v območju urejanja ter objektov s podobnim programom v okolici. |
|
(6) Na zahodni strani
območja OPPN je predvidena izvedba severne razbremenilne ceste, v sklopu
katere se izvede priključek Ceste na Dobe ter skupen priključek za izvoz
iz območja bencinskega servisa in območja Kovinske Bled. Na
severozahodnem robu območja je predvidena rezervacija prostora za
morebitno potrebno izvedbo protihrupnega ukrepa (protihrupni nasip oz.
ograja). Obveznost izvedbe protihrupnega ukrepa se preveri v fazi
izdelave projektne dokumentacije za gradnjo objekta v funkcionalni enoti
A. |
|
(7) Območje OPPN bo
prometno navezano na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih
prometnicah (Ljubljanska in Kajuhova cesta, Seliška cesta) in novih
prometnicah (severna razbremenilna cesta, Cesta na Dobe, glavna vzdolžna
cesta) in obstoječih ter novih kolesarskih in peš poteh. Dolgoročno je
predvideno nadaljevanje Ceste na Dobe preko potoka Rečica do območja
enote urejanja prostora z oznako DO-2 (predviden OPPN za stanovanjsko
pozidavo), v predhodni fazi pa je na tej trasi dopustna ureditev brvi za
pešce. |
|
(8) Ob zahodnem robu
območja poteka Črtomirova cesta, ki se na južni strani priključuje na
Kajuhovo cesto in preko katere je možen dostop do objektov Ljubljanska
cesta 21, 23 in 25 jugozahodno od območja OPPN. |
|
(9) Objekti znotraj
območja OPPN se bodo priključevali glede na njihove potrebe na obstoječo
infrastrukturo, t.j. vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno, električno
in telekomunikacijsko omrežje. Za potrebe napajanja novih objektov bo
treba zgraditi nove priključke na obstoječe infrastrukturno omrežje, ki
se nahaja v neposredni bližini obravnavanega območja. |
|
(10) Zaradi načrtovane
prostorske ureditve je predvidena postavitev nove kabelske
transformatorske postaje, ki bo nadomestila dve obstoječi
transformatorski postaji na južnem delu območja OPPN.
|
|
(11) Vplivi in povezave s
sosednjimi območji so prikazani v grafičnem načrtu 2 – Vplivi in
povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. |
|
|
|
IV.
Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
(1)
Območje OPPN je opredeljeno kot območje
centralnih dejavnosti, ki je namenjeno poslovno-trgovskim, družbenim,
oskrbnim in storitvenim dejavnostim, gostinski dejavnosti strežbe,
manjšim obrtnim dejavnostim ter bivanju. |
|
(2)
Dopustne vrste objektov po funkcionalnih
enotah: |
|
·
A: |
|
·
CC-SI 12112 Gostilne,
restavracije in točilnice |
|
·
CC-SI 12201 Stavbe
javne uprave |
|
·
CC-SI 12202 Stavbe
bank, pošt, zavarovalnic |
|
·
CC-SI 12203 Druge
poslovne stavbe |
|
·
CC-SI 12301 Trgovske
stavbe |
|
·
CC-SI 12302 Sejemske
dvorane, razstavišča |
|
·
CC-SI 12304 Stavbe za
storitvene dejavnosti (razen avtopralnice) |
|
·
CC-SI 12420 Garažne
stavbe (kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12610 Stavbe za
kulturo in razvedrilo (tudi dnevni center za različne starostne skupine
– kot del stavbe, razen igralnice, cirkusi in diskoteke) |
|
·
CC-SI 12620 Muzeji in
knjižnice |
|
·
CC-SI 12630 Stavbe za
izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo |
|
·
CC-SI 12640 Stavbe za
zdravstveno oskrbo |
|
·
CC-SI 12650 Stavbe za
šport (plavalni bazeni, telovadnice, center za fitnes, jogo, aerobiko,
ipd. s sanitarijami in garderobami - kot del stavbe) |
|
·
B: |
|
·
CC-SI 1122 Tri-in
večstanovanjske stavbe (do 30% stanovanj na območju funkcionalne enote) |
|
·
CC-SI 11301
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji |
|
·
CC-SI 11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (samo dom za
starejše osebe) |
|
·
CC-SI 12301 Trgovske
stavbe (kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12304 Stavbe za
storitvene dejavnosti (razen avtopralnice in le kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12420 Garažne
stavbe (kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12610 Stavbe za
kulturo in razvedrilo (samo dnevni center za različne starostne skupine
– kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12640 Stavbe za
zdravstveno oskrbo (kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12650 Stavbe za
šport (plavalni bazeni, telovadnice, center za fitnes, jogo, aerobiko,
ipd. s sanitarijami in garderobami - kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12721 Stavbe za
opravljanje verskih obredov (kapela - kot del stavbe) |
|
·
C: obstoječ objekt |
|
·
CC-SI 125
Industrijske stavbe in skladišča |
|
·
CC-SI 12203 Druge
poslovne stavbe (kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 23020
Elektrarne in drugi energetski objekti (samo kotlovnice - kot del
stavbe) |
|
·
novogradnja |
|
·
CC-SI
12112 Gostilne, restavracije in točilnice |
|
·
CC-SI 12201 Stavbe
javne uprave |
|
·
CC-SI 12202 Stavbe
bank, pošt, zavarovalnic |
|
·
CC-SI 12203 Druge
poslovne stavbe |
|
·
CC-SI 12301 Trgovske
stavbe |
|
·
CC-SI 12302 Sejemske
dvorane, razstavišča |
|
·
CC-SI 12304 Stavbe za
storitvene dejavnosti (razen avtopralnice) |
|
·
CC-SI 12420 Garažne
stavbe (kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12610 Stavbe za
kulturo in razvedrilo (razen igralnice, cirkusi in diskoteke) |
|
·
CC-SI 12620 Muzeji in
knjižnice |
|
·
CC-SI 12630 Stavbe za
izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo |
|
·
CC-SI 12640 Stavbe za
zdravstveno oskrbo |
|
·
CC-SI 12650 Stavbe za
šport (plavalni bazeni, telovadnice, center za fitnes, jogo, aerobiko,
ipd. s sanitarijami in garderobami - kot del stavbe) |
|
·
D: |
|
·
CC-SI 12202 Stavbe
bank, pošt, zavarovalnic |
|
·
CC-SI 12301 Trgovske
stavbe (tudi restavracije in točilnice v nakupovalnih centrih) |
|
·
CC-SI 12304 Stavbe za
storitvene dejavnosti (razen avtopralnice) |
|
·
E: |
|
·
CC-SI 1122 Tri-in
večstanovanjske stavbe (do 30% stanovanj na območju funkcionalne enote) |
|
·
CC-SI 11301
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji |
|
·
CC-SI 11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (samo dom za
starejše osebe) |
|
·
CC-SI 12112 Gostilne,
restavracije in točilnice (samo slaščičarne in kavarne) |
|
·
CC-SI 12301 Trgovske
stavbe (kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12304 Stavbe za
storitvene dejavnosti (razen avtopralnice in le kot del stavbe*) |
|
·
CC-SI 12420 Garažne
stavbe (kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12610 Stavbe za
kulturo in razvedrilo (samo dnevni center za različne starostne skupine
– kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12640 Stavbe za
zdravstveno oskrbo (kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12650 Stavbe za
šport (plavalni bazeni, telovadnice, center za fitnes, jogo, aerobiko,
ipd. s sanitarijami in garderobami - kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12721 Stavbe za
opravljanje verskih obredov (kapela - kot del stavbe) |
|
Opomba: |
|
*velja
le za objekt 7, objekt 6 je lahko v celoti namenjen storitveni
dejavnosti. |
|
·
-F: |
|
·
CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice |
|
·
CC-SI 12203 Druge poslovne stavbe |
|
·
CC-SI 12301 Trgovske stavbe
|
|
·
CC-SI 12304 Stavbe za storitvene
dejavnosti |
|
·
CC-SI 125 Industrijske stavbe in
skladišča (samo mizarske in podobne delavnice, pekarne, pivovarne,
pokrite skladiščne površine) |
|
·
CC-SI 12610 Stavbe za
kulturo in razvedrilo (samo dnevni center za različne starostne skupine) |
|
·
CC-SI 12713 Stavbe za spravilo pridelka
(samo sirarne) |
|
·
CC-SI 23020 Elektrarne in drugi
energetski objekti (samo kotlovnice - kot del stavbe) |
|
·
G: |
|
·
CC-SI 12420 Garažne
stavbe |
|
·
CC-SI 12740 Druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje (sanitarni objekt za potrebe parkirišča
za avtodome – kot del garaže ali kot samostojni objekt) |
|
·
CC-SI 21120 Lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (parkirišča
in pešpoti) |
|
·
CC-SI 125 Industrijske stavbe in
skladišča (samo avtomehanična delavnica - kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12304 Stavbe za storitvene
dejavnosti (samo avtopralnica) |
|
·
H: |
|
·
obstoječa objekta |
|
·
CC-SI 12112 Gostilne,
restavracije in točilnice |
|
·
CC-SI 12203 Druge
poslovne stavbe |
|
·
CC-SI
12301 Trgovske stavbe |
|
·
CC-SI
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnice) |
|
·
CC-SI
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (pokrite skladiščne površine) |
|
·
novogradnja |
|
·
CC-SI 12112 Gostilne,
restavracije in točilnice |
|
·
CC-SI 12201 Stavbe
javne uprave |
|
·
CC-SI 12202 Stavbe
bank, pošt, zavarovalnic |
|
·
CC-SI 12203 Druge
poslovne stavbe |
|
·
CC-SI 12301 Trgovske
stavbe |
|
·
CC-SI 12302 Sejemske
dvorane, razstavišča |
|
·
CC-SI 12304 Stavbe za
storitvene dejavnosti (razen avtopralnice) |
|
·
CC-SI 12420 Garažne
stavbe (kot del stavbe) |
|
·
CC-SI 12610 Stavbe za
kulturo in razvedrilo (razen igralnice, cirkusi in diskoteke) |
|
·
CC-SI 12620 Muzeji in
knjižnice |
|
·
CC-SI 12630 Stavbe za
izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo |
|
·
CC-SI 12650 Stavbe za
šport (plavalni bazeni, telovadnice, center za fitnes, jogo, aerobiko,
ipd. s sanitarijami in garderobami - kot del stavbe) |
|
·
I: |
|
·
CC-SI 21120 Lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste |
|
·
CC-SI 21410 Mostovi
in viadukti (cestni mostovi in brvi) |
|
·
CC-SI 2152 Jezovi,
vodne pregrade in drugi vodni objekti |
|
·
CC-SI 24122 Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo
otroška in druga javna igrišča ter javni vrtovi, parki in trgi, ki niso
sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine) |
|
(3) Na celotnem območju OPPN je poleg že
navedenega dopustna tudi: |
|
·
gradnja novih in vzdrževanje ter
rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav komunalne, energetske,
prometne in druge gospodarske infrastrukture: |
|
·
CC-SI 21120 Lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (ceste in
ulice, drevoredi v varovalnem pasu cest, pešpoti in cone za pešce,
kolesarske steze, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne
prometne površine ob objektih, cestni priključki in prometne površine
zunaj vozišča – počivališča, parkirišča, obračališča, prometna
signalizacija in prometna oprema ter cestne inštalacije in tehnične
naprave in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter
zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa) |
|
·
CC-SI 222 Lokalni
cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska
omrežja |
|
·
CC-SI 23020
Elektrarne in drugi energetski objekti (individualne ali centralne
kotlovnice v objektih) |
|
·
gradnja garaž pod terenom: |
|
·
CC-SI 12420 Garažna stavba
|
|
·
urejanje zelenih in utrjenih zunanjih
površin: |
|
·
CC-SI 24122 Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo
otroška in druga javna igrišča ter javni vrtovi, parki in trgi, ki niso
sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene
zelene površine). |
|
(4)
V funkcionalnih enotah so poleg
dejavnosti, navedenih v 11. do 18. členu tega odloka (opis prostorskih
ureditev po posameznih funkcionalnih enotah), dopustne tudi druge vrste
objektov in dejavnosti, ki so navedene v tem členu. |
|
|
|
9. člen |
(vrste dopustnih gradenj)
|
|
Na območju OPPN so dopustne naslednje
vrste prostorskih ureditev in gradenj: |
|
·
gradnja novih
objektov (tudi dozidave in nadzidave v okviru dopustnih kapacitet in
gabaritov), |
|
·
rekonstrukcija
objektov, |
|
·
vzdrževanje objektov,
|
|
·
odstranitve objektov,
|
|
·
spremembe namembnosti
v okviru z OPPN dopustnih dejavnosti, |
|
·
postavitve
nezahtevnih in enostavnih objektov, |
|
·
gradnja nove ter
rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje komunalne, energetske,
prometne in druge gospodarske infrastrukture. |
|
|
|
10. člen |
(splošni pogoji za
oblikovanje in umeščanje objektov)
|
|
(1)
Oblikovanje objektov znotraj območja
posameznih funkcionalnih enot mora dosegati visoko arhitekturno kakovost
in mora biti poenoteno, prav tako mora biti medsebojno poenoteno
oblikovanje objektov v funkcionalnih enotah B in E. |
|
(2) Priporoča se raba ekoloških in
recikliranih materialov (še zlasti konstrukcijskih in fasadnih
elementov, stavbnega pohištva) ter intenzivna ozelenitev objektov in
njihove okolice z lokalno značilnimi rastlinskimi vrstami. Zasnove
objektov in tehnične naprave objektov naj bodo okoljsko napredne in
energetsko varčne. |
|
(3) Tlorisni gabariti objektov so
opredeljeni z gradbenimi mejami (GM), z določenimi faktorji zazidanosti
gradbene parcele (FZ), faktorji izrabe gradbene parcele (FI) in z
minimalnim deležem odprtih bivalnih površin (DOBP). Višinski gabariti so
opredeljeni s številom etaž in z določeno maksimalno višino objekta nad
koto pritličja. |
|
(4)
Pri izračunu DOBP se
upoštevajo zelene površine na raščenem terenu, zelenice in drevoredi ob
prometnih in parkirnih površinah in tlakovane površine, ki zagotavljajo
kakovost bivanja ali delovnega okolja ter so namenjene zunanjemu bivanju
in skupni rabi prebivalcev objekta ali nekega območja in ne služijo kot
prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. DOBP se računa na
površino funkcionalne enote in mora vključevati najmanj 50% zelenih
površin na raščenem terenu. |
|
(5)
Objekti morajo biti locirani znotraj
gradbenih mej ter v skladu s predpisi s področja graditve objektov in
varstva pred požarom. Gradbena meja (GM) je črta, ki je načrtovani
objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje
odmaknjeni v notranjost parcele, namenjene gradnji. |
|
(6)
Odmiki objektov od parcelnih mej morajo
biti v skladu z zazidalno situacijo oz. v okviru dopustnih odstopanj,
pod pogojem, da so usklajeni z zahtevami nosilcev urejanja prostora, s
predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom.
|
|
(7)
Fasade objektov morajo biti zasnovane
sodobno, s kvalitetnimi in trajnimi materiali. Dovoljene so različne
finalne obdelave fasad kot tudi njihove kombinacije (klasična fasada,
steklena fasada, druge fasadne obloge (kot npr. les, kamen, pločevina),
elementi zelenega oblikovanja). |
|
(8)
Barve fasade so lahko v odtenkih bele
(razen snežno bele), sive ali bež barve. Barva fasade in stavbnega
pohištva mora biti določena v gradbenem dovoljenju. |
|
(9)
Na fasadi objekta so dopustni oblikovni
in barvni poudarki v skladu s celostno podobo podjetja (največ na 10%
ene fasade objekta). |
|
(10)
Na novih objektih je uporaba lesa na
fasadi obvezna (najmanj na 10% fasadnega ovoja stavbe).
|
|
(11) Za kamnite in lesene arhitekturne
elemente na fasadi se uporablja lokalno značilni kamen in les, ki se
naravno stara in sčasoma osivi. Uporaba refleksnega stekla ni dopustna. |
|
(12)
Strehe stavb morajo biti oblikovane kot
ravne strehe ali enokapne strehe z naklonom do 12º. Strešna kritina naj
bo sive barve, dopustna je tudi izvedba v obliki zelene strehe ter
namestitev elementov za pridobivanje alternativnih virov energije (npr.
sončni zbiralnik, sprejemniki sončne energije za pripravo tople vode,
fotovoltaika,…). Elementi za pridobivanje alternativnih virov energije
ne smejo biti postavljeni pravokotno na strešino in ne smejo segati nad
sleme poševne strehe in morajo biti umeščeni tako, da so čim manj vidni. |
|
(13)
Klimatske naprave naj bodo umeščene na
vizualno neizpostavljenih delih stavbe, v kolikor to ni možno pa morajo
bitinameščene tako, da zunanja enota naprave ni vidna. Namestitev je
dopustna tudi kot sestavni del oblikovane fasade. |
|
(14)
Za vse objekte v javni rabi je treba
zagotoviti neovirano uporabo in gibanje funkcionalno oviranim osebam,
tako zunaj kot znotraj objekta. |
|
(15) Na celotnem območju OPPN je dopustna
gradnja več podzemnih etaž. |
|
11. člen |
|
(prostorska
ureditev v funkcionalni enoti A) |
|
Zazidalna zasnova |
|
(1) V funkcionalni enoti A je
predvidena gradnja trgovsko – storitvenega oz. poslovnega objekta
(objekt 1), ki se ga prometno naveže na novo predvideno Cesto na Dobe.
|
|
(2) Pritličje objekta mora biti
v javni rabi. |
|
Dopustna izraba prostora in velikost
objektov |
|
(3) Površina funkcionalne enote:
cca. 4.500 m2 |
|
·
Etažnost: do K+P+2 |
|
·
FZ: največ 40 % |
|
·
FI: največ 1 |
|
·
DOBP: najmanj 35 % |
|
·
Višina objekta: največ 11 m, oblikovni
poudarek največ 13,50 m (do 33% zazidane površine) |
|
Oblikovanje objektov
|
|
(4) Z daljšima stranicama mora
biti objekt orientiran v smeri S-J, kar omogoča optimalno osončenje
prostorov v vseh letnih časih. |
|
(5) Objekt skupaj z novo
predvidenim bencinskim servisom (predviden v OPPN za severno
razbremenilno cesto) tvori novo ulično pozidavo ob severni razbremenilni
cesti ter predvideni Cesti na Dobe, zato morata imeti zahodna in južna
fasada urbani značaj. |
|
(6) Objekt predstavlja
prostorsko dominanto ob vstopu na območje OPPN, zato je del objekta
dopustno izvesti kot višji oblikovni poudarek, višine do 13,50 m.
|
|
Zelene površine in urejanje okolice
objektov |
|
(7) Za potrebe novogradnje je
treba na parceli za gradnjo urediti površine za mirujoči promet in
manipulacijske ter zelene površine. |
|
(8) Ob predvideni severni
razbremenilni cesti je obvezna zasaditev drevoreda, ki mora biti skladna
z načrtom krajinske arhitekture javnih zelenih površin na območju
severne razbremenilne ceste. |
|
(9)
Na zahodnem robu
funkcionalne enote (ob meji s severno razbremenilno cesto) je potrebno
predvideti rezervacijo prostora za morebitno potrebno izvedbo
protihrupnih ukrepov (nasip ali protihrupna ograja). Obveznost izvedbe
ukrepa je potrebno preveriti glede na namembnost objekta v fazi priprave
projektne dokumentacije za obravnavani objekt. |
|
|
|
12. člen |
|
(prostorska
ureditev v funkcionalni enoti B) |
|
Zazidalna zasnova |
|
(1)
V funkcionalni enoti B je
predvidena gradnja dveh objektov z oskrbovanimi stanovanji in
spremljajočimi programi (objekt 2 in objekt 3), ki se ju prometno naveže
na novo predvideno Cesto na Dobe. |
|
(2) Do 30% stanovanj v
funkcionalni enoti se lahko predvidi kot običajna stanovanja (skladno s
CC-SI: 1122 Tri-in večstanovanjske stavbe). |
|
(3) V pritličjih objektov se
prednostno predvidi nestanovanjska raba. |
|
(4) Pod objektoma je dopustna
gradnja skupne kletne garaže in servisnih prostorov, dopustno pa je tudi
povezovanje objektov nad terenom. |
|
Dopustna izraba prostora in velikost
objektov |
|
(5) Površina funkcionalne enote:
cca. 6.840 m2 |
|
·
Etažnost: do K+P+2 |
|
·
FZ: največ 40 % |
|
·
FI: največ 1.1 |
|
·
DOBP: najmanj 47 % |
|
·
Višina objekta: največ 11 m |
|
Oblikovanje objektov |
|
(6) Z daljšima stranicama morata
biti objekta orientirana v smeri S-J, kar omogoča optimalno osončenje
prostorov v vseh letnih časih. |
|
(7) Med objektoma se uredi
manjši trg. |
|
Zelene površine in urejanje okolice
objektov |
|
(8) V primeru, da bodo v
pritličju objekta predvidena stanovanja, individualno urejanje zunanjih
bivalnih površin ni dopustno (npr. ureditev lastniških vrtov in teras na
terenu ob pritličnih stanovanjih). Zunanja ureditev v funkcionalni enoti
mora biti enovita in pod enakimi pogoji dostopna vsem uporabnikom
objektov na območju. |
|
(9) Za potrebe novogradnje je
treba na parceli za gradnjo urediti manipulacijske ter zelene površine.
|
|
(10)
Zunanja ureditev in kota
pritličja objektov se morata prilagoditi višinski situaciji Ceste na
Dobe in predvideni premostitveni konstrukciji čez potok Rečica, hkrati
pa morata upoštevati tudi višinsko regulacijo zunanjih ureditev
sosednjih objektov in ureditev. |
|
(11)
Ob predvideni Cesti na Dobe
je obvezna zasaditev drevoreda, ki mora biti skladna z načrtom krajinske
arhitekture javnih zelenih površin na območju OPPN. |
|
(12)
Na severo-zahodni strani
funkcionalne enote se zasadi avtohtono sadno drevje kot ukrep
nadomeščanja obstoječega sadovnjaka. |
|
(13)
Površine za mirujoči promet
na terenu se zagotavljajo na javnih površinah izven funkcionalne enote,
ob Cesti na Dobe, lahko pa tudi na območju funkcionalne enote E. |
|
|
|
13. člen |
|
(prostorska
ureditev v funkcionalni enoti C) |
|
Zazidalna zasnova |
|
(1)
V funkcionalni enoti C se
nahaja obstoječ proizvodni objekt Kovinska Bled (objekt 4). Za potrebe
obstoječega objekta se izvede nov prometni priključek iz novo predvidene
glavne vzdolžne ceste ter nov dodaten izvoz na novo predvideno Cesto na
Dobe, preko katerega je predviden tudi izvoz iz predvidenega bencinskega
servisa ob severni razbremenilni cesti. |
|
(2) Za obstoječ legalno zgrajen
objekt je dopustna rekonstrukcija (brez povečanja prostornine, razen za
zagotavljanje predpisov s področja učinkovite rabe energije v stavbah),
sprememba namembnosti ni dopustna, razen za potrebe ureditve centralne
kotlovnice za potrebe območja. Dopustno je tudi vzdrževanje objekta in
odstranitev. |
|
(3) Obstoječe prizidke
(vratarnica in nadstrešnica) ob zahodnem robu zemljišča je potrebno
odstraniti (kot prikazano v grafičnem delu). |
|
(4)
Na dvorišču obstoječega
proizvodnega objekta je dopustna postavitev prostostoječih regalov (s
površino do 20 m2) in pergole nad parkirnimi mesti (s površino do 450
m2). Pergolo sestavlja vertikalno in horizontalno kovinsko ogrodje, ki
se intenzivno ozeleni. Kovinski deli morajo biti grafitno sive barve
MS-5. Ozelenitev pergole in vzhodne ozelenjene fasade objekta mora biti
poenoteno. |
|
(5)
V primeru odstranitve
obstoječega objekta je znotraj določene gradbene meje dopustna gradnja
novega objekta, katerega pritličje mora biti v javni rabi. |
|
Dopustna izraba prostora in velikost objektov
(za novogradnjo po odstranitvi obstoječega objekta) |
|
(6) Površina funkcionalne enote:
cca. 4.180 m2 |
|
·
FZ: največ 40 % |
|
·
FI: največ 1 |
|
·
DOBP najmanj 30 % |
|
·
Etažnost: do K+P+2 |
|
·
Višina novega objekta: največ 11 m |
|
Oblikovanje objektov |
|
(7) Fasade obstoječega objekta
je v primeru rekonstrukcije potrebno poenotiti (barve, materiali, ipd.)
z namestitvijo dodatne fasadne obloge ter v čim večji možni meri
vizualno prilagoditi novi namembnosti območja. Vzhodno fasado
obstoječega objekta je potrebno izvesti kot ozelenjeno fasado. Južno
fasado obstoječega objekta je dopustno višinsko poenotiti (do obstoječe
maksimalne višine objekta) brez povečanja prostornine obstoječega
objekta, lahko se izvede kot ozelenjena fasada. |
|
(8) Fasado oz. hrbtišče
prostostoječih regalov na dvorišču objekta je potrebno, v primeru, da se
pergola ne izvede, proti novo predvideni Cesti na Dobe oblikovati
skladno s fasado objekta (barve, materiali, ipd.). |
|
(9) Čelna fasada novega objekta
mora biti orientirana proti novo predvideni glavni vzdolžni cesti,
znotraj območja OPPN. |
|
Zelene površine in urejanje okolice
objektov |
|
(10)
Za potrebe obstoječe
dejavnosti je potrebno urediti parkirišče na lokaciji severno od
obstoječega objekta. |
|
(11)
Obstoječo zasaditev dreves
na zahodni strani objekta je potrebno ohranjati, na mestu odstranjenih
prizidkov (vratarnica in nadstrešnica) pa je potrebno zasaditi dodatna
drevesa. |
|
(12)
Dopustna je postavitev
žičnate ograje do višine 2,20 m. Ograja naj se na vzhodni in južni
strani objekta ozeleni in vključi v vertikalno ozelenitev fasade.
|
|
(13)
Za potrebe novogradnje po
odstranitvi obstoječega objekta je treba na parceli za gradnjo urediti
površine za mirujoči promet, manipulacijske in zelene površine ter
drevored ob glavni vzdolžni cesti. |
|
|
|
14. člen |
|
(prostorska
ureditev v funkcionalni enoti D) |
|
Zazidalna zasnova |
|
(1) V funkcionalni enoti D je
predvidena gradnja trgovskega centra (objekt 5), ki se ga prometno
naveže preko dveh novih priključkov na novo predvideno glavno vzdolžno
cesto. |
|
(2) Pred oz. sočasno z gradnjo
objekta je potrebno obstoječ mešan kanal, ki poteka po zahodnem robu
funkcionalne enote, prestaviti v traso Črtomirove ceste. Prestavitev
fekalne kanalizacije se izvede skladno s pogoji upravljavca in na
stroške investitorja. |
|
(3) Pritličje objekta mora biti
v javni rabi. |
|
Dopustna izraba prostora in velikost
objektov |
|
(4) Površina funkcionalne enote:
cca. 9.000 m2 |
|
·
Etažnost: do P+1 |
|
·
FZ: največ 35 % |
|
·
FI: največ 1 |
|
·
DOBP: najmanj 20 % |
|
·
Višina objekta: največ 11 m |
|
Oblikovanje objektov
|
|
(5) Orientacija objekta mora
biti vzporedna z lego obstoječih objektov v funkcionalnih enotah C, F in
H. |
|
Zelene površine in urejanje okolice
objektov |
|
(6) Za potrebe novogradnje je
treba na parceli za gradnjo urediti površine za mirujoči promet in
manipulacijske ter zelene površine. |
|
(7) Ob predvideni glavni
vzdolžni cesti ter ob Črtomirovi cesti in mešani površini za pešce in
kolesarje je obvezna zasaditev drevoreda, ki mora biti skladna z načrtom
krajinske arhitekture javnih zelenih površin na območju OPPN.
|
|
|
|
15. člen |
|
(prostorska
ureditev v funkcionalni enoti E) |
|
Zazidalna zasnova |
|
(1)
V funkcionalni enoti E je
predvidena gradnja dveh objektov z oskrbovanimi stanovanji in
spremljajočimi programi (objekt 6 in 7), ki se ju prometno naveže na
novo predvideno Cesto na Dobe ter na novo predvideno glavno vzdolžno
cesto (preko ceste med funkcionalnima enotama E in F). Pritličje objekta
6 mora biti v javni rabi. |
|
(2) Pod objektoma je dopustna
gradnja skupne kletne garaže in servisnih prostorov, dopustno pa je tudi
povezovanje objektov nad terenom. |
|
(3) Do 30% stanovanj v
funkcionalni enoti se lahko predvidi kot običajna stanovanja (skladno s
CC-SI: 1122 Tri-in večstanovanjske stavbe). |
|
(4)
Na vzhodnem delu
funkcionalne enote je predvidena ureditev javne parkovne površine. |
|
Dopustna izraba prostora in velikost
objektov |
|
(5) Površina območja: cca. 8.135
m2 |
|
·
Etažnost: do K+P+2 |
|
·
FZ: največ 40 % |
|
·
FI: največ 1 |
|
·
DOBP: najmanj 47 % |
|
·
Višina objekta: največ 11 m |
|
Oblikovanje objektov
|
|
(6) Z daljšima stranicama morata
biti objekta orientirana v smeri S-J, kar omogoča optimalno osončenje
prostorov v vseh letnih časih. |
|
(7)
Med objektoma se uredi
manjši trg. |
|
Zelene površine in urejanje okolice
objektov |
|
(8) V primeru, da bodo v
pritličju objekta predvidena stanovanja, individualno urejanje zunanjih
bivalnih površin ni dopustno (npr. ureditev lastniških vrtov in teras na
terenu ob pritličnih stanovanjih). Zunanja ureditev v funkcionalni enoti
mora biti enovita in pod enakimi pogoji dostopna vsem uporabnikom
objektov na območju. |
|
(9)
Za potrebe novogradnje je
treba na parceli za gradnjo urediti površine za mirujoči promet,
manipulacijske ter zelene površine. |
|
(10) Zunanja ureditev in kota
pritličja objektov se morata prilagoditi višinski regulaciji novo
predvidene Ceste na Dobe in predvideni premostitveni konstrukciji čez
potok Rečica, hkrati pa morata upoštevati tudi višinsko regulacijo novo
predvidene glavne vzdolžne ceste ter zunanje ureditve sosednjih
obstoječih objektov in ureditev. |
|
(11)
Ob predvideni glavni
vzdolžni cesti je obvezna zasaditev drevoreda, ki mora biti skladna z
načrtom krajinske arhitekture javnih zelenih površin na območju OPPN.
|
|
(12) Zaradi raznolikosti
dopustnih dejavnosti v sosednjih funkcionalnih enotah (predvsem v C in
F) je na robovih funkcionalne enote priporočena izvedba intenzivne
ozelenitve. |
|
(13)
Na vzhodni strani
funkcionalne enote je predvidena ureditev javne parkovne površine v
izmeri najmanj 700 m2. Park je namenjen širši javnosti, stanovalcem
oskrbovanih stanovanj, obiskovalcem in okoliškim prebivalcem. Program v
parku mora biti prilagojen vsem uporabnikom. Dopustno je umestiti
različne ureditve: igrala za otroke z ustrezno varnostno podlago,
zunanje fitnes naprave in podobne ureditve, sprehajalne poti, urbano
opremo (klopi, mize, koše za smeti, pitnike, vodne motive, razsvetljavo)
in zasaditev. |
|
(14) Javna parkovna površina je
predvidena kot zelena površina na raščenem terenu, s prevladujočim
deležem travnatih površin s skupinami drevja in grmovnic in s prostori
za sedenje. V park je potrebno umestiti tudi večja drevesa. Z ustrezno
zasaditvijo naj se zagotovi senca zlasti ob prostorih namenjenih za
sedenje. Rastlinske vrste, ki bodo izbrane za zasaditev, ne smejo biti
strupene, bodičaste, alergene ali eksotične. Prav tako je prepovedana
uporaba invazivnih tujerodnih vrst. |
|
|
|
16. člen |
|
(prostorska
ureditev v funkcionalni enoti F) |
|
Zazidalna zasnova |
|
(1) V funkcionalni enoti F se
nahaja obstoječ proizvodni in skladiščni objekt Vezenin Bled (objekt 8).
Za potrebe obstoječega objekta se izvede nova dostopna cesta iz novo
predvidene glavne vzdolžne ceste, ki hkrati služi tudi kot dostop do
predvidenega parkirišča za avtodome v funkcionalni enoti G.
|
|
(2)
Ob vzhodnem robu objekta 8
je predvidena enosmerna cestna povezava do dostopne ceste med
funkcionalnima enotama E in F. |
|
(3) Za obstoječ legalno zgrajen
objekt je dopustna rekonstrukcija (brez povečanja prostornine, razen za
zagotavljanje predpisov s področja učinkovite rabe energije v stavbah)
in sprememba namembnosti. Dopustno je tudi vzdrževanje objekta in
odstranitev. |
|
(4) Na območju funkcionalne
enote je ob vzhodni strani obstoječega objekta obvezna ureditev
ekološkega otoka, ki se ga lahko nadstreši (površina nadstrešnice do 250
m2) in ogradi z ograjo oz. zapre s fasadnimi paneli. Nadstrešnica lahko
sega tudi preko interne prometnice. Ekološki otok je potrebno na severni
strani (proti stanovanjskemu območju) vizualno zaščititi (npr. z gosto
zeleno bariero). |
|
(5) V delu objekta 8 se lahko
uredi »center ponovne uporabe« (delavnica s prodajalno).
|
|
(6)
Znotraj funkcionalne enote
je na severni strani zemljišča za gradnjo dopustna umestitev
transformatorske postaje. Zemljišče transformatorske postaje se lahko
ogradi z žičnato ograjo do višine 2,20 m, ki se jo ozeleni.
|
|
(7) V primeru odstranitve
obstoječega objekta je znotraj določene gradbene meje dopustna gradnja
novega objekta, katerega pritličje mora biti v javni rabi. |
|
Dopustna izraba prostora in velikost objektov
(za novogradnjo po
odstranitvi obstoječega objekta) |
|
(8) Površina funkcionalne enote:
cca. 2.145 m2 |
|
·
Etažnost: do K+P+2 |
|
·
FZ: največ 40 % |
|
·
FI: največ 1 |
|
·
DOBP: najmanj 30 % |
|
·
Višina objekta: največ 11 m |
|
Oblikovanje objektov
|
|
(9) Fasade obstoječega objekta
je v primeru rekonstrukcije potrebno poenotiti (barve, materiali, ipd.)
z namestitvijo dodatne fasadne obloge ter v čim večji možni meri
vizualno prilagoditi novi namembnosti območja. Zahodno fasado
obstoječega objekta je ob rekonstrukciji potrebno izvesti kot ozelenjeno
fasado. |
|
Zelene površine in urejanje okolice
objektov |
|
(10)
Za potrebe novogradnje po
odstranitvi obstoječega objekta je treba na parceli za gradnjo urediti
površine za mirujoči promet, manipulacijske, zelene površine, ekološki
otok ter drevored ob glavni vzdolžni cesti. |
|
|
|
17. člen |
|
(prostorska
ureditev v funkcionalni enoti G) |
|
Zazidalna zasnova |
|
(1) V funkcionalni enoti G je
predvidena gradnja garažnega objekta v javni rabi (objekt 9) ter
ureditev parkirišča za avtodome s servisnim objektom (ki se ga lahko
izvede kot ločen objekt na parceli za gradnjo garažnega objekta oz. se
program umesti znotraj garažnega objekta). |
|
(2) Znotraj garažnega objekta je
dopustno urediti avtomehanično delavnico in avtopralnico.
|
|
(3) Dostop do garažnega objekta
se uredi z novo predvidene glavne vzdolžne ceste. Dodaten dostop se
lahko uredi tudi preko nove dostopne ceste med funkcionalnima enotama F
in G. |
|
(4) Dostop do parkirišč za
avtodome se uredi iz novo predvidene glavne vzdolžne ceste, preko nove
dostopne ceste med funkcionalnima enotama F in G. |
|
(5) Do izgradnje objekta je
dopustna ureditev parkirišča na nivoju terena. |
|
(6) Funkcionalno zemljišče
objekta mora biti v javni rabi. |
|
(7)
Na južnem robu funkcionalne
enote je potrebno predvideti rezervacijo prostora za morebitno potrebno
izvedbo pešpoti med predvideno pešpotjo ob potoku Rečica in predvideno
glavno vzdolžno cesto (do vzpostavitve pogojev za ureditev pešpoti ob
potoku Rečica na odseku od južnega roba funkcionalne enote G, preko
območja funkcionalne enote H, do Kajuhove ceste). |
|
Dopustna izraba prostora in velikost
objektov |
|
(8)
Površina funkcionalne enote:
cca. 5.865 m2 |
|
·
Etažnost: do K+P+2 (+T) |
|
·
FZ: največ 40 % |
|
·
DOBP: najmanj 30 % |
|
·
Višina objekta: največ 11 m, pokriti
izhodi iz komunikacijskih površin do 13 m. |
|
Oblikovanje objektov
|
|
(9)
Streho objekta je dopustno
urediti kot terasno etažo za parkiranje avtomobilov. Na terasi je izven
dopustne višine objekta možno urediti pokrite izhode iz komunikacijskih
površin (stopnišča, dvigalo). |
|
Zelene površine in urejanje okolice
objektov |
|
(10)
Ob glavni vzdolžni
prometnici je potrebno kot del dvostranskega drevoreda zasaditi
funkcionalna drevesa. Tudi ostale robove funkcionalne enote se v čim
večji meri ozeleni in zasadi z visokodebelno vegetacijo in grmovnicami. |
|
(11) Na severo-vzhodni strani
parkirišča za avtodome se uredi počivališče s pripadajočo urbano opremo.
|
|
(12)
V podaljšku dovozne ceste v
funkcionalni enoti F je preko funkcionalne enote G predvidena ureditev
pločnika, ki se ga naveže na predvideno pešpot ob potoku Rečica. |
|
|
|
18. člen |
|
(prostorska
ureditev v funkcionalni enoti H) |
|
Zazidalna zasnova |
|
(1) V funkcionalni enoti H se
nahajata obstoječa objekta s trgovsko, gostinsko, poslovno in skladiščno
dejavnostjo (objekt 11 in objekt 12). |
|
(2) Za potrebe območja se izvede
nov prometni priključek iz novo predvidene glavne vzdolžne ceste. |
|
(3) Za obstoječe legalno
zgrajene objekte je dopustna rekonstrukcija (brez povečanja prostornine,
razen za zagotavljanje predpisov s področja učinkovite rabe energije v
stavbah). Dopustno je tudi vzdrževanje objektov in odstranitev.
|
|
(4) Obstoječe nelegalno zgrajene
objekte in nelegalno zgrajene dele objektov, ki segajo v 5-metrski pas
priobalnega zemljišča je potrebno odstraniti. |
|
(5)
V primeru odstranitve enega
ali obeh obstoječih objektov je znotraj določene gradbene meje dopustna
gradnja novih objektov, katerih pritličja morajo biti v javni rabi. |
|
Dopustna izraba prostora in velikost objektov
(za novogradnjo po
odstranitvi obstoječih objektov) |
|
(6) Površina funkcionalne enote:
cca. 4.695 m2 |
|
·
Etažnost: do K+P+2 |
|
·
FZ: največ 40 % |
|
·
FI: največ 1 |
|
·
DOBP: najmanj 30 % |
|
·
Višina objektov: največ 11m |
|
Oblikovanje objektov
|
|
(7) Fasade obstoječih objektov
je v primeru rekonstrukcije potrebno poenotiti (barve, materiali, ipd.)
ter v čim večji možni meri vizualno prilagoditi novi namembnosti
območja. |
|
(8)
Fasade obstoječega objekta z
oznako 11 je v primeru rekonstrukcije potrebno poenotiti (barve,
materiali, ipd.) z namestitvijo dodatne fasadne obloge ter v čim večji
možni meri vizualno prilagoditi novi namembnosti območja. Zahodno in del
severne fasade obstoječega objekta je potrebno izvesti kot ozelenjeno
fasado. |
|
(9) Južno in zahodno fasado
obstoječega objekta z oznako 12 je ob rekonstrukciji potrebno kvalitetno
oblikovati. |
|
(10)
Zahodne fasade novih
objektov ob glavni vzdolžni prometnici in južne fasade novih objektov ob
Kajuhovi cesti morajo imeti urbani značaj. |
|
Zelene površine in urejanje okolice
objektov |
|
(11)
V primeru ohranitve
obstoječih objektov in dejavnosti je na območju parcele objekta z oznako
11 dopustna postavitev žičnate ograje do višine 2,20 m. Ograja naj se na
zahodni in severni strani objekta ozeleni in vključi v vertikalno
ozelenitev fasade. |
|
(12)
Za potrebe novogradnje po
odstranitvi obstoječih objektov je treba na parceli za gradnjo objekta
urediti površine za mirujoči promet, manipulacijske, zelene površine ter
drevored ob glavni vzdolžni cesti. |
|
(13) V 5-metrskem pasu
priobalnega zemljišča potoka Rečica je potrebno urediti nadaljevanje
javne pešpoti do Kajuhove ceste. Pešpot se mora izvesti najkasneje po
odstranitvi obstoječih objektov ali delov objektov, ki segajo v
5-metrski pas priobalnega zemljišča, lahko pa se jo izvede tudi pred
tem, v kolikor se poiščejo rešitve, ki omogočajo umestitev poti nad
brežino. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
Zasnova prometne ureditve in ureditve
peš in zelenih površin |
|
(1) V funkcionalni enoti I je
predvidena ureditev obstoječih in novih prometnih, kolesarskih in peš
površin ter pripadajočih zelenih in utrjenih površin.
|
|
(2) Dovoz in dostop na
obravnavano območje sta predvidena s severne razbremenilne ceste na
severozahodni strani območja (sedanja Seliška cesta) ter z obstoječe
Kajuhove ceste na južni strani območja. |
|
(3)
Del Kajuhove in Črtomirovo
cesto je treba rekonstruirati. V sklopu Kajuhove ceste je treba urediti
tudi postajališče za minibus. |
|
(4) Znotraj območja se uredita
dve novi glavni prometnici in dve dovozni cesti: |
|
·
Cesta na Dobe med bodočo severno
razbremenilno cesto in novo predvidenim stanovanjskim območjem Dobe
(DO-2), |
|
·
glavna vzdolžna cesta med predvideno
Cesto na Dobe in obstoječo Kajuhovo cesto, |
|
·
dovozna cesta na južni strani
funkcionalne enote E z navezavo na glavno vzdolžno cesto, |
|
·
dovozna cesta na južni strani
funkcionalne enote F z navezavo na glavno vzdolžno cesto. |
|
(5) V podaljšku Ceste na Dobe je
dolgoročno predvidena izgradnja cestnega premostitvenega objekta čez
potok Rečica, ki se ga lahko v prvi fazi izvede le kot javna brv za
pešce. |
|
(6) Dovoz in dostop za obstoječe
in predvidene objekte je možen preko dovoznih cest v posameznih
funkcionalnih enotah ali individualnih priključkov na glavne prometnice. |
|
(7) Za potrebe obstoječega
objekta v funkcionalni enoti C je potrebno urediti skupen izvoz z
bencinskim servisom, ki se načrtuje v sklopu OPPN za severno
razbremenilno cesto. |
|
(8) Črtomirova cesta se ohranja
za potrebe dovoza do objektov Ljubljanska cesta 21, 23 in 25 jugozahodno
od območja OPPN. V nadaljevanju se uredi kot mešana površina za pešce in
kolesarje ter se na severozahodni strani priključuje na severno
razbremenilno cesto. |
|
(9) Vzdolž potoka Rečica je v
5-metrskem pasu priobalnega zemljišča potoka Rečica predvidena ureditev
pešpoti. |
|
(10) Ob vodotoku se ohranja
obstoječa obvodna vegetacija, ki se jo mestoma po potrebi na zgornjem
delu odstrani oz. razredči, da se lahko zagotovi izvedbo predvidene
pešpoti. Mestoma je potrebno predvideti izvedbo počivališč, ki se
izvedejo kot razširitev poti in se opremijo z mikro urbano opremo
(klopi, koši,..). Posegi v samo strugo potoka Rečica niso predvideni,
prav tako niso predvideni večji posegi v samo brežino z izjemo ureditve
brvi za pešce za dostop do vzhodnega brega potoka. |
|
(11) Obstoječa avtohtona
vegetacija ob obstoječi strugi potoka se ohranja, ustrezno očisti in
pomladi, invazivne tujerodne rastline pa se odstranijo na predpisan
način. Načrt krajinske arhitekure mora analizirati rastje vzdolž celotne
struge potoka, investitor pa mora na ogroženih lokacijah zagotoviti
izvajanje ukrepov za odstranjevanje ali nadzor invazivnih tujerodnih
vrst. |
|
(12) Ob Cesti na Dobe in ob
glavni vzdolžni prometnici je potrebno urediti dvostranski drevored z
uporabo funkcionalnih dreves. Na delih kjer zaradi obstoječe pozidave
izvedba drevoreda ni možna, se le-ta nadomesti z intenzivno vertikalno
ozelenitvijo (ozelenjena fasada, popenjavke na vertikalni konstrukciji,
ipd.). Zasaditev drevoreda vzdolž Ceste na Dobe je v delu funkcionalne
enote B predvidena znotraj funkcionalnega zemljišča za gradnjo objektov.
Zasaditev drevoreda vzdolž glavne vzdolžne ceste je predvidena znotraj
funkcionalnih zemljišč za gradnjo objektov, ki mejijo na javne površine. |
|
(13) Odmik debel dreves od roba
pločnika mora biti vsaj 1 m, v kolikor ni mogoče zagotoviti tega odmika,
je potrebno drevju zagotoviti sadilno jamo v širini 2 m in zasaditi
drevo z manjšo krošnjo. |
|
(14) Zasaditve v obcestnem
prostoru morajo izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja varnost prometa
in ne smejo ovirati preglednosti na cesti. |
|
20. člen |
(pogoji za oblikovanje
pomožnih objektov)
|
|
(1)
Za gradnjo in oblikovanje pomožnih
objektov v območju OPPN se upošteva OPN občine Bled in preglednica
Priloge 1 OPN občine Bled za območje centralnih dejavnosti. |
|
(2)
Na celotnem območju OPPN je dovoljena
postavitev naslednjih pomožnih objektov: |
|
·
škarpe, podporni zidovi (kot del cestnih
objektov in uvozov v garaže), |
|
·
pomožni cestni objekti, |
|
·
pomožni energetski objekti, |
|
·
pomožni komunalni objekti, |
|
·
objekti za oglaševanje, |
|
·
urbana oprema, |
|
·
začasni objekti (odprti sezonski
gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna tribuna, kiosk, stojnica,
montažna sanitarna enota). |
|
(3) V območju parka so razen objektov za
oglaševanje dopustni vsi pomožni objekti, navedenih v tč. 2, poleg teh
še uta oz. senčnica. |
|
(4)
Na območju funkcionalnih enot B, C, E, F
in H je dovoljena tudi postavitev ograj, v kolikor je to potrebno zaradi
narave dejavnosti (npr. dom za starejše osebe, industrijski in
skladiščni objekti, transformatorska postaja,..). |
|
(5) Pomožni objekti morajo biti oblikovno
usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo. |
|
(6) Začasne objekte je dopustno postavljati
samo na javnih površinah. Javna površina je površina, ki je pod enakimi
pogoji namenjena in dostopna vsakomur (javna pot, park, otroško igrišče,
trg v funkcionalni enoti B in E, parkirišče pred trgovskim objektom v
funkcionalni enoti D, ipd.). |
|
(7) Oglaševanje za lastne potrebe je
dopustno v skladu z določili OPN občine Bled. Za postavitev objektov za
oglaševanje je treba pridobiti soglasje pristojnega organa Občine Bled. |
|
(8) Na celotnem območju OPPN mora biti
grajena in preostala urbana oprema (npr. premična klop, smetnjak, objekt
javne razsvetljave, eko-otok, zavetje na postajališču za avtobus ipd.)
med seboj poenotena oziroma oblikovno usklajena, kot sestavni del
celovite oblikovalske rešitve ter skladna z usmeritvami iz občinskega
kataloga urbane opreme (Predlog uličnega pohištva in cestne opreme v
Občini Bled, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, september
2013). |
|
|
|
21. člen |
(splošni pogoji za
oblikovanje zunanjih površin)
|
|
(1) Skladno s podrobnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji za pripravo OPPN (iz OPN občine Bled)
mora biti po izvedbi predvidenih prostorskih ureditev delež odprtih
bivalnih površin (DOBP) na celotnem območju najmanj 30 %. Skladno z
navedeno usmeritvijo so bili v OPPN določeni minimalni DOBP za posamezno
funkcionalno enoto, s katerimi se zagotavlja 30 % DOBP na celotnem
območju OPPN. |
|
(2)
Za predvidene krajinsko arhitekturne
ureditve javnih površin mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture.
Investitor mora zagotoviti tudi nadzor odgovornega projektanta načrta
krajinske arhitekture nad izvedbo del. |
|
(3) Pri zasaditvah javnih površin z drevesno
vegetacijo je treba uporabljati funkcionalna drevesa. Funkcionalno drevo
je drevo z obsegom debla najmanj 20 cm na višini 1m od tal po saditvi in
z višino spodnjega dela krošnje 2,5m nad tlemi. |
|
(4) Načrt krajinske arhitekture mora
izhajati iz podatkov o obstoječi drevesni in grmovni vegetaciji.
Kvalitetno obstoječo vegetacijo je treba upoštevati v okviru krajinsko
arhitekturne ureditve in jo kot element smiselno vključiti v zeleni
sistem, nevitalna ali poškodovana drevesa pa se odstrani. |
|
(5) Izbrane rastlinske vrste se morajo v
največji možni meri približevati okoliškim avtohtonim rastlinskim
združbam. Na obravnavanem območju je kot prevladujoča gozdna združba
evidentirana Qerco-carpietum var. Hacquetia (QC H) (Pravilnik o
gozdnogospodarskem načrtu GGE Bled 2011-2020, Ur. list RS, št. 5/12). Za
načrtovane zasaditve so kot najprimernejše predlagane naslednje vrste:
hrast (graden), plemeniti listavci (lipa, lipovec, gorski brest, gorski
javor, veliki jesen), bukev, beli gaber, kot popestritev v krajini pa
tudi jerebika in češnja. Od grmovnih vrst so predlagani dren, glog,
češmin, kalina, brogovita in bezeg. |
|
(6) Izbor rastlin za zasaditve na površinah
v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno
zdravstvene zahteve. Uporaba tujerodnih rastlinskih vrst je dopustna le
v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic
ob javnih objektih posebnega pomena. Na javnih površinah ni dopustna
uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin. Uporaba invazivnih
rastlinskih vrst ni dopustna. |
|
(7) Predvidene krajinske ureditve morajo
upoštevati dolge poglede na kulturno krajino in kuliso hribov v ozadju.
|
|
(8) Ureditev obcestnega prostora mora
izpolnjevati zahteve, ki zagotavljajo varnost prometa in ne sme ovirati
preglednosti na cesti. |
|
(9)
Vsa parkirišča na nivoju
terena, ki so večja od 10 PM je treba ustrezno ozeleniti (1 drevo/4 PM). |
|
(10)
Intervencijske poti izven
vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje ali
ozelenitev. |
|
(11)
Glavni dostopi do objektov,
primarne peš površine, parkirni prostori v kletni garaži in vse javne
površine morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno
ovirane uporabnike. |
|
(12)
Znotraj parcel za gradnjo
posameznih objektov je za vsak objekt treba urediti prostor za zbiranje
odpadkov (majhna stavba ali nadstrešek). Dopustno je urediti skupno
mesto za zbiranje odpadkov za več objektov skupaj. |
|
|
|
V.
Načrt parcelacije |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
(1)
Na območju OPPN je
predvidena nova parcelacija, ki je določena v grafičnem načrtu 3.2 Načrt
parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra. |
|
(2)
Mejne točke novih parcel in
zakoličbeni elementi novih objektov so opredeljeni po Gauss-Kruegerjevem
koordinatnem sistemu in so sestavni del obrazložitve Odloka.
|
|
|
|
23. člen |
(javno dobro)
|
|
(1)
Površine, namenjene za javno
dobro, so razvidne in prikazane v grafičnem načrtu 3.2 Načrt parcelacije
z zakoličbo in prikazom javnega dobra. |
|
(2)
Površine, namenjene za javno
dobro, obsegajo naslednje parcele namenjene gradnji, z oznakami: E2, E3,
F2, G2, I1, I2, I3, I4, I5 in I6. |
|
(3)
Na vzhodnem delu
funkcionalne enote H je potrebno zagotoviti služnost javne rabe pešpoti. |
|
|
|
VI.
Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro |
|
|
|
24. člen |
|
|
|
(1) Obstoječi in novo predvideni
objekti na območju OPPN bodo priključeni na obstoječe in predvideno
prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno
omrežje, ki je razvidno iz grafičnega načrta 4.2 Zbirni načrt komunalnih
vodov in naprav. |
|
(2) Za energetsko oskrbo
objektov je predvidena izraba obnovljivih virov energije (geotermalna
energija, fotovoltaika, ipd.), v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje ali priključitev na plinovodno omrežje. |
|
(3)
Dopustnost umeščanja skupnih
kotlovnic (energetskih objektov) v območje, zasleduje izhodišča
strateškega dela OPN občine Bled, ki v skladu z lokalnim energetskim
konceptom daje prednost sistemom, ki omogočajo izrabo lokalno
razpoložljivih obnovljivih virov energije ter skupnim nadzorovanim
kuriščem. |
|
(4) Praviloma morajo vsi
primarni in sekundarni vodi potekati po javnih površinah tako, da je
omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru,
kadar to ni možno, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo
in vzdrževanje javnih vodov na njegovem zemljišču. |
|
(5) Novi infrastrukturni vodi
bodo v večjem delu potekali v vozišču glavnih cest (Cesta na Dobe in
glavna vzdolžna cesta) ter dovoznih cest. |
|
(6) Obstoječe infrastrukturne
vode je dopustno odstranjevati, zaščititi, prestavljati, obnavljati,
dograjevati in jim povečevati zmogljivost. Za vse posege na obstoječih
vodih mora biti pridobljeno soglasje upravljavca. |
|
(7)
Pri izgradnji nove
komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in objektov
je treba upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in
križanja vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih.
Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno. |
|
|
|
25. člen |
|
|
|
(1) Območje OPPN se bo na
severozahodni strani prometno navezovalo na severno razbremenilno cesto
(sedanja Seliška cesta), na južni strani pa na Kajuhovo cesto, ki se
navezuje na Ljubljansko cesto cca. 50 m južneje od obravnavanega
območja. |
|
(2) Znotraj obravnavanega
območja je predvidena gradnja dveh glavnih cest (Cesta na Dobe in glavna
vzdolžna cesta) ter dveh dovoznih cest (v funkcionalni enoti E in F). |
|
(3) Niveleta glavne vzdolžne
ceste se na južnem delu prilagodi niveleti obstoječe Kajuhove ceste ter
višini uvoza k objektoma na funkcionalni enoti H. Na severnem delu se
niveleta prilagodi višini uvoza k obstoječem objektu v funkcionalni
enoti C in višini Ceste na Dobe. |
|
(4) Niveletni potek Ceste na
Dobe je na zahodni strani prilagojen niveleti severne razbremenilne
ceste, na vzhodni strani pa niveleti predvidenega mostu preko potoka
Rečica. |
|
(5) Zaradi izvedbe
infrastrukturnih priključkov za potrebe napajanja obstoječe in
predvidene pozidave na območju OPPN je na delu Kajuhove ceste, od
križišča z Ljubljansko cesto do mostu čez potok Rečica predvidena obnova
voziščne konstrukcije. V sklopu rekonstrukcije ceste se v smeri proti
Ljubljanski cesti izvede postajališče za minibus. |
|
(6) Črtomirova cesta se na
jugovzhodnem delu rekonstruira in uredi kot slepa ulica za dostop do
dveh obstoječih objektov. |
|
(7)
Normalni prečni profili
cest: |
|
·
Normalni prečni
profil glavne vzdolžne ceste (južni del): |
|
·
vozišče
2 x 2,75 m 5,50 m |
|
·
pločnik 2 x 1,60 m 3,20 m |
|
·
berma 2 x 0,50 m 1,00 m |
|
·
skupaj 9,70 m
|
|
·
Normalni prečni
profil glavne vzdolžne ceste (severni del): |
|
·
vozišče
2 x 2,75 m 5,50 m |
|
·
pločnik 1 x 1,60 m 1,60 m |
|
·
zeleni
pas 2 x 2,00 m 4,00 m |
|
·
skupaj 11,10 m |
|
·
Normalni prečni
profil Ceste na Dobe: |
|
·
vozišče
2 x 2,75 m 5,50 m |
|
·
pločnik 2 x 1,60 m 3,20 m |
|
·
zeleni
pas 2 x 2,00 m 4,00 m |
|
·
skupaj 12,70 m
|
|
·
|
|
·
Normalni prečni
profil dovozne ceste (funkcionalna enota E): |
|
·
vozišče
2 x 3,00 m 6,00 m |
|
·
pločnik 1 x 1,60 m 1,60 m |
|
·
skupaj 7,60 m |
|
·
|
|
·
Normalni prečni
profil dovozne ceste (funkcionalna enota F): |
|
·
vozišče
2 x 2,75 m 5,50 m |
|
·
pešpot 1 x 1,60 m 1,60 m |
|
·
skupaj 7,10 m |
|
·
Normalni prečni
profil Črtomirove ceste: |
|
·
vozišče
1 x 3,50 m 3,50 m |
|
·
skupaj 3,50 m |
|
·
Normalni prečni
profil podaljška Črtomirove ceste: |
|
·
mešana površina
1x 2,50 m 2,50 m |
|
·
skupaj 2,50 m |
|
·
Normalni prečni
profil podaljška Kajuhove ceste: |
|
·
vozišče
2 x 2,60 – 3,45 m 5,20 – 6,90 m
|
|
·
pločnik 1 x 1,60 m 1,60 m
|
|
·
skupaj 6,80 – 8,50 m |
|
|
|
26. člen |
(peš in kolesarski
promet)
|
|
(1)Peš dostop do območja je
predviden po pločniku rekonstruirane Kajuhove ceste, po pločnikih
predvidene severne razbremenilne ceste in priključka Ceste na Dobe (ni
premet tega OPPN) in po predvideni mešani površini za pešce in kolesarje
v podaljšku Črtomirove ceste. Na vzhodni strani s stanovanjskega naselja
Dobe bo peš dostop mogoč preko predvidene brvi čez potok Rečica. |
|
(2) Peš promet se znotraj
območja OPPN odvija po pločnikih v sklopu ureditve Ceste na Dobe in
glavne vzdolžne ceste ter dovoznih cest v funkcionalnih enotah E in F. V
podaljšku pločnika v funkcionalni enoti F, se preko funkcionalne enote G
izvede povezava na pešpot vzdolž potoka Rečica. |
|
(3) Pešpot vzdolž potoka Rečica
(širine 2,50 m) poteka po vzhodnem robu območja in se jo v 1. fazi
izvede do funkcionalne enote H, v 2. fazi (po odstranitvi objektov v
funkcionalni enoti H) pa se pot izvede do Kajuhove ceste. Pešpot se
izvede kot peščena površina. |
|
(4) Površine za pešce morajo
biti izvedene tako, da se funkcionalno ovirane osebe lahko samostojno
gibljejo po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. |
|
(5) Na jugozahodnem robu območja
OPPN je v podaljšku Črtomirove ceste predvidena ureditev mešane površine
za pešce in kolesarje, ki se priključuje na predvideno kolesarsko pot in
pločnik v sklopu severne razbremenilne ceste. Mešana površina se izvede
kot asfaltna površina. |
|
(6) Kolesarski promet se znotraj
območja OPPN odvija po vozišču glavnih in dovoznih cest. |
|
|
|
27. člen |
(mirujoči promet)
|
|
(1) Za potrebe predvidenih
objektov je treba v okviru posameznih parcel za gradnjo oz.
funkcionalnih enot zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Parkirne
površine se lahko zagotavljajo na nivoju terena oz. v podzemnih etažah.
|
|
(2) Pri načrtovanju objektov in
njihovih zunanjih ureditvah je poleg splošnih pogojev in predpisov treba
zagotoviti parkirne normative, ki so določeni z OPN občine Bled. |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
(1) Na južni strani območja OPPN
se na Kajuhovi cesti in delu območja ob objektu z oznako 12 nahaja
obstoječe vodovodno omrežje, ki se na križišču Črtomirove in Seliške
ceste navezuje na primarni vodovod. |
|
(2) Za zagotovitev vodooskrbe in
požarne varnosti je potrebno na javnih površinah zgraditi novo vodovodno
omrežje in ga navezati na obstoječ vodovod. |
|
(3) Priključitev vodovoda za
novo predvidene objekte bo izvedena v krožni povezavi s priključkom na
obstoječi vodovod na Kajuhovi cesti in na vodovod na zahodni strani
območja, ki se bo izvedel v sklopu severne razbremenilne ceste na Bledu.
|
|
(4) V sklopu rekonstrukcije
Kajuhove ceste je predvidena obnova vodovoda. |
|
(5)
Vodovod je predviden
večinoma v cestnem telesu (Cesta na Dobe, glavna vzdolžna cesta, dovozna
cesta v funkcionalni enoti F), razen na vzhodnem delu kjer bo vodovod
potekal pod peš površinami. |
|
(6) Predvidena je zamenjava
podtalnega hidranta na Kajuhovi cesti z nadtalnim hidrantom. Na celotnem
območju je predvidena izvedba šestih novih nadtalnih požarnih hidrantov
na medsebojnih razdaljah do 80 m. |
|
(7) Pri načrtovanju, gradnji,
obratovanju in vzdrževanju vodovodnega omrežja je treba upoštevati vsa
določila veljavnih predpisov, ki urejajo oskrbo z vodo in pridobiti
soglasje upravljavca. |
|
(8) V varovalnem pasu javnega
vodovoda niso dopustni posegi s težko gradbeno mehanizacijo. |
|
|
|
29. člen |
|
(odvajanje odpadnih in padavinskih vod) |
|
(1) Javno kanalizacijsko omrežje
je na širšem obravnavanem območju zgrajeno deloma v mešanem, deloma v
ločenem sistemu. Celoten kanalizacijski sistem se navezuje na Centralno
čistilno napravo Bled. |
|
(2) V sklopu projekta severne
razbremenilne ceste je predvidena prevezava obstoječega fekalnega
kanala, ki poteka v severnem delu območja v smeri SV – JZ. Kanal se
preveže na koncu Ceste na Dobe pri potoku Rečica in se ga vodi v Cesti
na Dobe do križišča s severno razbremenilno cesto. Na to prevezavo so v
območju OPPN predvideni priklopi objektov z obeh strani Ceste na Dobe. |
|
(3) Za odvajanje odpadnih voda z
obstoječih in predvidenih objektov je na osrednjem in južnem delu
območja predvidena izvedba fekalne kanalizacije dimenzije DN250 po
sredini glavne vzdolžne ceste in dovoznih cest v sklopu funkcionalnih
enot E in F do obstoječega jaška fekalne kanalizacije na križišču
Kajuhove in Črtomirove ceste. |
|
(4) Za potrebe gradnje objekta z
oznako 5 je obvezna prestavitev obstoječega mešanega kanala dimenzije
DN800. Prestavitev fekalne kanalizacije v Črtomirovo cesto se izvede
skladno s pogoji upravljavca in na stroške investitorja. |
|
(5) Odpadne komunalne vode se
odvodnjava v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca. Vsa
kanalizacija mora biti projektirana v vodotesni izvedbi.
V
dokumentaciji PGD je potrebno predpisati ustrezen preizkus vodotesnosti
odpadne vode. |
|
(6) Ker ponikanje ni možno, je
potrebno padavinske vode speljati v potok Rečica. Odvodnjavanje vozišča
je omogočeno z ustreznimi vzdolžnimi in prečnimi padci. Vodo s cestišča
se odvaja kontrolirano preko požiralnikov z vtokom pod robnikom in
jaškov v meteorni kanal. Preko meteornih kanalov se uredi tudi
odvodnjavanje strešin in manipulativnih površin objektov.
|
|
(7) Za potrebe ponovne uporabe
padavinske vode (splakovanja sanitarij, pranje, zalivanje, i.p.d.) je
dopustno umeščati zbiralnike za kapnico. |
|
(8) V sklopu projekta severne
razbremenilne ceste je predvidena izgradnja meteornega kanala po trasi
Ceste na Dobe, ki bo odvajal meteorne vode s severne razbremenilne
ceste. Trasa tega kanala poteka od križišča severne razbremenilne ceste
in Ceste na Dobe proti severovzhodu z izpustom v potok Rečica. Preko
tega kanala je predvideno tudi odvodnjavanje Ceste na Dobe in strešin
ter manipulativnih površin objektov severno od te ceste. |
|
(9) V koridorju glavne vzdolžne
ceste se uredi nov meteorni kanal, na katerega se navežeta tudi kanala z
dovoznih cest v funkcionalnih enotah E in F. Kanal poteka po cesti proti
jugu do križišča s Kajuhovo cesto, nato zavije proti vzhodu do potoka
Rečica, kjer se uredi izpust. |
|
(10) Parkirne in manipulativne
površine je potrebno urediti v skladu s predpisi tako, da ne bo
prihajalo do onesnaženja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode.
Meteorne vode s parkirišč in ostalih manipulativnih površin na gradbeni
parceli ne smejo odtekati na javne površine. |
|
|
|
30. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Na obravnavanem območju se
nahaja elektroenergetsko omrežje v lasti Elektro Gorenjska d.d.. V
južnem delu obravnavanega območja je locirana transformatorska postaja
(TP) TP 059 Zagorice (2 objekta). TP je vključena v SN kabelsko vejo
preko prostozračnega daljnovoda, ki poteka po sredini obravnavanega
območja. Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz razdelilne
transformatorske postaje Bled. |
|
(2) Transformatorsko postajo na
južni strani območja je potrebno odstraniti. |
|
(3) V sklopu izgradnje severne
razbremenilne ceste je predvidena gradnja elektro-kabelsko kanalizacije
(EKK) za potrebe izgradnje srednje-napetostnega (SN) in
nizko-napetostnega (NN) omrežja. EEK na obravnavanem območju se mora
smiselno navezati na EEK SRC in tudi na ostala sosednja območja. |
|
(4) Napajanje obstoječih in
novih objektov na območju OPPN je predvideno iz nove transformatorske
postaje, ki je predvidena v funkcionalni enoti F. V primeru večjih
potreb po električni moči je potrebno na območju OPPN zgraditi dve
transformatorski postaji. |
|
(5) Na območju je predvidena
izgradnja novega NN in SN kabelskega omrežja, ki bo potekalo v cevni
kabelski kanalizaciji pod pločnikom Ceste na Dobe in glavne vzdolžne
ceste. Gradnja novega NN kabelskega omrežja je predvidena na dovoznih
cestah v funkcionalnih enotah E in F. |
|
(6) Obstoječ SN ob Črtomirovi
cesti je možno prestaviti v Črtomirovo cesto ter mešano površino za
pešce in kolesarje v podaljšku ceste. |
|
(7) Pri gradnji objektov v
varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati
zakonska določila in določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki
urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
|
|
|
|
31. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Na območju OPPN je obstoječa
javna razsvetljava zgrajena na Kajuhovi cesti. |
|
(2)
Predvidena je rekonstrukcija
obstoječe javne razsvetljave na Kajuhovi cesti. Novogradnja javne
razsvetljave je predvidena ob cestah znotraj območja OPPN, peš poti ob
potoku Rečica ter ob mešani površini za pešce in kolesarje v podaljšku
Črtomirove ceste. |
|
(3) Prižigališče se predvidi v
sklopu nove transformatorske postaje v funkcionalni enoti F. |
|
(4) V primeru presežene
priključne moči obstoječega prižigališča javne razsvetljave je treba
pridobiti novo soglasje Elektra Gorenjske d.d. in ustrezno predelati
prižigališče. |
|
(5) Razsvetljava funkcionalnih
površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom
javne razsvetljave. |
|
(6) Vsa javna in interna
razsvetljava na območju OPPN mora biti izvedena skladno z Uredbo o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Osvetlitev javnih
površin na območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
|
|
|
|
32. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Na območju OPPN se na delu
zemljišča nahaja obstoječa TK kabelska kanalizacija. ObjektKovinska Bled
se napaja z omrežja, ki poteka po Seliški ulici, uporabniki na jugu
območja pa se priključujejo na omrežje s Kajuhove ceste. |
|
(2) Predvidena je izgradnja
telekomunikacijske kabelske kanalizacije, ki bo potekala v vozišču Ceste
na Dobe, glavne vzdolžne ceste in dovoznih cest v funkcionalnih enotah E
in F. |
|
(3) Priključna točka je kabelski
jašek pri bodočem bencinskem servisu ob Seliški cesti oz. ob novi
severni razbremenilni cesti. V glavnih trasah se predvidi kabelska
kanalizacija do objektov v skladu s potrebami objektov.
|
|
(4) Priključitev novih objektov
je predvidena v TK omaricah, ki se jih namesti na zemljiščih posameznih
odjemalcev. |
|
(5) Obstoječe telekomunikacijske
naprave je treba pred pričetkom del označiti, prestaviti in ustrezno
zaščititi. Prestavitve in zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav
je treba projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji upravljavca
ter pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč. |
|
(6)
Za priklop objektov na javno
telekomunikacijsko omrežje je investitor dolžan izdelati ali naročiti
projekt telekomunikacijskega omrežja v skladu s predvideno dejavnostjo
in potrebami, ki mora biti izdelan v skladu z veljavnimi tipizacijami
distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi
ter potrjen s strani Telekoma Slovenije. |
|
|
|
33. člen |
|
(kabelsko
komunikacijski sistem) |
|
(1) Na območju OPPN se nahaja
obstoječa cevna KK KKS Telemach d.o.o.. |
|
(2) Na območju je predvidena
izgradnja novega KKS, ki bo potekal v vozišču Ceste na Dobe, glavne
vzdolžne ceste in dovoznih cest v funkcionalnih enotah E in F.
|
|
(3) Priključitev objektov na
kabelsko kanalizacijo je možna z umestitvijo cevi premera fi110 mm, z
zaključkom v vmesnih revizijskih jaških KK KKS. |
|
(4) Za potrebe obratovanja
ojačevalnih mest KKS je potrebno predvideti samostojno elektro merilno
mesto (1x25A). |
|
(5)
|
|
34. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1) Po južnem robu območja OPPN,
po Črtomirovi in Kajuhovi cesti, poteka distribucijsko plinovodno
omrežje. Upravljavec plinovodnega omrežja je Adriaplin d.o.o.. |
|
(2) Za energetsko oskrbo
obravnavanega območja je predvidena navezava na obstoječe plinovodno
omrežje, ki poteka po Kajuhovi cesti (odsek DO1-PE125). |
|
(3) Na območju je predvidena
izgradnja plinovodnega omrežja, ki bo potekalo v vozišču Ceste na Dobe,
glavne vzdolžne ceste in dovoznih cest v funkcionalnih enotah E in F.
|
|
(4)
Operater distribucijskega
sistema gradi novo ali povečuje zmogljivost obstoječe infrastrukture v
primerih, ko mu višina omrežnine, potrjena s strani Agencije za
energijo, to omogoča. V vseh ostalih primerih mora za plačilo
nesorazmernih stroškov izvedbe poskrbeti koncedent. |
|
|
|
35. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Na območju OPPN se nahaja
obstoječ ekološki otok za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki ga je
potrebno nadomestiti v sklopu funkcionalne enote F. |
|
(2) Znotraj parcel za gradnjo
posameznih objektov je za vsak objekt treba zagotoviti prevzemno mesto
za zbiranje komunalnih odpadkov, ki mora biti primerne velikosti,
asfaltirano ali tlakovano ter dostopno pooblaščeni organizaciji za odvoz
odpadkov. Prevzemno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisi o javni
službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in ne sme ovirati
preglednosti na cestah. |
|
(3) Med prevzemnim mestom in
mestom praznjenja ne sme biti grajenih ali drugih ovir.
|
|
(4) S posameznimi vrstami
odpadkov je treba ravnati skladno s predpisi s področja ravnanja z
odpadki. |
|
(5) Investitor oziroma izvajalec
morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov
na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
|
|
VII.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave |
|
|
|
36. člen |
|
|
|
(1) V času gradnje so izvajalci
dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem
sipkih materialov je treba preprečevati prašenje gradbišč in okolice,
treba je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in
transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč.
|
|
(2) Prezračevanje objektov je
treba speljati nad strehe objektov oziroma na mesta, kjer ne bo
neposrednega vpliva na parkovne površine in stanovanja.
|
|
(3) Po končani izvedbi
predvidene prostorske ureditve na območju OPPN se onesnaženje zraka ne
bo bistveno povečalo. |
|
|
|
37. člen |
|
|
|
(1) Območje OPPN ne posega na
območja varstvenih pasov virov pitne vode oz. vodovarstvena območja.
|
|
(2) Po vzhodnem delu območja
OPPN teče potok Rečica (vodotok 3. razred – tehnično urejeni vodotoki).
Pri vseh posegih na vodno in priobalno zemljišče je treba upoštevati
smernice ARSO, ki so sestavni del tega OPPN in pridobiti vodno soglasje.
|
|
(3) Na vodnem in priobalnem
zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko
imeli škodljiv vpliv na vode in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost
vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim
delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter
preprečevali prost prehod ob javnem dobrem. |
|
(4) Vsi posegi morajo biti
načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni
onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda. |
|
(5) Varstvo voda se zagotavlja z
odvajanjem odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje in z rednim
vzdrževanjem kanalizacijskega sistema ter z vodenjem onesnaženih
padavinskih vod z manipulativnih in utrjenih površin preko lovilcev olj
in goriv v meteorno kanalizacijo z odtokom v potok Rečica. Ponikanje
zaradi visoke talne vode na obravnavanem območju ni možno. |
|
(6) Pri odvajanju padavinskih
voda v potok Rečica je treba v čim večji možni meri zmanjšati hipni
odtok padavinskih voda, kar pomeni ureditev zadrževanja padavinskih voda
pred iztokom v površinske odvodnike. Pri tem se ne sme poslabšati
kakovost recipienta in poplavna varnost območja. |
|
(7) Zacevljanje ali prekrivanje
potoka Rečica ni dopustno, razen če gre za objekt premostitve zaradi
javne prometne infrastrukture (brv, most, propust). |
|
(8) V času gradnje odlaganje
odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalno in
vodno zemljišče, na brežine in v pretočne profile potoka ni dovoljeno,
kakor tudi ni dovoljeno nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje
pretočnih profilov potoka ter sprožanja erozijskih procesov.
|
|
|
|
38. člen |
|
|
|
Na območju OPPN ni naravnih vrednot,
zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za
ohranjanje biotske raznovrstnosti in območij, predvidenih za
zavarovanje. |
|
|
|
39. člen |
|
|
|
(1) Obravnavano območje se v
skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v
območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. |
|
(2) Za predvideno pozidavo na
območju OPPN je bil izdelan Elaborat varstva pred hrupom (Marbo d.o.o.,
št. proj. 88/2015, avgust 2015), v katerem so bili obravnavani obstoječi
in predvideni viri hrupa v širšem območju. |
|
(3)
V območju je potrebno
upoštevati naslednje ukrepe za preprečitev in zmanjšanje negativnih
vplivov na okolje in zdravje ljudi: |
|
·
vse klimate in hladilne agregate ter
prezračevalni sistem garažne hiše je treba namestiti na strehe
načrtovanih objektov, |
|
·
eventualne toplotne črpalke je treba v
primeru namestitve izven objektov namestiti v izolirana ohišja z
minimalno zvočno izolirnostjoRw=30dBA, |
|
·
hladilne agregate je treba na strehi
načrtovanega objekta v funkcionalni enoti D namestiti v izolirana ohišja
z minimalno zvočno izolirnostjoRw=30dBA, |
|
·
strokovno oceno obremenitve okolja s
hrupom za garažno hišo in objekt v funkcionalni enoti F je treba na
nivoju PGD izvesti z modelnim računom ter po potrebi določiti dodatne
omilitvene ukrepe. |
|
|
|
40. člen |
(svetlobno onesnaženje)
|
|
(1)
Postavitev in jakost svetilk
morata biti v skladu s prepisi o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. |
|
(2)
Postavitev naprav, ki z
laserskim žarkom osvetljujejo |
|
|
|
VII.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
|
|
41. člen |
(varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
|
|
(1) Pri izdelavi projektne
dokumentacije za načrtovane prostorske ureditve je treba upoštevati
predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, naravne
omejitve in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. |
|
Ukrepi za varstvo pred potresno
nevarnostjo |
|
(2) Objekti morajo biti
načrtovani potresno varno; upoštevati je treba projektni pospešek tal
(0,175g) ter temu primerno predvideti tehnično rešitev gradnje.
|
|
Ukrepi za varstvo pred požarom |
|
(3) Pri projektiranju posameznih
objektov je treba upoštevati ukrepe, ki zagotavljajo pogoje za
preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in
okolje, upoštevati zahteve iz Zakona o varstvu pred požarom ter smernic
Uprave RS za zaščito in reševanje, ki so sestavni del tega OPPN.
|
|
(4) Voda za gašenje požarov se
zagotovi iz hidrantnega omrežja, ki bo vezano na vodovodno omrežje z
ustreznim tlakom in pretokom. Predvidenih je 6 zunanjih nadtalnih
hidrantov v medsebojnem razmiku do 80 m. |
|
(5) Dostopi do objektov in
delovne površine za intervencijska vozila morajo biti zagotovljeni v
skladu z veljavnimi predpisi. V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti
ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih
vozil. |
|
(6) Medsebojni odmiki med
objekti in odmiki od javnih površin morajo zagotavljati pogoje za
omejevanje širjenja požara na sosednje objekte. |
|
(7)
Dostopi in delovne površine
za intervencijo ter hidranti so prikazani na grafičnem načrtu 4.3 -
Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin. |
|
Geološka sestava tal in potrebni ukrepi |
|
(8) Po podatkih iz prikaza
stanja prostora Občine Bled se skrajni zahodni del območja uvršča v
erozijsko območje z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, zato je za objekte v
funkcionalni enoti A in D priporočljiva izdelava geološko-geomehanskega
poročila z izvedbo stabilnostnih analiz ter predvidenimi varovalnimi
ukrepi za zaščito objekta. Pri posegih na erozijskem območju je treba
upoštevati smernice ARSO, ki so sestavni del tega OPPN in pridobiti
vodno soglasje. |
|
(9) Zaradi visoke talne vode na
območju je potrebno ob načrtovanju novih objektov (razen za pomožne
objekte) pridobiti geomehanske podatke in temu primerno načrtovati
temeljenje objektov oz. kletne etaže. |
|
|
IX.
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev |
|
|
|
42. člen |
|
|
|
Splošno |
|
(1)
Odstopanja iz tega člena ne
smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in
podzakonskimi predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in varovanje
okolja. Prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi
pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih posamezna odstopanja
zadevajo. |
|
(2) Za odstopanja od načrtovanih
rešitev je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa Občine Bled.
|
|
Odstopanja pri legi in velikosti
objektov |
|
(3)
Dopustna so odstopanja od
gabaritov in oblike objektov, prikazanih na grafičnem načrtu 4.1
Zazidalna situacija z značilnimi prerezi. Navedena odstopanja so
dopustna v okviru gradbenih mej, ob pogoju, da je zagotovljen predpisan
DOBP ter, da ni presežena dopustna izraba zemljišč (FZ, FI) znotraj
posamezne funkcionalne enote ter, da je hkrati zagotovljeno ustrezno
število parkirnih mest glede na dejavnosti v objektu. |
|
(4) Izpostavljeni deli objektov
(npr. balkoni, erkerji, vogali stavb, nadstreški in podobno) lahko
segajo tudi preko določenih gradbenih mej (s soglasjem soseda oz.
pristojnega upravljavca cest), a ne več kot za 1,50 m in skupaj ne več
kot 3% zazidane površine stavbe. |
|
(5) Podzemni deli objektov,
vključno z uvozno klančino v kletne etaže, so lahko večji od gabaritov
nadzemnih etaž, pod pogojem, da je zagotovljen predpisan DOBP ter, da ne
presegajo gradbenih mej (razen s soglasjem soseda oz. pristojnega
upravljavca cest). |
|
(6) Za odstopanja števila etaž
in višinskih gabaritov navzdol ni omejitev. Odstopanja višinskih
gabaritov navzgor niso dopustna. |
|
(7)
Nad predpisano višino za
posamezne objekte je dopustno postaviti le tehnične naprave za
obratovanje objektov, dostope na streho, strojne inštalacije in
telekomunikacijske naprave. |
|
(8) Zgornjo etažo v objektih je
dopustno izvesti kot mansardo. |
|
Odstopanja pri zunanjih ureditvah
objektov |
|
(9) Pozicije uvozov na
zemljišča, uvozno/izvoznih klančin oziroma uvozov v kletne garaže in
pozicije ter število vhodov v objekte se lahko prilagajajo arhitekturnim
rešitvam. Za spremembo pozicije uvoza na zemljišče je potrebno pridobiti
soglasje pristojnega upravljavca ceste. |
|
(10) Zaradi prilagajanja
projektnim rešitvam arhitekture in zagotavljanja potrebnih ukrepov
varstva pred požarom so dovoljena tudi druga odstopanja od predvidene
zunanje ureditve, prikazane na zazidalni situaciji, pod pogojem, da se
ohranja predvideni koncept pozidave. |
|
(11)
Manjkajoča parkirna mesta se
lahko, v kolikor na parceli namenjeni gradnji ni tehničnih in
prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest,
zagotavlja tudi v območju funkcionalne enote G (na zunanjem parkirišču
oz. znotraj predvidene garažne hiše). |
|
Odstopanja od predvidene parcelacije |
|
(12)
V primeru spremembe pozicij
uvozov na območja funkcionalnih enot so dopustna odstopanja od mej
posameznih funkcionalnih enot oz. od v OPPN predvidene parcelacije. |
|
(13)
Na območju OPPN je dovoljeno
združevanje parcel v primeru, da se izkaže potreba po večjih površinah
zemljišč ali delitev na manjše parcele, pri čemer je treba ohranjati
predvideni koncept pozidave. |
|
(14)
Zemljišč v funkcionalnih
enotah B in E ni dopustno parcelirati na manjše enote, namenjene
lastniškim vrtovom ali terasam ob posameznih objektih. |
|
Odstopanja pri izgradnji infrastrukture |
|
(15) Pri realizaciji OPPN so
dopustna odstopanja od predvidenih tehničnih rešitev cest in drugih
prometnih površin na območju OPPN (spremembe pri poteku tras ter pri
površinah in dimenzijah objektov, naprav in priključkov prometne
infrastrukture, spremembe lokacij priključnih mest ipd.), če so pri
nadaljnjem projektiranju pridobljene rešitve, ki so primernejše s
tehničnega, finančnega ali okoljevarstvenega vidika in omogočajo boljše
prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta.
|
|
(16) V skladu s prejšnjim
odstavkom so dopustna tudi odstopanja od predvidenih rešitev komunalnih,
energetskih, komunikacijskih in drugih infrastrukturnih vodov, objektov
in naprav. Dopusten je tudi potek posameznih infrastrukturnih vodov in
naprav po drugih zemljiščih (tudi izven območja OPPN), kot je prikazano
v grafičnem načrtu 4.2 Zbirna karta komunalnih vodov, pod pogojem, da so
za drugačne rešitve pridobljena soglasja pristojnih organov in
organizacij, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
|
(17)
Glede na dopustna odstopanja
od predvidenih potekov infrastrukturnih vodov, so dopustne tudi delne
prestavitve obcestnih drevoredov v robni pas sosednjih funkcionalnih
enot. |
|
(18)
Za dopustna odstopanja po
tem odloku se lahko šteje tudi gradnja druge komunalne, energetske in
komunikacijske in druge infrastrukture, ki ni določena s tem odlokom,
pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba
prostorskih ureditev po tem odloku. |
|
(19)
Dopustna je prestavitev
lokacije transformatorske postaje, če je za to pridobljeno soglasje
pristojnega upravljavca. Transformatorske postaje se lahko umešča tudi v
sklopu novo predvidenih objektov. |
|
(20)
Dovozne ceste v
funkcionalnih enotah E in F je dopustno urediti kot površine mešanega
prometa (sharedspace). |
|
Odstopanja pri ureditvi intervencijskih
dostopov in površin |
|
(21) V skladu s projektno
rešitvijo je dopustna sprememba dostopov do objektov in lokacij delovnih
površin za intervencijska vozila, ki morajo biti zagotovljeni v skladu z
veljavnimi predpisi. |
|
|
|
X.
Etapnost izvedbe
|
|
|
|
43. člen |
|
|
|
(1) Ureditve predvidene s tem OPPN se lahko
izvajajo v samostojnih etapah ali sočasno, pod pogojem, da posamezna
etapa predstavlja zaključeno funkcionalno celoto. Posebno pozornost je
potrebno nameniti racionalnemu in prostorsko skladnemu urejanju
zaključenih območij. |
|
(2) Dopustna je tudi etapna gradnja
posameznih objektov, če zgrajen del objekta predstavlja zaključeno
funkcionalno celoto. |
|
(3) V prvi etapi je potrebno izvesti celotno
prometno in komunalno infrastrukturo. Javne zelene površine ob glavnih
cestah (zelenice, drevorede) in pešpot ob potoku Rečica je dopustno
izvesti v kasnejših etapah. |
|
(4) Gradnja objektov in njihovih zunanjih in
infrastrukturnih ureditev lahko poteka v kasnejših etapah ali sočasno s
prvo etapo. |
|
(5) Cestni premostitveni objekt čez potok
Rečica, ki je predviden v podaljšku Ceste na Dobe ni predmet prve etape
prometne in komunalne infrastrukture in se ga lahko izvede tudi v okviru
gradenj na območju OPPN DO-2. Brv za pešce se lahko zgradi že pred oz.
sočasno z gradnjo cestnega premostitvenega objekta. |
|
(6) Javna parkovna površina v funkcionalni
enoti E se izvede najkasneje sočasno z gradnjo objektov v funkcionalni
enoti E. |
|
|
|
XI.
Drugi
pogoji in zahteve za izvajanje OPPN |
|
|
|
44. člen |
|
|
|
(1)
Na območju OPPN je predvidena nova
parcelacija zemljišč. |
|
(2)
Med
izvajanjem posegov na območju OPPN je
izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in
dostope do vseh obstoječih objektov ter pri posegih na prometnicah
zagotoviti varen promet. V primeru, da ob gradnji pride do poškodb
obstoječih infrastrukturnih vodov, jih je izvajalec dolžan takoj
obnoviti. |
|
(3) Investitor in izvajalec
morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma
zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja
do zastojev na obstoječem cestnem omrežju. |
|
(4)
Po zaključku del je
investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in
izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo oziroma zagotoviti
naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, plodno zemljo pa uporabiti za
ponovno ureditev zelenih površin. |
|
|
|
45. člen |
(posegi dopustni po
izvedbi načrtovanih ureditev)
|
|
(1) OPPN velja do izvedbe vseh predvidenih
prostorskih ureditev. Prenehanje veljavnosti OPPN se določi s sklepom
občine. |
|
(2) Po izvedbi z OPPN predvidenih
prostorskih ureditev so dopustni naslednji posegi: |
|
·
odstranitev naprav in objektov, |
|
·
vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
|
|
·
postavitve enostavnih in nezahtevnih
objektov, ki so dopustne v območju OPPN, |
|
·
spremembe namembnosti v okviru
dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN. |
|
|
|
XII.
Končne določbe |
|
|
|
46.člen |
|
|
|
OPPN je stalno na
vpogled na Občini Bled in na Upravni enoti Radovljica. |
|
|
|
47. člen |
|
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka
opravlja pristojna inšpekcijska služba. |
|
|
|
48. člen |
|
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Številka:
034-4/2015-8 |
|
Datum:
22.12.2015 |
|
|
|
|
Občina Bled |
|
|
Janez Fajfar, župan |
|