Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 8., 9. in 14. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg), in 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/17) je Občinski svet občine Žetale na 3. seji, dne 28. 3. 2019, sprejel

LOKALNI PROGRAM ZA KULTURO

ZA OBDOBJE 2019-2022

I. Uvod

Občinski svet Občine Žetale na zgoraj navedeni pravni podlagi in v skladu z obveznostjo občine, da zagotavlja pogoje in sprejema ukrepe za uresničevanje javnega interesa na področju kulture na svojem območju sprejema Lokalni program kulture za obdobje 2019-2022 in na ta način v Občini Žetale zagotavlja pogoje za:

·   kulturno ustvarjalnost,

·   dostopnost kulturnih dobrin,

·   kulturno raznolikost,

·   uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika,

·   ohranjanje slovenske kulturne identitete in

·   ohranjanje skupnega slovenskega kulturnega prostora.

II. Stanje kulture v občini

Žetale imajo zgodovino potrjeno že vsaj v 11. stoletju pred našim štetjem. Njihovo lepoto in edinstvenost pa jim daje bogata sakralna arhitektura cerkva, katere se lahko pohvalijo z bogato zgodovinsko in umetniško preteklostjo slovenskega podeželskega človeka.

Romarsko cerkev Marije Tolažnice so zgradili v letih 1717 do 1725. Zgradil jo je Seifrid pl. Eggenberg, zemljiško gospod v Gornjem Rogatcu. Posebnost cerkve predstavljajo znamenite Janečkove orgle iz leta 1763. Kulturno dediščino predstavlja tud  farna cerkev Sv. Mihaela, ki zgrajena v gotskem slogu l.1450.

Kulturno dediščino na območju Občine Žetale predstavljajo še Vukova domačija v Dobrini in Pušnikova domačija v Nadolah.

Vukova domačija v Dobrini je obnovljena, lesena »cimprana« hiška z ognjiščno kuhinjo, sobo s krušno pečjo, gankom-balkonom po celi površini prednjega dela in slamnato streho. Stoji na kleti, ki je zidana iz kamna. Nastala je v 80-ih letih 19. stoletja. V letu 2018 je bila dograjena senčnica, ki je v bistvu rekonstrukcija nekdanjega hleva. V senčnici je urejena mini kuhinja in sanitarni prostor. Prav tako je obnovljena klet, v kateri je možno izvesti degustacijo vin za manjše skupine. S tem je Vukova domačija dobila dokončno podobo in jo je možno tudi tržiti, kar je v skladu s strategijo, da se kulturna dediščina poveže s turizmom.

Pušnikova hiša z današnjim naslovom Nadole 1 je bila postavljena že leta 1831, nato pa so gospodarji v naslednji letih tja do leta 1871 dograjevali posamezna gospodarska poslopja-od hleva s senikom do preše in kleti z lepim številom lesenih sodov. Na kmetiji se je vse do današnjih dni obdržalo veliko starega orodja in posode značilnega za tisti čas. Celotni kompleks domačije je obnovljen v sklopu projekta čezmejnega sodelovanja DE-PARK. Prav tako je očiščen del kmetijskega zemljišča in ponovno zasajeno  sadno drevje. V letih 2019- 2022 želimo domačijo urediti tako, da jo možno tržiti, kot turistični objekt. Za uresničitev projekta se bomo prijavili na razpis LAS HALOZE.

V letu 2014 je bila urejena Krožna tematska pot po poteh kulturne dediščine v Občini Žetale. Pot je dolga 6 km in označena s smerokazi. Na njej je pet kontrolnih točk. Začetek in konec poti je pri Vukovi domačiji. Krožna tematska pot je namenjena izobraževanju in vzgoji osnovnošolske mladine o pomenu kulturne dediščine, načina življenja, okolja in narave. Služi za organizacijo kulturnih, naravoslovnih in športnih dni. Primerna pa je za vse generacije. Z dokončno ureditvijo Pušnikove domačije bo tudi Krožna tematska pot po poteh kulturne dediščine po Občini Žetale dobila dodaten pomen in vsebino.

Na območju Občine Žetale deluje Kulturno društvo Žetale, ki je eden od nosilcev kulturne dejavnosti v občini.

Kot del zgodovinskega izročila je na področju kulture potrebno poudariti še, da so bili v Žetalah rojeni pomembni ustvarjalci, in sicer Anton Hajšek (1827-1907), rodoljub in izdajatelj Slomškovih spisov,pisatelj Jože Topolovec, poznan pod imenom Jože Haložan in Franc Kitak (1910-1989), profesor primerjalne umetnosti in kiparstva

V občini vsako leto poteka likovno-razstavna dejavnost pod naslovom Extempore, kjer sodelujejo številni slovenski slikarji oziroma likovni umetniki.

III. Vloga kulture v občini

Občina predstavlja glede razvoja na vseh področjih družbenega življenja gospodarsko in družbeno središče in je v skladu z zakonom dolžna tudi na področju kulture zagotavljati občankam in občanom možnosti za dejavno življenje na področju kulture tako, kar zadeva:

·   udejanjanje ustvarjalnosti na področju ljubiteljske kulture in

·   uveljavljanje interesa po dostopnosti kulturnih dobrin najvišje kakovosti v skladu z zmožnostmi občine.

Kultura ima pomembno vlogo v javnem življenju znotraj občine, saj po eni strani povezuje občane in občanke tudi kot kulturno skupnost in jim po drugi strani omogoča občutek zadovoljenosti njihovih potreb in interesov, ki presegajo zgolj materialno raven (bivalno udobje ipd.).

Ključnega pomena sta zlasti zagotavljanje možnosti za ljubiteljsko kulturno dejavnost in možnosti za predstavljanje te dejavnosti in zagotavljanje možnosti za dostop do kulturnih dobrin najvišje kakovosti (gledališka gostovanja, koncerti, razstave ipd.), seveda v tolikšnem obsegu, kot to dopuščajo proračunske zmožnosti občine.

IV. Cilji občinskega programa kulture

Poglavitni cilj programa in dejavnosti, ki se odvijajo na podlagi programa, je zagotavljanje pogojev za to, da občina postane tudi kulturno središče, v katerem lahko občanke in občani uresničujejo svoj interes po lastni dejavnosti na področju kulture in svoj interes po dostopnosti kulturnih dobrin v lastnem bivalnem okolju.

Cilj občine je predvsem spodbujati razvoj kulture na nivoju Kulturnega društva Žetale, ki je eden od nosilcev kulturne dejavnosti v občini. Nosilec uresničevanja javnega interesa za področje kulture na območju občine je z delom svoje dejavnosti tudi Osnovna šola Žetale.

Nosilci uresničevanja javnega interesa za področje kulture na območju občine so lahko tudi posamezni občani in občanke in organizirane skupine občank in občanov, ki s predloženimi programi zagotavljajo skladnost s tem programom in ustrezno kakovostno raven izvedbe svojih programov.

V.  Ukrepi za uresničevanje lokalnega programa kulture

Občina je odgovorna za izvajanje služb na področju uresničevanja javnega interesa za področje kulture v občini. Naloga občine je zlasti zagotavljanje ustrezne klime (pogojev) v občini za uresničevanje javnega interesa na področju kulture in spodbujanje občank in občanov, da brez ovir izrazijo svoje potrebe in interese na tem področju. Občina mora na ustrezni način omogočiti tudi način uresničevanja teh nalog, določiti glavne oblike in načine kulturnega delovanja ter navesti naloge, ki jih bo občina izpolnjevala v sodelovanju z drugimi občinami oziroma javnimi zavodi, ki delujejo na območju več občin.

Občina Žetale bo:

·   spodbujala kulturne dejavnosti občank in občanov, zlasti na področju t. i. ljubiteljske dejavnosti (društva in posamezniki kot nosilci dejavnosti) ter zagotavljala sredstva za njihovo dejavnost,

·   omogočila prostorske, tehnične, organizacijske in materialne možnosti za uresničevanje programov nosilcev in

·   omogočila dostopnost kulturnih dobrin, ki bodo plod uresničevanja programov nosilcev dejavnosti z območja občine in programov drugih ustvarjalcev (gostovanja, kulturne prireditve) v skladu s svojimi zmožnostmi in tem programom.

V skladu z navedenim bo Občina Žetale:

·   z javnimi razpisi in javnimi pozivi za prijave za sofinanciranje javnih kulturnih programov in projektov spodbujala dejavnost na tem področju,

·   s sprejemom aktov o ustanovitvi ali soustanovitvi  javnih zavodov za opravljanje javne službe na območju občine (knjižnica, glasbena šola, javni sklad za kulturne dejavnosti ipd.), s sodelovanjem pri upravljanju teh zavodov omogočila izvajanje javne službe in s primerno odmerjenimi proračunskimi sredstvi ter prostori omogočala dejavnost javnih zavodov, zadolženih za izvajanje javne službe na območju občine,

·   z vlaganjem v prostore in opremo (računalniška oprema, svetlobna in zvočna tehnika) in

·   z drugimi ukrepi spodbujala kulturno dejavnost in raznolikosti te dejavnosti na območju občine.

VI. Srednjeročni načrt investicij na področju javne kulturne infrastrukture

Javno kulturno infrastrukturo za področje kulture na območju Občine Žetale predstavlja Večnamenska dvorana Žetale.

Občina Žetale  je v letih  2014-2015 zgradila novo Večnamensko  dvorano na lokaciji Žetale 1, ki je bila  financirana iz proračunskih sredstev občine ter sredstev, ki jih je občina  pridobila na javnem razpisu. Večnamenska dvorana  trenutno zadošča potrebam občine, zato novih investicij javne kulturne infrastrukture v letih 2019-2022 ne načrtujemo.

Občina bo spodbujala vsakoletno likovno-razstavno dejavnost, ki poteka v okviru projekta z naslovom Extempore ipd..

VII. Dolgoročni pogled na razvoj kulture v občini žetale

Občina Žetale želi dolgoročno zagotoviti občankam in občanom ter gostom kakovostno ponudbo kulturnih dobrin zlasti na področju gledališča in glasbe, pevske kulture, likovnih razstav in delavnic ipd. Občina Žetale bo posvečala izrazito skrb tudi raziskovanju, vzdrževanju in obnavljanju ter predstavljanju kulturne dediščine na območju  občine Žetale. 

Poleg tega bo Občina Žetale namenila posebno skrb in sredstva tudi za estetsko podobo naselij in Občine Žetale v celoti, tako kar zadeva obstoječe spomenike in skladno načrtovanje na področju urbanizma, kakor tudi postavitev in vzdrževanje novih estetskih objektov (spomenikov, kipov, parkov oziroma drugih javnih površin).

VIII.  Veljavnost in uporabnost

Ta program se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se začne uresničevati v proračunskem letu 2019.

Številka: 032-003/2018-11

Datum: 29. 3. 2019