Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/17), v povezavi z 52. členom Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP
(106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A), 16. člena
Statuta Občine Mirna
Peč (Uradni list RS št. 59/07 in 14/08) ter 93. člena Poslovnika
Občinskega sveta Občine Mirna Peč (Uradni list 89/08) je Občinski svet
Občine Mirna Peč na svoji 25. redni seji dne 16. 10. 2018 sprejel |
|
ODLOK |
O
SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE MIRNA
PEČ – 1 (SDOPN OMP-1) |
|
1. člen |
S tem
odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega
načrta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 60/09, 67/09 popr. in
82/09 popr.) (v nadaljnjem besedilu: SD OPN). |
|
2. člen |
(1) V
tretji alineji prve točke »(1) tekstualni del« 2. člena odloka o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Mirna Peč (v nadaljnjem besedilu:
OPN) se pod-alineje nadomestijo z naslednjim besedilom: |
·
1.
SPLOŠNA DOLOČILA |
·
2.
POSEBNI PIP ZA NASELJA IN KRAJINO |
·
3.
SKUPNI PIP«. |
(2) V
četrti alineji se za besedo »končne« dodata besedi »in prehodne«. |
(2) V
drugi alineji druge točke »(2) grafični del« se črtata prva in druga
pod-alineja ter sedma in osma pod-alineja. |
|
3. člen |
(sprememba in dopolnitev grafičnega dela OPN) |
(1) V
grafičnem prikazu izvedbenega dela se črtajo karte: Posebni PIP za vaška
naselja, Gospodarska cona Dolenja vas - Prostorsko izvedbeni pogoji za
zemeljska dela - Organizacija gradbišča in Gospodarska cona Dolenja vas
- Prostorsko izvedbeni pogoji za zemeljska dela - Situacija gradbiščnih
platojev. |
(2) V
grafičnem prikazu strateškega dela se spremenijo oz. dopolnijo naslednje
karte: Zasnova prostorskega razvoja, Zasnova poselitve in Zasnova
osnovne namenske rabe. |
(3)
Spremenijo oz. dopolnijo se vse karte izvedbenega dela OPN. |
|
4. člen |
V prvem
odstavku 3. člena se doda nova, četrta alineja, ki se glasi: |
»-varovanje ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja
pred naravnimi in drugimi nesrečami.«. |
|
5. člen |
Druga
alineja prvega odstavka 9. člena, se spremeni tako, da se glasi: |
»-priseljevanje se usmerja tudi v novo stanovanjsko območje pri Poljanah
pri Mirni Peči, poselitev v širšem območju Poljan pri Mirni Peči se
poveča (od sedanjih 70) na okvirno 200 prebivalcev leta 2030;«. |
|
6. člen |
Spremeni
se besedilo drugega odstavka 12. člena tako, da se glasi: |
»(2)
Večji onesnaževalec okolja je promet po avtocesti.«. |
|
7. člen |
(1)
Spremeni se besedilo drugega odstavka 13. člena tako, da se glasi: |
»(2) Z
izgradnjo avtoceste se je zmanjšal promet po nekdanji regionalni cesti
skozi vaška naselja občine in izboljšali bivalni pogoji v teh
naseljih.«. |
(2) V
sedmem odstavku se besedilo za besedo »in« spremeni tako, da se glasi: |
»R2-448«. |
(3)
Štirinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»Prehod
za divjad se na območju gospodarske cone zagotovi pod viaduktom Dole in
po potrebi prek ekodukta nad avtocesto. Slednjega se izvede, v kolikor
bo petletni monitoring prehajanja divjadi pod viaduktom Dole pokazal, da
le-ta ne zadošča.«. |
(4) Doda
se novi, 17. odstavek, ki se glasi: |
»(17)
Občina bo nadaljevala z aktivnostmi, ki doprinašajo trajnostni
mobilnosti. Poleg obstoječe avtobusne postaje v Mirni Peči sta v načrtu
še dve – v Rogovili in na Šrangi. Nadaljuje se izgradnja pločnikov v
Mirni Peči, kakor tudi proti Biški vasi in Rogovili. Od regionalne ceste
R2-448 do Mirne Peči sta urejena pločnik in kolesarska steza. Zaradi
redkega prometa je večina občinskih cest primernih za kolesarje, k
možnosti okolju prijazne mobilnosti pa prispeva tudi železniška postaja
v Gornji Mirni Peči.«. |
|
8. člen |
Četrti
odstavek 16. člena se črta. |
|
9. člen |
(1)
Spremeni se besedilo drugega stavka drugega odstavka 23. člena tako, da
se glasi: |
»Nova
povezovalna cesta od občinskega središča do avtoceste prevzema tudi
vlogo obvoznice poselitvene aglomeracije širšega območja Mirne Peči, na
katero se priključujejo obstoječa in nova urbana območja.«. |
(2) V
tretjem stavku tretjega odstavka se v oklepaju beseda »sedanja«
nadomesti z besedo: »nekdanja«. |
(3) V
šestem odstavku se za besedo Poljane doda: »pri Mirni Peči«. |
(4) V
desetem odstavku se besedilo za besedama »smotrno razvijati« spremeni
tako, da se glasi: |
»Gorenji
Globodol in Šentjurij na Dolenjskem«. |
(5) Doda
se novi, 14. odstavek, ki se glasi: |
»Širitev
naselij se ne načrtuje na območjih, ki so ogrožena zaradi poplav,
erozije celinskih voda, zemeljskih ali hribinskih plazov.«. |
|
10. člen |
(1) V
prvi alineji drugega odstavka 27. člena se beseda »središče« nadomesti z
besedami: »lokalno središče - občinsko središče«. |
(2) V
drugem odstavku se v drugi alineji za besedama »Gorenji Globodol« doda
besedilo, ki se glasi: |
»in
Šentjurij na Dolenjskem«. |
|
11. člen |
(1) V
drugi alineji tretjega odstavka 28. člena se za dvopičjem dodajo besede:
»Poljane pri Mirni Peči – stari del,«, beseda »Vrhovo« pa nadomesti z
besedami: »Gorenje Vrhovo pri Mirni Peči«. |
(2) V
prvi alineji četrtega stavka se za besedama »Dolenja vas« dodajo besede:
»pri Mirni Peči, za besedo »Hrastje« se ravno tako dodajo besede: »pri
Mirni Peči«, za besedo Šentjurij pa se dodajo besede: »na Dolenjskem«. |
(3) V
drugi alineji četrtega odstavka se beseda »Vrhovo« nadomesti z besedami:
»Dolenje Vrhovo pri Mirni Peči«. |
(4) V
prvi alineji petega odstavka se pred besedama »Nove Poljane« dodajo
besede: »Poljane pri Mirni Peči – novi del oz.t.i.«. |
|
12. člen |
(1)
Spremeni se besedilo prvega odstavka 30. člena tako, da se glasi: |
»(1)
Urbani razvoj se usmerja v naslednje EUP: v MP1 - na območju naselja
Mirna Peč, v GMP1, GMP2 in GMP3 - na območju naselja Gornja Mirna Peč
ter v GC1 in GC2 - na območju Gospodarske cone Dolenja vas.«. |
(2)
Druga alineja tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi: |
»-
lokacija nove osnovne šole in športnega centra je na južnem obrobju
stanovanjskega območja »Pod Postajo,«. |
(3)
Spremeni se besedilo prvega stavka četrtega odstavka 30. člena tako, da
se glasi: |
»Gospodarska cona Dolenja vas zajema dve med seboj funkcionalno povezani
celoti - območje južno od avtoceste - EUP GC1 ter območje severno od
avtoceste - EUP GC2.«. |
|
13. člen |
Za peto
alinejo drugega odstavka 31. člena se doda nova alineja, ki se glasi: |
»-
športni centri (BC),«. |
|
14. člen |
(1)
Spremeni se besedilo prvega odstavka 32. člena tako, da se glasi: |
»(1)
Glavna cestna hrbtenica urbanega območja Mirne Peči je nova povezovalna
cesta od občinskega središča do avtoceste.«. |
(2) V
drugem stavku četrtega odstavka se beseda »R3-651« nadomesti z besedo:
»R3-651/1492«. |
(3) Peti
odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Stara
povezovalna cesta Mirna Peč – Dolenja vas je po izgradnji povezovalne
ceste od Mirne Peči do avtoceste postala del ulične mreže Mirne Peči in
Gornje Mirne Peči.«. |
(4)
Sedmi odstavek se črta. |
|
15. člen |
(1) V
drugi alineji prvega odstavka 33. člena se beseda »pomena« nadomesti z
besedo: »namena«. |
(2)
Spremeni se besedilo pete alineje drugega odstavka tako, da se glasi: |
»-
parkovne površine v športnem centru v sklopu novega šolskega
kompleksa.«. |
|
16. člen |
(1)
Spremeni se besedilo četrtega odstavka 35. člena tako, da se glasi: |
»Lokacija nove osnovne šole, vrtca in športnega centra se nahaja na
jugo-zahodnem obrobju Gornje Mirne Peči, pod načrtovanim stanovanjskim
območjem »Pod postajo«.«. |
(2) Prva
dva stavka petega odstavka se spremenita tako, da se glasita: |
»Športni
center pri novi osnovni šoli je namenjeno šolskim otrokom, športnim
klubom in rekreaciji domačih prebivalcev. Ohrani se športno igrišče pri
nekdanji osnovni šoli v Mirni Peči.«. |
(3)
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»Za
ureditev knjižnice, čitalnice, prostorov za dodatne kulturne in
izobraževalne programe otrok in odraslih itd. se razišče možnost njihove
umestitve v nekdanjo osnovno šolo v Mirni Peči oziroma uporabijo drugi
objekti v Mirni Peči. Prostorske možnosti za razvoj kulturnih dejavnosti
v ostalih naseljih občine se prednostno iščejo v obnovi obstoječih
objektov.«. |
|
17. člen |
(1)
Spremeni se besedilo zadnjega stavka petega odstavka 36. člena tako, da
se glasi: |
»Ohrani
in vzdržuje se gozd (namenska raba G) na jugovzhodnem obrobju
stanovanjskega območja »Pod Postajo« in športnega centra pri novi
osnovni šoli.«. |
(2)
Sedmi odstavek se črta. Dosedanji osmi in deveti odstavek postaneta nova
sedmi in osmi odstavek in se preštevilčita. |
(3) V
prvem stavku novega sedmega odstavka se besedi »Športni park«
nadomestita z besedami: »Športni center pri novi osnovni šoli«. |
|
18. člen |
(1)
Spremeni se prvi stavek prve alineje drugega odstavka 37. člena tako, da
se glasi: |
»Naselja
v neposrednem zaledju priključka na avtocesto in gospodarske cone
Dolenja vas (tip B), Hrastje pri Mirni Peči (tip B) in Šentjurij na
Dolenjskem (tip B) imajo podeželski značaj.« |
(2)
Spremeni se prvi stavek druge alineje drugega odstavka tako, da se
glasi: |
»Ugodno
lego za širitev urbane stanovanjske gradnje ima naselje Poljane pri
Mirni Peči, katerih novejši del sodi v tip BC: dobra navezava na
regionalno cesto (nekdanjo H1), bližina industrijske in gospodarske cone
ter avtocestnega priključka.«. |
(3) Prvi
stavek pete alineje drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi: |
»Naselja
v zaledju nekdanje H1 (sedaj regionalne ceste) dobijo z ureditvijo
nivojskega priključka na to cesto bistveno izboljšano prometno povezavo
z zaposlitvenimi in oskrbnimi središči.«. |
(4) Prvi
stavek šeste alineje drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi: |
»Naselja
na južni strani nekdanje H1 (sedaj regionalne ceste) dobijo z ureditvijo
nivojskega priključka na to cesto pri Zagorici bistveno izboljšano
prometno povezavo z zaposlitvenimi in oskrbnimi središči.«. |
(5) V
deveti alineji drugega odstavka se beseda »Vrhovo« nadomesti z besedami:
»Dolenje Vrhovo pri Mirni Peči«. |
|
19. člen |
(1)
Spremeni se prvi stavek prvega odstavka 38. člena tako, da se glasi: |
»Podeželska (vaška) naselja (tip A in prehodni tip AB): usmeritve
veljajo za naselja tipa A Globočdol, Grč Vrh, Hmeljčič, Mali Vrh,.
Srednji Globodol in tipa AB Poljane pri Mirni Peči – stari del, Čemše,
Jelše, Golobinjek, Gorenje Vrhovo pri Mirni Peči:« |
(2)
Spremeni se prvi stavek drugega odstavka tako, da se glasi: |
»Delno
urbanizirana podeželska naselja (tip B in prehodni tip BA): usmeritve
veljajo za razvoj naselja tipa B Biška vas, Dolenja vas pri Mirni Peči,
Gorenji Globodol, Hrastje pri Mirni Peči, Jablan, Šentjurij na
Dolenjskem, Selo pri Zagorici Veliki Kal in za prehoden tip BA oziroma
naselja Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Gorenji Podboršt, Goriška
vas, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Orkljevec, Dolenje Vrhovo pri
Mirni Peči, Vrhpeč:« |
|
20. člen |
(1) V
drugi alineji drugega odstavka 40. člena se za besedo »Šentjurija«
dodajo besede: »na Dolenjskem«. |
(2) V
tretji alineji drugega odstavka se za besedama »Dolenja vas« dodajo
besede: »pri Mirni Peči« in ravno tako se za besedo Hrastje dodajo
besede: »pri Mirni Peči«. |
(3) V
peti alineji drugega odstavka se za besedo »Poljan« dodajo besede: »pri
Mirni Peči«. |
(3)
Drugi stavek petega odstavka se spremeni tako, da se glasi: |
»Območja
na katerih se postopno izboljšuje kakovost kmetijskih zemljišč z
agrarnimi operacijami so Globodol, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal,
Vrhpeč, Jelše, Biška vas, Mirna Peč, Malenska vas, Mali Vrh, Jablan,
Goriška vas, Dolenje Vrhovo pri Mirni Peči, Gorenje Vrhovo pri Mirni
Peči, Dolenji Podboršt, Golobinjek.«. |
|
21. člen |
V 44.
členu se za tretjim odstavkom doda novih pet odstavkov, ki se glasijo: |
»(4) V
primeru večje nesreče ali vojne se evakuacija ali začasna nastanitev,
kakor tudi oskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami izvaja skladno
z občinskim programom ravnanja v primeru ogroženosti zaradi naravnih in
drugih nesreč. |
(5) V
primeru večje nesreče ali vojne je pokop večjega števila ljudi
zagotovljen na površinah obstoječega pokopališča v Mirni Peči. |
(6) Ob
množičnem poginu živali se kedavri odvažajo na območje koncesijske
službe, ki poskrbi za sežig kedavrov. V primeru, da koncesijska služba
ne bi zmogla zagotoviti sežiga, se kedavri pokopljejo v vrtači na
zemljišču s parcelno št. 2030 k.o. Golobinjek. Parcela se sicer vzdržuje
v sonaravnem stanju v kmetijske namene. |
(7) V
primeru večje nesreče ali vojne se ruševine odvažajo v vrtačo na
zemljišču s parcelno št. 2030 k.o. Golobinjek. Parcela se sicer vzdržuje
v sonaravnem stanju v kmetijske namene. |
(8) V
primeru večje nesreče ali vojne se sanitetni material odvaža na
zemljišče s parcelno št. 1892/2 k.o. Zagorica. Parcela se sicer vzdržuje
v sonaravnem stanju v kmetijske namene.«. |
|
22. člen |
Besedilo
prvih dveh stavkov prvega odstavka 45. člena se spremeni tako, da se
glasi: |
»(1)
Prek območja občine potekata trasa avtoceste A1 Ljubljana – Obrežje in
regionalna cesta R2-448 (bivša H1). Avtocestni priključek je navezan na
regionalno cesto R2-448 in na priključno cesto Mirna Peč: R3-651/1492.«. |
|
23. člen |
(1)
Alineje prvega odstavka 46. člena se nadomestijo z besedilom, ki se
glasi: |
»-
avtocesta A1 Ljubljana – Obrežje, |
-
regionalna cesta R2-448 in |
-
regionalna cesta R3-651.«. |
(2)
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»Na
regionalno cesto R2-448 (nekdanjo H1) se izvajajo nivojski priključki
lokalnih cest.«. |
|
24. člen |
47. člen
se spremeni tako, da se glasi. |
»Po
dokončani izgradnji avtoceste A1 Ljubljana – Obrežje in ureditvi
priključkov, na območju Občine Mirna Peč ni načrtovanih novih državnih
cest.«. |
25. člen |
Prvi
trije odstavki 48. člena se črtajo. |
|
26. člen |
Peti
odstavke 52. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Sistem
pešpoti na urbanem območju Mirne Peči je okvirno določen v grafičnem
delu Urbanističnega načrta naselja Mirna Peč.« |
|
27. člen |
55. člen
se spremeni tako, da se glasi: |
»(1)
Naselja na območju Očine Mirna Peč se v pretežnem delu oskrbujejo preko
vodovodnih sistemov, ki se napajajo iz vodnih virov na mejnem območju
Poljanska gora – Radna vas (upravljalec vodovodnih sistemov: JP Komunala
Novo mesto). |
(2) Brez
vodovoda (oskrba iz lastnih vodnjakov, studencev in s kapnico) je
naselje Grč Vrh.« |
|
28. člen |
(1)
Črtajo se tretja, četrta in peta alineja drugega odstavka 56. člena. |
(2) Črta
se tretja alineja tretjega odstavka. |
|
29. člen |
57. člen
se spremeni tako, da se glasi: |
»V
sistem javne vodooskrbe bodo vključeni še preostali vodovodi (VOD A
priključek Mavc, VOD – C sekundarni priključek Šentjurska gora, VOD – F
sekundarni priključek Hmeljčanska gora, VOD – G sekundarni priključek
Globoška gora, VOD – H sekundarni vod odsek Hribe – Šumeje in VOD – I
sekundarni priključek Omahnov hrib (Karaula – Knežija) na severnem,
višinskem območju občine, ki ga občina po dokončanju primarnega
vodovoda, opremlja s sekundarnim vodovodnim omrežjem.«. |
|
30. člen |
(1) V
prvem odstavku 58. člena se črtajo besede: »Trebnje,« in »in Ivančna
Gorica. Za besedama »Mirna Peč« se črta vejica in doda beseda: »in«.
|
(2) V
drugem odstavku se za besedama »Mirna Peč« doda dvopičje. Preostalo
besedilo tega odstavka se spremeni tako, da se glasi: |
»odsek
primarnega voda Biška Vas - VH Malenska - NC1, odsek primarnega voda
Veliki Kal - VH Malenska vas, ureditev obstoječega črpališča Postaja,
ureditev obstoječega vodohrana Malenska vas, črpališče Na Vrtini PG - 1
s tlačnim vodom, odsek voda med cevovodom NC2 in naseljem Jablan, odsek
vodovoda VH Malenska vas – Podboršt, tlačni in gravitacijski vod
črpališče Gorica - VH Golobinjek, vodohran Golobinjek, odsek primarnega
voda Brezova Reber – Globodol, primarni povezovalni cevovod odsek Vrhpeč
– Jordankal, odsek vodovoda Hmeljčič - Veliki Kal.«. |
|
31. člen |
(1)
Drugi stavek drugega odstavka 59. člena se črta. |
(2)
Napačno oštevilčena tretji in četrti odstavek se oštevilčita pravilno. |
|
32. člen |
60. člen
se spremeni tako, da se glasi. |
»(1)
Manjkajoče kanalizacijsko omrežje se postopno dograjuje. Dogradita se
čistilni napravi v Mirni Peči in na Šrangi in po potrebi izvedejo druge,
manjše čistilne naprave. |
(2) Pri
projektiranju in širitvi kanalizacijskega omrežja in objektov čistilnih
naprav je potrebno upoštevati usmeritve projekta »Idejna zasnova
odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Mirna Peč« iz leta 2012,
noveliranega v letu 2017.«. |
|
33. člen |
61. in
62. člen se črtata. |
|
34. člen |
V 63.
členu se v zadnjem stavku črtajo vejica ter besede »gradbenih in
nevarnih«. |
|
35. člen |
Črta se
drugi odstavek 69. člena. Dosedanji tretji, četrti, in peti odstavek
postanejo novi drugi, tretji in četrti odstavek in se preštevilčijo. |
|
36. člen |
V 73.
členu se v prvem odstavku besede »regionalni cesti R3-651« nadomestijo z
besedami: »glavni vpadnici v Mirno Peč,«. |
|
37. člen |
Drugi
stavek prvega odstavka 75. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»To so
zaledja naselij Globočdol, Hmeljčič, Šentjurij na Dolenjskem, Čemše,
Poljane pri Mirni Peči, Vrhpeč ter območja Grč Vrha, Laz in
Golobinjeka.« |
|
38. člen |
(1) V
prvem stavku prvega odstavka 77. člena se za besedo »Poljan« dodajo
besede: »pri Mirni Peči«. |
(2)
Tretji odstavek 77. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Obstoječe zidanice se vzdržujejo in obnavljajo skladno s predpisi.«. |
(3) Na
koncu četrtega odstavka se doda novi stavek, ki se glasi: |
»Pri
umeščanju novih zidanic v prostor ima prednost dopolnilna gradnja, kar
pomeni, da je potrebno težiti k umeščanju novih zidanic v neposredno
bližino obstoječih, zaradi varčne izrabe prostora in racionalnega
izkoristka obstoječe gospodarske javne infrastrukture..« |
(4) V
petem odstavku se v oklepaju številka »20« nadomesti s številko »30«. |
|
39. člen |
Začetek
četrtega odstavka 79. člena se pred vejico spremeni tako, da se glasi: |
»Potencialna lokacija novega območja enodružinskih hiš (individualna
gradnja) so »Nove Poljane« v bližini Poljan pri Mirni Peči,«. |
|
40. člen |
85. člen
se spremeni tako, da se glasi: |
»Koncentracija večjih industrijskih in drugih proizvodnih obratov je v
Gospodarski coni Dolenja vas. Proizvodne in servisne dejavnosti na
ravni malega gospodarstva oziroma obrti so v posameznih podeželskih
naseljih.«. |
|
41. člen |
Drugi
stavek prvega odstavka 88. člena se črta. |
|
42. člen |
(1) Prvi
in drugi stavek prvega odstavka 92. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Osnovna
šola in vrtec sta v naseljih Mirna Peč in Gornja Mirna Peč. Zmogljivost
vrtca je okrog 190 otrok, zmogljivost osnovne šole pa okrog 500
učencev.«. |
(2)
Drugi odstavek 92. člena se črta. |
|
43. člen |
(1)
Drugi odstavek 93. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»V letu
2012 je bila zgrajena nova osnovna šola v Gornji Mirni Peči, z vrtcem in
delom zunanjih športnih igrišč, ki je pričela s poukom januarja 2013. V
letu 2017 je bila dodana še šolska telovadnica. Osnovna šola bo tudi v
bodoče izven šolskega časa središče za kulturne in športne aktivnosti
mladine in odraslih.«. |
(2)
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»Po
zaključeni gradnji nove osnovne šole se obnovljeni oziroma nadomestni
objekti nekdanje osnovne šole in vrtca ter igrišča v Mirni Peči namenijo
javnim športnim, kulturnim in izobraževalnim programom mladine in
odraslih ter ostalim nemotečim in za središče občine primernim
dejavnostim.« |
|
44. člen |
(1) Prvi
odstavek 95. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Občina
ima zagotovljeno izvajanje dejavnosti splošne knjižnice in programov
razvoja ljubiteljske dejavnosti. Obe dejavnosti se izvajata preko
pogodbe z zunanjima javnima zavodoma, katera imata sedež in prostore v
Novem mestu. Cilji občine so zagotoviti enoto splošne knjižnice v Mirni
Peči, za kar mora urediti prostore. Za izvajanje programov kulture so v
občini zagotovljeni prostori kulturnega doma, za ta namen pa se
uporabljajo tudi šolski prostori in javni objekt v naselju Šentjurij na
Dolenjskem.«. |
(2) Za
tretjim odstavkom se doda novi, četrti odstavek, ki se glasi: |
(4) Na
Malem Kalu in v Šentjuriju na Dolenjskem sta postavljena spomenika
Lojzetu Slaku in Tonetu Pavčku. V Šentjuriju na Dolenjskem je zgrajen
tudi večnamenski objekt – Pavčkov Dom, v katerem je urejena stalna
spominska zbirka Toneta Pavčka. Gre za muzejsko oz. kulturno dejavnost,
ki se bo še nadgrajevala. Predviden je tudi muzej Lojzeta Slaka v Mirni
Peči.«. |
|
45. člen |
96. člen
se spremeni tako, da se glasi: |
»Središče kulturne dejavnosti v občini je Mirna Peč in nova osnovna šola
v Gornji Mirni Peči, ki izven šolskega časa zagotavlja možnost za
kulturne in športne aktivnosti mladine in odraslih. Za zagotovitev
dodatnih prostorov za kulturne dejavnosti (ureditev knjižnice,
čitalnice, prostorov za kulturne in izobraževalne programe otrok in
odraslih itd.) se razišče možnost njihove umestitve v nekdanjo osnovno
šolo v Mirni Peči oziroma uporabijo drugi objekti v Mirni Peči.
Prostorske možnosti za razvoj kulturnih dejavnosti v ostalih naseljih
občine se prednostno iščejo v obnovi obstoječih objektov.« |
|
46. člen |
Prvi
odstavek 98. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(1)
Poleg šolskih igrišč in igrišč vrtca pri nekdanji in novi osnovni šoli,
so v Občini Mirna Peč športne površine v naseljih Veliki Kal, Hmeljčič,
Jablan in Poljane pri Mirni Peči.«. |
|
47. člen |
(1) Na
koncu prvega stavka prvega odstavka 99. člena se pred piko besedi »Mirna
Peč« nadomestita z besedami: »v Gornji Mirni Peči«. |
(2) Prvi
odstavek drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi: |
»Ohranijo in urejajo se obstoječe športne površine pri nekdanji osnovni
šoli v Mirni Peči, ki so namenjene šolskim otrokom, mladini in
odraslim.«. |
|
48. člen |
(1) Črta
se sedmi odstavek 106. člena. |
(2)
Dosedanji osmi odstavek postane sedmi odstavek in se ga oštevilči s
številko 7 v oklepaju. |
(3)
Dosedanji deveti odstavek postane osmi odstavek in se ga oštevilči s
številko 8 v oklepaju. |
|
49. člen |
107.
člen se črta. |
|
50. člen |
(1) V
drugem odstavku 108. se za besedami »industrijska/gospodarska cona (IG)«
doda besedilo »športni centri (BC),«. |
(2)
Tretji odstavek 108. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»(3)
Gozdnim zemljiščem na obrobju urbanega območja Gornja Mirna Peč se raba
ne spreminja, gospodarjenje z gozdovi pa se podreja urbanim dejavnostim
- gozdovi posebnega namena z rekreacijsko in zaščitno ter krajinsko
oblikovalsko funkcijo.«. |
(3) Za
zadnjim stavkom četrtega odstavka 108. člena se doda stavek, ki se
glasi: |
»V
zaledju domačij v podeželskih naseljih se opredeli podrobnejša namenska
raba »ZDk«. To so zelene površine namenjene vrtovom, gradnji kmetijskih
gospodarskih objektov s spremljajočimi ureditvami in drugih pomožnih
objektov v sklopu kmetij ter predstavljajo prehod med vasjo in
obdelovalnimi ter sonaravnimi površinami.«. |
|
51. člen |
112.
člen se spremeni tako, da se glasi: |
»(1)
Urbani razvoj se usmerja v naslednje EUP: v MP1 - na območju naselja
Mirna Peč, v GMP1, GMP2 in GMP3 - na območju naselja Gornja Mirna Peč
ter v GC1 in GC2 - na območju Gospodarske cone Dolenja vas. |
(2) Za
EUP na urbanem območju Mirne Peči so v izvedbenem delu tega OPN določena
podrobna in specifična določila ter pogoji urejanja. |
(3)
Enote urejanja prostora (EUP) za urbano območje Mirna Peč izhajajo iz
urbanističnega načrta in se urejajo na podlagi: |
-
prostorskih izvedbenih pogojev, ki so sestavina izvedbenega dela tega
OPN, |
-
veljavnih državnih in občinskih izvedbenih prostorskih aktov, |
- novih
podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), ki se izdelajo na podlagi določil
in usmeritev tega OPN. |
(4)
Posebno območje urejanja na podlagi državnih lokacijskih načrtov na
urbanem območju Mirne Peči je avtocesta, odseka Ponikve - Hrastje (EUP
AC1).«. |
|
52. člen |
Črta se
prvi odstavek 117. člena. |
|
53. člen |
V
izvedbenem delu odloka o OPN (III. IZVEDBENI DEL) se naslov »SPLOŠNO«
spremeni tako, da se glasi: |
»1.
SPLOŠNA DOLOČILA«. |
|
54. člen |
Členi od
118 do 121 se spremenijo tako, da se glasijo: |
|
»118.
člen |
(vsebina
izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta - OPN) |
Izvedbeni del OPN opredeljuje osnovno in podrobnejšo namensko rabo
prostora (ONRP in PNRP), enote in podenote urejanja prostora (EUP in
PEUP) ter prostorsko izvedbene pogoje (PIP) za poseganje v prostor. ONRP
in PNRP sta prikazani na kartah izvedbenega dela OPN, PIP pa so določeni
v tekstualni obliki in so povezani z EUP, PEUP in ONRP oz. PNRP,
prikazanimi na kartah izvedbenega dela OPN. Grafični prikazi izvedbenega
dela OPN vsebujejo tudi vrisano obstoječo in načrtovano gospodarsko
javno infrastrukturo (GJI). |
|
119.
člen |
(uporabljeni izrazi in kratice) |
AC:
avtocesta; |
AVTOHTONO ZELENJE: izraz zajema tradicionalne oblike zelenja,
uporabljenega za ozelenitev domačij: visokodebelno sadno drevje, lipa,
tisa, pušpan, vrtnice, snežene kepe, španski bezeg, tradicionalne
lončnice za okrasitev oken, balkonov in pol-javnih uličnih prostorov
ipd.. Pritlikavo sadno drevje ne sodi k avtohtonemu zelenju. |
CENTRALNE DEJAVNOSTI: zajemajo upravne, izobraževalne, socialne in druge
storitvene dejavnosti, ki se običajno pojavljajo v jedrih osrednjih
naselij. |
DLN:
državni lokacijski načrt. |
DOMAČIJA
je osnovna celica vaškega naselja ali zaselka in sestoji iz hiše,
pripadajočih gospodarskih objektov, dvorišča, vrta in drugih ureditev in
kot taka deluje kot zaokrožena funkcionalna in prostorska celota. |
DPN:
državni prostorski načrt. |
DRUŽBENE
STAVBE in DRUGI DRUŽBENI OBJEKTI: pojma označujeta stavbe in druge
objekte za odvijanje centralnih dejavnosti (zdravstvo, vzgoja,
izobraževanje, razvedrilo, šport, banka, pošta, uprava itd.) in sta
namenjena oblikovanju tipa stavbe oz. objekta, za katerega so v tem OPN
predpisani določeni pogoji o velikosti in oblikovanju. |
ENODRUŽINSKA HIŠA je prostostoječa enostanovanjska stavba. Ne glede na
določilo prejšnjega stavka, je v njej možno tudi ločeno prebivanje
članov družine dveh generacij. |
EUP:
enota urejanja prostora. |
FRČADA:
je podaljšek dela fasade spodnjih etaž v mansardni del, katerega fasada
in napušč lahko linijo fasade, na kateri se ta podaljšek nahaja, tudi
presegata. |
Fz:
faktor zazidanosti parcele, ki je določen z razmerjem med zazidano
površino in celotno površino gradbene parcele. |
GRADBENA
PARCELA je zemljišče, na kateri je zgrajen objekt in njegovi morebitni
pomožni objekti, ali izvedena kakšna drugačna načrtna ureditev ter
vključuje tudi vse pripadajoče funkcionalne površine, ki omogočajo
obratovanje objekta ali načrtovane ureditve. Gradbena parcela mora imeti
jasno funkcijo in predstavljati oblikovno in funkcionalno zaključeno
celoto v naselju ali izven njega. |
GRADBENA
LINIJA je črta, na katero mora biti postavljen zunanji rob zidu glavne
stavbe na gradbeni parceli oz. zunanji rob fasade glavne stavbe, ki se
gradi na zemljišču ob tej črti. Gradbena linija se upošteva v najmanj
75% deležu fasade orientirane proti ulici, pri čemer zunanji zidovi
stavbe te linije navzven ne smejo presegati. Pomožne stavbe, kakor tudi
nezahtevni in enostavni objekti iz kategorije stavb morajo gradbeno
linijo upoštevati v smislu gradbene meje, katere načrtovani objekti ne
smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v
notranjost območja označenega s to mejo razen v primeru, ko je s tem
odlokom določeno drugače. |
HIŠA-DVOJČEK je prostostoječa dvostanovanjska stavba, katere vsaka
stanovanjska enota ima svojo gradbeno parcelo. |
JAVNI
PROSTOR: izraz zajema območje osrednje vaške poti v naselju, ulice ali
trga. Izraz se ne nanaša na lastništvo območja, pač pa na njegov
funkcionalni in predvsem mentalni pomen v sliki celotnega naselja.
Fasada stavbe ob javnem prostoru je običajno glavna fasada. |
K+P+M/PO
pomeni: klet s pritličjem in mansardo oz. podstrešjem ter označuje
višino dopustnih objektov. Možne so tudi druge variante višine, kot na
primer: P+M/PO (pritličje z mansardo oz. podstrešjem) ali K+P+1+M/PO
(klet s pritličjem, prvim nadstropjem in mansardo oz. podstrešjem) itd..
Kot višine posameznih etaž se upoštevajo normalne bivalne višine. |
KIKLOPSKI ZIDOVI: so kamniti zidovi, pri katerih so kamni nepravilne
oblike in imajo del v obliki klina, ki je obrnjen navzdol. Kiklopski
zidovi ne spadajo med tradicionalne načine gradnje kamnitih zidov v
Sloveniji. |
KMEČKA
HIŠA je prostostoječa enostanovanjska stavba zgrajena v okviru kmetije
ali domačije. |
KMETIJA
je domačija, v okviru katere se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. |
KMETIJA
ODPRTIH VRAT: je kmetija, ki nudi hrano in pijačo manjšim skupinam
gostov. |
KUKRLE
je strešno okno v obliki male hišice z dvokapno streho na nagnjeni
strehi. |
ONRP:
osnovna namenska raba prostora. |
OPN:
občinski prostorski načrt. |
OPPN:
občinski podrobni prostorski načrt. |
PEUP:
podenota urejanja prostora. |
PIP:
prostorsko izvedbeni pogoji. |
PNRP:
podrobnejša namenska raba prostora. |
POL-JAVNI PROSTOR: izraz označuje območje med stavbo in osrednjo vaško
potjo, ulico ali trgom in leži znotraj gradbene parcele pripadajoče
stavbi oziroma znotraj privatne posesti. Izraz se ne nanaša na
lastništvo območja, pač pa predvsem na njegov mentalni pomen v sliki
celotnega naselja. Fasada stavbe ob pol-javnem prostoru je običajno
glavna fasada. |
POMOŽNI
OBJEKTI: praviloma so to spremljajoči objekti glavnega objekta/stavbe na
gradbeni parceli in slednjemu omogočajo normalno obratovanje. V
nekaterih primerih pomožni objekti služijo kot podpora normalnemu
odvijanju dejavnosti na gradbeni parceli, na kateri ni glavnega
objekta/stavbe (npr. grajena igrala na otroškem igrišču). |
POMOŽNE
STAVBE po določilih tega odloka zajemajo pomožne objekte iz kategorije
stavb, ki po svojih dimenzijah presegajo dopustne za nezahtevne in
enostavne objekte po veljavnih predpisih. Pomožne stavbe za lastne
potrebe zajemajo pomožne stavbe stanovanjskih objektov. |
POSEBNI
OBJEKTI: med te sodijo sakralni in tehnični objekti v infrastrukturne
(vključno z vodnimi zbiralniki), zaščitne in raziskovalne namene.
|
POSLOVNA
STAVBA in DRUGI OBJEKTI NAMENJENI POSLOVNI DEJAVNOSTI: kot že naziv
pove, gre za vse stavbe in druge objekte, ki služijo izvajanju poslovnih
dejavnosti (proizvodnih, servisnih ipd.). V tem odloku oba izraza
označujeta tip stavbe oz. objekta za katerega so s tem OPN predpisani
določeni pogoji za njegovo velikost in oblikovanje. |
PRAVILOMA: izraz je uporabljen v primerih, ko se izjemoma dopušča
odstopanje od pravila, kar pa mora biti v projektni dokumentaciji
posebej utemeljeno. |
REPREZENTANČNO: stavba ali del stavbe (npr. fasada) se oblikuje tako, da
ustreza pomembnosti vloge pri soustvarjanju primerne podobe javnega
prostora ob ulici, trgu ali osrednji vaški poti (oblikovanje fasade, ki
gleda proti ulici, mora biti drugačno od oblikovanja fasade usmerjene v
ozadje parcele). |
SAMOTNA
DOMAČIJA: sestoji iz ene same domačije na samem, izven naselij. |
SAMOTNI
OBJEKT je objekt, ki leži na samem, izven naselij (npr. čistilna
naprava, mala hidroelektrarna ipd.); |
SAMOTNI
KOMPLEKS OBJEKTOV leži na samem izven naselij in sestoji iz enega
osrednjega objekta s pomožnimi (npr. gostilna s pomožnimi objekti) ali
iz skupine objektov v sklopu registrirane dejavnosti (npr. farma,
dislociran terapevtski kompleks objektov ipd.). |
SKD:
Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti, Uradni list RS, št. 69/07
in 17/08. V kolikor se predpis spremeni, se določila, ki so v tem OPN
pisana na podlagi te uredbe, uporabljajo smiselno na podlagi nove
uredbe. |
TRADICIONALNI NAČIN IZVEDBE KAMNITEGA ZIDU: kamni se polagajo z daljšo
stranico v vodoravni legi z minimalnimi fugami; kamni smejo biti le
grobo obdelani in iz domačih vrst. |
TRIKOTNO
ČELO ali zatrep, je trikoten zaključek stene pod streho na ožjem delu
stavbe. Trikotno čelo se smatra za polno, kadar na njemu ni balkona, pač
pa le okna (lahko tudi ti. francoska) ali samo gola stena. |
TRŠKA
STAVBA je tip stavbe v delu naselja s trško zasnovo in načinom gradnje.
Trški način gradnje zajema (praviloma) sklenjen niz hiš ob ulici ali
trgu z višino P+1+M/PO, s kletjo ali brez (klet ni vidna ali je samo
deloma vidna). Trška stavba je glavna stavba v okviru gradbene parcele
(npr. stanovanjska hiša, glavna poslovna ali upravna stavba ipd.) in
leži ob ulici ali trgu ter tvori niz trških stavb. Drugi, pomožni,
objekti k trški stavbi se izvajajo v ozadju gradbene parcele in sel
lahko glavne stavbe tudi držijo. |
TURISTIČNA ZIDANICA: je zidanica, ki jo je možno nadgraditi s turistično
dejavnostjo, kot na primer: zidanica kot vinotoč (je zidanica, ki gostom
ponuja tudi degustacijo vina in značilne, domače hrane) ali počitniška
zidanica (je zidanica, ki jo je možno oddajati v najem gostom kot
turistični apartma). |
VELIKI
VINOGRADI in/ali SADOVNJAKI: obsegajo površine nad 30 arov vinograda
in/ali sadovnjaka. |
|
120.
člen |
(določitev osnovne namenske rabe prostora in podrobnejše namenske rabe
prostora) |
(1) Ta
OPN zajema naslednje vrste ONRP: stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča,
gozdna zemljišča, območja voda in druga zemljišča. |
(2) V
tem OPN se območja stavbnih zemljišč delijo na naslednje PNRP: |
-
območja stanovanj: stanovanjske površine nizke gostote (SSn), površine
podeželskega naselja (SK), |
-
območja centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti
(CU), druga območja centralnih dejavnosti (CD), osrednja območja
centralnih dejavnosti – trška gradnja CUt, |
-
območja proizvodnih dejavnosti: gospodarska cona (IG), površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), |
-
posebne površine: površine za turizem (BT), športni centri (BC),
|
-
območja zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS),
druge zelene površine (ZD), druge zelene površine v zaledju domačij
(ZDk), pokopališče (ZK), |
-
območja prometnih površin: površine cest (PC), površine železnic (PŽ),
območja okoljske infrastrukture (O), |
-
površine razpršene poselitve: površine razpršene poselitve (A), površine
za vinogradniške objekte (Av), |
-
razpršena gradnja - zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč
(informacija o dejanskem stanju). |
(3) V
tem OPN: |
- se
območja kmetijskih zemljišč delijo na naslednje PNRP: najboljša
kmetijska zemljišča (K1) in druga kmetijska zemljišča (K2), |
- gozdna
zemljišča zajemajo površine z oznako G, |
-
območja voda zajemajo površinske vode (V), |
-
območja vodne infrastrukture (VI), |
-
območja drugih zemljišč zajemajo naslednjo PNRP: območja mineralnih
surovin - površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN). |
(4) Za
gradnjo zidanic se lahko stavbno zemljišče z oznako Av določi v
velikosti do 150 m², za gradnjo turističnih zidanic pa stavbno zemljišče
z oznako BT ravno tako do 150 m². |
(5)
Sprememba PNRP ZDk v drugo namensko rabo, razen v K1 ali K2, je možna
samo ob soglasju ministrstva pristojnega za kmetijstvo. |
|
121.
člen |
(določitev enot urejanja prostora in podenot urejanja prostora ter
njihove oznake) |
(1)
Celotno območje občine Mirna Peč je razdeljeno na EUP. Nekatere EUP
vsebujejo še PEUP. |
(2) EUP
so določene za posamezne smiselno zaključene prostorske celote in sicer
na naslednji način: |
- za
urbano območje Mirne Peči je določenih več EUP, |
- EUP so
določene za vsako podeželsko naselje, zaselek, osamelo domačijo in druge
objekte izven naselij, |
- EUP so
določene za vinogradniška območja, območja odprte krajine, območja za
pridobivanje mineralnih surovin, |
- EUP so
določene za obstoječe pomembnejše infrastrukturne objekte (avtocesta,
čistilna naprava…), |
(3)
Oznake za EUP vsebujejo v prvem delu šifro naselja in zaporedno
številko (npr.: EUP PO1 pomeni Poljane pri Mirni Peči - osrednje
naselje, EUP PO2 pa novejši del Poljan pri Mirni Peči, na drugi strani
regionalne ceste). |
(4)
Oznake za PEUP vsebujejo v prvem delu šifro naselja, ki jo ima tudi EUP,
v sklopu katere se nahaja posamezna PEUP ter ob šifri naselja zaporedno
št. pripadajoče EUP, v drugem delu oznake za PEUP pa se nahaja zaporedna
številka PEUP znotraj EUP (npr.: PEUP GMP1/1 označuje območje posebne
enote znotraj ene od EUP Gornje Mirne Peči z oznako GMP1). |
(5)
Naknadno je možno določiti EUP/PEUP za vsa območja za katere se bo
izkazala potreba po izdelavi DPN ali OPPN in kateri s tem odlokom še
niso predvideni.«. |
|
55. člen |
Za 121.
členom se dodata nova 121.a in 121.b člena, ki se glasita: |
|
»121.a
člen |
(opis
prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) PIP
so opredeljeni v sklopu: 2. Posebni PIP za naselja in krajino ter
sklopu: 3. Skupni PIP. |
(2)
Posebni PIP za naselja in krajino zajemajo posebna določila za posamezne
prostorske enote, ki so lastna samo njim in so predpisana na nivoju EUP
ali PEUP takrat, kadar posebnosti obstajajo. Izjema so kmetijska in
gozdna zemljišča ter območja voda, kjer so posebnosti opisane na nivoju
ONRP oz. PNRP. Znotraj sklopa so posebni PIP obravnavani v naslednjih
točkah: |
- 2.1
Urbano območje Mirne Peči, |
- 2.2
Podeželska naselja in zaselki in |
- 2.3
Krajina. |
(3)
Skupni PIP zajemajo določila, ki se ponavljajo v različnih EUP/PEUP,
zato so predpisana na nivoju PNRP, včasih tudi ONRP (npr. za gozdna
zemljišča in območja voda), ali pa veljajo na območju celotne občine,
kar je možno razbrati iz samega določila. Skupni PIP so obravnavani v
naslednjih točkah: |
- 3.1
Vrste dopustnih dejavnosti |
- 3.2
Vrste del in gradenj |
- 3.3
Vrste dopustnih objektov glede na namen |
- 3.4
Velikost in oblikovanje objektov |
- 3.5
Lega objektov na zemljišču |
- 3.6
Zunanja ureditev |
- 3.7
Stopnja izkoriščenosti zemljišča |
- 3.8
Določitev gradbenih parcel |
- 3.9
Območja občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) in drugih
podrobnih izvedbenih prostorskih aktov |
- 3.10
Infrastrukturni objekti in naprave |
- 3.11
Posegi v varovana območja |
- 3.12
Varstvo okolja in zdravja |
- 3.13
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba. |
(4)
Rešitve, ki so s temi PIP določene le okvirno, se podrobneje opredelijo
v projektni dokumentaciji. |
|
121.b
člen |
(omrežje
naselij in njihova tipologija) |
(1) Pri
urejanju naselij je potrebno upoštevati vlogo in tip naselja v omrežju
naselij. Vsako naselje ima svojo funkcijo v tem omrežju in iz te
izhajajo temeljna določila tega OPN za njegov nadaljnji razvoj. Navedeno
zagotavlja smotrno razporejanje poselitve na teritoriju občine z
upoštevanjem temeljnih načel, kot na primer: racionalna izraba prostora,
ohranjanje identitete naselja, preprečevanje socialnih konfliktov zaradi
napačnega mešanja funkcij, varčno in učinkovito zagotavljanje javne
gospodarske infrastrukture, odgovorno ravnanje z javnimi finančnimi
sredstvi namenjenimi infrastrukturnemu opremljanju naselij in oskrbi
prebivalstva, izogibanje dolgim vožnjam, ki med drugim obremenjujejo
okolje, zagotavljanje pogojev za nemoteno opravljanje kmetijske
dejavnosti v vaseh in podobno. |
(2)
Naselja tipa A so podeželska naselja s prevladujočo kmetijsko funkcijo.
Prednostnega pomena je ohranjanje kmetijske funkcije s spremljajočimi
dejavnostmi: |
- tip A:
Globočdol, Grč Vrh, Hmeljčič, Mali Vrh, Srednji Globodol; |
- tip
AB: Poljane pri Mirni Peči – stari del, Čemše, Golobinjek, Jelše, Mali
Kal, Gorenje Vrhovo pri Mirni Peči. |
(3)
Naselja tipa B so delno urbanizirana podeželska naselja. Ohranjajo se
kmetijske funkcije s spremljajočimi dejavnostmi, urbane funkcije
(stanovanja in dejavnosti urbaniziranih domačih prebivalcev) se
podrejajo kmetijski funkciji: |
- tip B:
Biška vas, Dolenja vas pri Mirni Peči, Gorenji Globodol, Hrastje pri
Mirni Peči, Jablan, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, |
- tip
BA: Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Gorenji Podboršt, Goriška vas,
Jordankal, Malenska vas, Orkljevec, Selo pri Zagorici, Dolenje Vrhovo
pri Mirni Peči, Vrhpeč. |
(4)
Naselja tipa BC so pretežno urbanizirana podeželska naselja, ki se
smiselno zaokrožijo ter programsko in urbanistično-oblikovalsko urejajo
z upoštevanjem skladnega razvoja kmetijskih in urbanih dejavnosti:
Rogovila, Šranga, »Nove Poljane«. |
(5)
Naselja tipa D so prevladujoče urbana naselja oz. lokalna oskrbna in
zaposlitvena središča. To so: Mirna Peč, Gornja Mirna Peč in Gospodarska
cona Dolenja vas, ki skupaj tvorijo urbano območje Mirne Peči. |
(6) V
omrežju naselij spadajo naselja tipov A, AB, BA, B in BC med manjša
naselja (podeželska), ki so podrejena svojim večjim oskrbnim centrom
(Mirni Peči in še višje – Novemu mestu), zato so v njih možne samo
manjše širitve pozidave, ki upoštevajo določila iz prvega odstavka tega
člena. Večje širitve pozidave se omejujejo na urbano območje Mirne Peči
(tip D).«. |
|
56. člen |
V
izvedbenem delu odloka o OPN (III. IZVEDBENI DEL) se naslov poglavja »A
POSEBNI PIP« spremeni tako, da se glasi: |
»2.
POSEBNI PIP ZA NASELJA IN KRAJINO«. |
57. člen |
122.
člen se črta. |
|
58. člen |
Naslov
točke »A1 POSEBNI PIP ZA URBANO OBMOČJE MIRNE PEČI« se spremeni tako, da
se glasi: |
»2.1
URBANO OBMOČJE MIRNE PEČI«. |
|
59. člen |
Členi od
123 do 126 se spremenijo tako, da se glasijo: |
|
»123.
člen |
(splošna
določila) |
(1)
Urbano območje Mirne Peči obsega predele v pretežno urbani rabi in
sicer: naselji Mirna Peč in Gornja Mirna Peč ter Gospodarsko cono
Dolenja vas. Urbano območje Mirne Peči je obravnavano z urbanističnim
načrtom in v omrežju naselij sodi k tipu D. Sestoji iz naslednjih EUP: |
- EUP
MP1, ki je opredeljena za območje naselja Mirna Peč, |
- EUP
GMP1, GMP2 in GMP3, ki so opredeljene za območje naselja Gornja Mirna
Peč, |
- EUP
GC1 in GC2, ki sta opredeljeni za območje Gospodarske cone Dolenja vas, |
- del
EUP AC1, ki je opredeljena za DLN na AC odseku Ponikve-Hrastje; del, ki
sodi v urbano območje Mirne Peči zajema priključno cesto od Mirne Peči
do AC. |
(2)
Območje naselja Mirna Peč obsega: trško jedro Mirna Peč, stanovanjski
območji »Vihre« in »Pod hribom« ter nekdanji samostojni podeželski
naselji »Vihre« in »Ivanja vas«. |
(3)
Območje naselja Gornja Mirna Peč zajema obstoječe naselje Gornja Mirna
Peč ob železniški progi (območje notranjega razvoja) in nova poselitvena
območja (območja širitve naselja), ki zajemajo: stanovanjsko območje
Češenska hosta, stanovanjsko območje Pod Postajo, stanovanjsko območje
Nad Postajo ter kompleks nove osnovne šole na južnem obrobju
stanovanjskih območij. |
(4)
Območje Gospodarske cone Dolenja vas leži med naseljema Gornja Mirna Peč
in Dolenja vas, zahodno od AC priključka pri Dolenji vasi in je
presekano z AC Ljubljana-Obrežje. |
|
124.
člen |
(Mirna
Peč) |
(1)
Poudarek nadaljnjega urejanja naselja Mirna Peč je na postopni prenovi,
smiselnih zapolnitvah, obnovi gradbenega fonda ter na izboljšavi
prometnega, komunalnega in splošnega urbanega standarda. V programskem
in oblikovnem pomenu se poudari središčna funkcija naselja v občini. |
(2)
Osrednje cestno omrežje Mirne Peči tvorijo: regionalna cesta R3-1198
Trebnje-Novo mesto, ki obenem predstavlja glavno ulico v naselju,
povezovalna cesta s priključkom na AC, lokalna cesta Mirna Peč-Dolenja
vas in lokalna cesta Mirna Peč-Globodol. Na navedeno omrežje se navezuje
ostalo ulično omrežje in lokalne ceste (povezave z naselji južnega dela
Mirnopeške doline). Pri ureditvi cestnega omrežja Mirne Peči se
upošteva: |
-
prekategorizirana in prometno razbremenjena regionalna cesta R3-1198 se
preuredi v urbano oblikovano osrednjo ulico na celotnem poteku skozi
območje naselja. Izvede se enotno oblikovanje - profil ceste, tlaki,
urbana oprema, javna razsvetljava, drevoredi in druge zasaditve,
upoštevanje gradbene linije itd., |
-
lokalna cesta Mirna Peč-Globodol ima v naselju značaj urbano urejene
ulice, s pločnikom, javno razsvetljavo in drevoredom (kjer je možno), |
-
obstoječa lokalna cesta Mirna Peč-Dolenja vas se v območju Mirne Peči
smatra kot urbano urejena ulica. Prek priključka na povezovalno cesto do
AC služi tudi kot prometna povezava med Mirno Pečjo ter urbanimi območji
Gornje Mirne Peči in gospodarske cone, s poudarkom na peš in kolesarskem
prometu, |
-
lokalna cesta med Ivanjo vasjo in Vihrami ima značaj urbane ulice, kar
je potrebno z njeno ureditvijo poudariti. Preoblikuje se profil ulice:
poleg (vsaj) enostranskega pločnika se uredi ulična razsvetljava in
(kjer je to mogoče) obojestranski drevored. Uredijo se preglednejša
križišča na območju Viher in Ivanje vasi ter parkirna mesta na primernih
lokacijah. |
(3)
Trško jedro Mirne Peči se postopoma preureja z izkoristkom prostih
zazidljivih površin. Okrepi se njegov trški značaj z zgoščeno gradnjo
trških stavb (v nizu). Uredijo se zunanje površine, predvsem osrednja
ulica in manjši trgi ob njej ter v zaledju. Obnova trškega jedra se
izvaja po ožjih enotah, ki se urejajo z upoštevanjem enotno zasnovane
urbanistične ureditve trškega jedra kot celote. Pri tem veljajo
naslednji pogoji: |
- v
območju trškega jedra se teži k umeščanju programov centralnega značaja,
ki poudarjajo osrednjo funkcijo naselja Mirna Peč v občini, |
- trške
stavbe in družbeni objekti se gradijo vzdolž ulice ali trga. Poenoti se
ulična fasadna ploskev stavbnega niza na obeh straneh glavne ulice
naselja, vključno s fasadami ob trgih, ki se nanjo navezujejo. Pri
oblikovanju objektov se je potrebno nasloniti na trške nastavke
obstoječega stavbnega tkiva v starem jedru Mirne Peči in ga dopolniti
oz. nadgraditi z upoštevanjem obstoječih kvalitetnih izhodišč trške
arhitekture. Ravno tako je potrebno oblikovanje posameznega objekta
prilagoditi njegovi legi glede na pomembnost lokacije v naselju (vogal
stavbe v pomembnem križišču je običajno vizualno izpostavljen ipd.).
Hierarhija med glavnim trškim objektom ob ulici ali trgu in njegovimi
pomožnimi objekti v ozadju gradbene parcele mora biti jasna. Fasade
stavb, ki gledajo proti ulici, trgu ali drugemu javnemu prostoru, morajo
biti oblikovane kot reprezentančne, sleme njihovih streh pa praviloma
vzporedno z glavno cesto ob kateri se nahajajo. Glavni dostop za pešce
je z ulične strani, dostop za vozila pa praviloma iz ozadja gradbene
parcele, prek servisne ceste v zaledju. Parkiranje za vozila se uredi v
ozadju gradbenih parcel in ne sme zasedati javnega in pol-javnega
prostora ob ulici ali trgu (izjema so obstoječa parkirišča, ki se jih do
ureditve novih, nadomestnih, lahko vzdržuje na obstoječi lokaciji), |
-
vzpostavi se sistem javnih in pol-javnih zunanjih prostorov, vključno z
manjšimi trgi, funkcionalno in oblikovno povezanimi z glavno ulico,
kakor tudi sistem zelenih površin in zasaditev ter sistem peš poti
(notranje povezave in povezave z ostalimi območji naselja). Javni in
pol-javni zunanji prostori morajo biti oblikovno poenoteni (usklajeno
tlakovanje, urbana oprema, drevoredi in druge zasaditve ipd.). Javni
trgi in sprehajališča (npr. PEUP MP1/4) so zunanji socialni prostori za
zbiranje in srečevanje ljudi. Vse funkcije znotraj teh prostorov morajo
biti prilagojene potrebam pešca, |
-
posebna pozornost se nameni oblikovanju gradbenih parcel za gradnjo
trških stavb in družbenih objektov, ki morajo zagotavljati, da so glavne
stavbe na gradbeni parceli grajene vzdolž javne ulice ali trga, pomožni
objekti in manipulativne površine pa urejeni v njenem ozadju.
Oblikovanje gradbenih parcel mora obenem zagotavljati direkten dostop z
javne ceste in praviloma tudi s servisne ceste v ozadju gradbene parcele
za prometno napajanje. Nesmiselno oblikovane gradbene parcele, na
katerih ni možna izvedba ureditev, ki so s tem odlokom načrtovane za
trško jedro Mirne Peči, niso dopustne, |
- PEUP
MP1/1: območje cerkve in starega župnišča, vključno s staro vilo,
trškimi stavbami in ureditvami na obrobju, ohrani obstoječe osnovne
oblikovne značilnosti. Objekti in zunanja ureditev se obnovijo v skladu
s kulturo-varstvenimi usmeritvami in pogoji. Uredi se javni trg pred
cerkvijo, Pomožni objekt pri stari vili se odstrani. |
- PEUP
MP1/2: območje okrog občinskega poslopja se ureja kot oblikovna celota.
Pri tem je možna rušitev in nadomestitev posameznih objektov skladno z
enotno funkcionalno in oblikovno obravnavo trškega jedra. Občinsko
poslopje se načeloma ohrani v svojih obstoječih gabaritih (razen strehe)
in pri obnovi oblikovno izboljša. Uredi se osrednje javno parkirišče pri
občinski stavbi, z možnostjo izvedbe avtobusnega postajališča.
Stanovanjski blok pri občinski stavbi je možno nadomestiti z oblikovno
ustreznejšo stavbo s centralnim programom, ob upoštevanju gradbene
linije določene z obstoječim občinskim objektom na ulični strani. Novi
objekt, zgrajen namesto stanovanjskega bloka, mora biti zgrajen v višini
P+1+M z možnostjo kleti, vidne največ 70 cm nad terenom. Širina
posameznega kubusa pa ne sme presegati 12 m, |
- PEUP
MP1/3: stara kmetija v jedru Mirne Peči (kulturna dediščina) se obnovi
in revitalizira v okviru dopustnih dejavnosti, |
- PEUP
MP1/4: območje predstavlja trg v jedru Mirne Peči, kjer se izvede trg z
vsemi potrebnimi ureditvami, v okviru katerega je možno urediti tudi
kmečko tržnico. K ureditvam sodijo: zunanje sprehajališče, srečevališče
in počivališče s tlakovanimi in ozelenjenimi ureditvami, vključno z
manjšimi stalnimi objekti oziroma kioski, nadstrešnicami ali ložami kot
del zunanje urbane ureditve za manjše trgovske in gostinske programe (za
prodajo sadja, prigrizkov, pekarskih izdelkov, pijač, časopisov, rož,
izdelkov umetnostne obrti) ter za javne sanitarije, nudenje turističnih
informacij ipd., kakor tudi za potrebe kmečke tržnice. Načrtovani trge
se ureja na podlagi celovitega projekta, ki naj stremi k estetski in
poenoteni ureditvi trga namenjenega pešcem, zbiranju občanov in
prireditvam v centralnem delu naselja. Oblikovanje, vključno s
tlakovanjem, mora biti kvalitetno, stalni objekti in urbana oprema
poenoteni ter oblikovani z upoštevanjem poenotenega videza glavne ulice
v naselju (vključno z zelenicami in zasaditvami iz avtohtonega drevja in
grmovja). Večina površin se nameni parternim ureditvam. Do izvedbe
predvidene ureditve je možno površino uporabljati v parkirne namene. |
- PEUP
MP1/5: novi trgovski center pri cerkvi se ureja po projektu za celovito
ureditev območja z upoštevanjem ureditve trškega jedra kot celote - novi
veliki objekti ne smejo prevladovati nad obstoječimi stavbnimi
prostorskimi dominantami (cerkev, župnišče, stara vila), pač pa morajo
obstoječe tkivo na ustrezen način dopolniti in zaokrožiti. Javno
parkirišče naj zagotovi najmanj 50 parkirnih mest, uredi in vzdržuje se
javni trg pred cerkvijo, primeren za prireditve na prostem. Najvišja
dopustna višina objektov je K+P+1+M; klet je lahko vidna največ 70 cm
nad terenom. Pomožne stavbe, umeščene v ozadju parcele, ne smejo
višinsko nadvladovati osrednjega objekta ob glavni cesti ali trgu.
Zunanje skladiščenje ni dopustno; vse skladiščne površine morajo biti
zagotovljene znotraj zaprtih prostorov (konstrukcija je lahko tudi
lahka, npr. lesena). Na novem javnem parkirišču je možno urediti tudi
prostor za avtodome, |
- PEUP
MP1/6: ureditev območja se izvede na podlagi variantnih rešitev. Glavna
fasada osrednjega objekta mora slediti gradbeni liniji, ki jo določa
občinska stavba v PEUP MP1/2 na ulični strani. Novi veliki objekti ne
smejo prevladovati nad obstoječimi stavbnimi prostorskimi dominantami
(stara trška stavba na drugi strani ceste, cerkev, staro župnišče);
najvišja dopustna višina objektov je K+P+1+M; klet je lahko vidna največ
70 cm nad terenom. Pomožne stavbe, umeščene v ozadju parcele, ne smejo
višinsko nadvladovati osrednjega objekta ob glavni cesti. Zunanje
skladiščenje ni dopustno; vse skladiščne površine morajo biti
zagotovljene znotraj zaprtih prostorov (konstrukcija je lahko tudi
lahka, npr. lesena). Pri PEUP MP1/6 je potrebno upoštevati potek cevi za
odvodnjavanje zalednih voda, podrobneje opisane v točki 3.12 Varstvo
okolja in zdravja - varstvo voda, peti odstavek. V tej PEUP je možno
teren nasuti v območju depresije na severu PEUP, vendar nasutje ne sme
segati čez mejo PEUP. Pri projektu za nasipavanje in ureditve
odvodnjavanja je potrebno pridobiti soglasje pristojne vodovarstvene
ustanove. Gradnja objektov in zasipavanje terena v PEUP MP1/6 je možna
šele po ureditvi izpusta za narasle vode iz depresije na SV Mirne Peči,
|
- PEUP
MP1/7: obstoječa kmetijska dejavnost domačije se ohranja, z možnostjo
spremembe namembnosti v druge dopustne dejavnosti, |
- PEUP
MP1/8: stavbe nekdanjega šolskega kompleksa se oblikovno izboljšajo z
rekonstrukcijo ali nadomeščanjem z novim/i, ustreznejšim/i objektom/i
izven sedanjih gabaritov, za kar je v okviru idejne zasnove potrebno
pripraviti več variantnih rešitev. V primeru odstranitve stavbe nekdanje
osnovne šole ter nadomeščanja z novim objektom, se glavno poslopje
umesti vzdolž glavne ulice, z upoštevanjem gradbene linije, ki poteka
vzdolž glavne ulice in je od roba cestišča odmaknjena 7 m. Obvezna
višina glavne stavbe ob cesti je P+1+M, objekti v ozadju parcele so
lahko tudi nižji (tudi, če se glavne stavbe držijo). Morebitna klet je
lahko vidna največ 70 cm nad terenom. V primeru novogradnje v PEUP MP1/8
je priporočljivo izvesti javni natečaj, |
- PEUP
MP1/9: stari šolski štadion se ohrani kot športna površina. Možne so
preureditve igrišč, ureditev garderob, sanitarij, manjšega gostinskega
lokala itd.. Morebitne nove spremljajoče stavbe v PEUP MP1/9 naj bodo
pritlične, z možnostjo izkoriščenega podstrešja, ali enonadstropne v
primeru strehe z nižjim naklonom; na nagnjenem terenu imajo lahko tudi
višino do K+P s streho nižjega naklona in eno stranico kleti popolnoma
vidno. Nove stavbe naj bodo zgrajene z uporabo naravnih materialov
(prevladujoča kamen in les). Za prekrivanje strmih streh naj se
uporabijo bobrovci v naravni opečni barvi ali ne-svetleča kovina za
položnejši naklon (priporoča se bakrena pločevina, ki kasneje oksidira), |
- PEUP
MP1/10 in MP1/11 obsegata trajno retencijsko površino. Obstoječe nasutje
v PEUP MP1/10 je potrebno odstraniti; vsako nadaljnje zasipavanje je
prepovedano. Podrobni pogoji za urejanje PEUP MP1/10 in MP1/11 so podani
v točki 3.12 Varstvo okolja in zdravja - varstvo voda, peti odstavek,
|
- PEUP
MP1/12: travnato območje na južnem obrobju lokalne ceste proti Globodolu
med cerkvijo in Ivanjo vasjo se nameni občasnim sejmom, kulturnim in
razvedrilnim prireditvam. Večina PEUP sega v območje redkih poplav, zato
je potrebno ohranjati obstoječi relief in sonaravni travnik, brez
izvajanja stalnih objektov. Dopustne so enodnevne prireditve v času, ko
vremenska napoved izključuje možnost poplavljanja. Možno je postavljati
stojnice in podobne prenosne objekte, ki se jih po prireditvi odstrani, |
- PEUP
MP1/14: je namenjena izvedbi bencinskega servisa s spremljajočimi
objekti in programi, ki naj temelji na variantnih rešitvah. Višina
objektov ne sme presegati K (ki je v celoti zasuta)+P+1+M, v kolikor pa
je objekt umeščen v nagnjen teren in je ena stranica kleti popolnoma
vidna, pa višina ne sme biti večja od K+P+M. Posebna pozornost se
posveti izvedbi prometnega priključka na javno cestno omrežje. V zaledju
PEUP na stiku s pokopališčem mora biti izvedena sonaravna zelena
bariera, |
- PEUP
MP1/15: območje je namenjeno trški pozidavi - stavbe se gradijo v nizu
(ki je lahko tudi sklenjen) vzdolž glavne ulice. Prilagodijo naj se
višinski razliki na terenu in sicer tako, da je le-ta z ulične strani
čim manj zaznavna - objekt naj zakriva višje ležeči teren, morebitni
oporni zidovi morajo biti nizki (do 1,5m). Možno je urediti novo
servisno cesto, vzporedno z glavno ulico, ki naj omogoči dovoze z
vzhodne strani oz. iz zaledne strani. Na stiku z podeželskim naseljem
Vihre in območjem kmetijskih zemljišč v zaledju se zasadi avtohtona
visokodebelna vegetacija (predvsem sadno drevje). Glavne stavbe, ki se
načrtujejo na novo, morajo upoštevati gradbeno linijo, ki poteka vzdolž
glavne ulice in je od roba cestišča odmaknjena 7 m, |
- PEUP
MP1/18: območje se postopoma transformira v predel s sklenjenim nizom
trških stavb ob glavni ulici, s pomožnimi objekti in servisnimi
površinami v ozadju gradbenih parcel. V zaledju PEUP se izvede servisna
cesta za dostop do gradbenih parcel z vozili in za dostavo. Pri gradnji
novih trških stavb se upošteva gradbena linija, ki poteka ob robu
pločnika, ali je od njega odmaknjena največ 1 m v notranjost gradbene
parcele. Območje nekdanje tovarne Beti: dopušča se obnova obstoječih
objektov v obstoječih zunanjih gabaritih. Naklon strehe se lahko pri
obnovi ohrani. Kritina naj bo nesvetleča, |
- PEUP
MP1/19: predel predstavlja zaključek strnjene pozidave naselja Mirna Peč
proti vzhodu, zato je poleg predpisane višine za trške stavbe (P+1+M/PO
z možnostjo izvedbe kleti) v tej PEUP dopustna tudi izvedba objektov z
višino P+M/PO z možnostjo izvedbe kleti. Morebitna klet je lahko vidna
največ 70 cm nad terenom. Nove glavne trške stavbe na parceli naj
upoštevajo gradbeno linijo, ki poteka ob robu pločnika, ali se od njega
odmaknejo največ 1 m v notranjost gradbene parcele. V tej PEUP ni nujno,
da stavbe ob ulici tvorijo sklenjen niz, |
- PEUP
MP1/20: je namenjena izvedbi kmečkih gospodarskih objektov na robu
naselja. |
(4)
Znotraj območij s PNRP SSn, ki jih v največji meri zasedata stanovanjski
soseski Vihre in Pod Hribom, se ohranita značilni struktura in podoba
stanovanjskega naselja nizke gostote. Možne so zapolnitve prostih
površin z novimi stanovanjskimi hišami nizke gostote in prenova oziroma
nadomestne gradnja stanovanjskih objektov. Podrobnejša določila: |
- EUP
MP1/16 - območje »Pod Hribom« se smiselno zaokroži in prometno uredi z
izvedbo notranje ceste. Poleg sedanjega priključka na lokalni cesti
Mirna Peč-Dolenja vas se (v sklopu ureditev območja med trškim jedrom in
podeželskim zaselkom Vihre) preveri ureditev priključka na osrednjo
ulico (R3-1198). Uredi se rob naseljenega prostora »Pod Hribom« na
prehodu na sklenjena kmetijska zemljišča: cestni profil obstoječe ceste
na zahodnem robu območja se zaključi z drevoredom visokodebelnega
sadnega drevja, enako velja za ureditev severnega roba stanovanjskega
območja, |
- EUP
MP1/17 - območje »Vihre« se smiselno zaokroži in prometno uredi.
Obstoječa lokalna cesta, ki poteka med naseljem in njivami je meja
območja - širitev poselitve na drugo stran ceste ni dopustna; na robu
kmetijskih zemljišč se cestni profil zaključi z drevoredom
visokodebelnega sadnega drevja, |
- možna
je ureditev lokalov za dejavnosti, ki so nemoteče za stanovanjsko
okolje. |
(5) PEUP
MP1/21 - Ivanja vas in PEUP MP1/22 - Vihre sta nekdanja vaška zaselka
integrirana v strukturo naselja Mirna Peč; njun vaški značaj se ohranja.
Urejanje je prednostno namenjeno razvoju kmečkih in polkmečkih
gospodarstev z možnimi dopolnilnimi dejavnostmi, v manjši meri gradnji
novih stanovanjskih objektov za urbanizirane prebivalce. Podrobnejša
določila: |
-
smiselno se zaokroži obstoječa struktura obeh naselij. Možne so
zapolnitve, izboljšava gradbenega fonda, infrastrukture in drugih
ureditev. Novogradnja mora biti integrirana v območje naselja, razen za
primer upravičene selitve kmetij na obrobje oziroma izven naselja. Pri
novih ureditvah se ohranjajo morfološke značilnosti tradicionalne
grajene strukture (obcestna gradnja) in njene pojavnosti v krajini
(vstopni točki v Mirno Peč). Ohrani se sedanja zasnova kmetij s
stanovanjskim objektom ob cesti in gospodarskimi objekti v ozadju
parcele, |
-
dopustna je sprememba namembnosti obstoječih objektov za dejavnosti, ki
niso v nasprotju z osnovno funkcijo naselja ter ne presegajo značilnega
majhnega merila objektov. Na kmetijah so možne dopolnilne dejavnosti, |
-
ohranja, dopolnjuje in obnavlja se kvalitetno tradicionalno zelenje in
rob naselja iz visokodebelnega sadnega drevja, |
-
upošteva se stik z vodnim prostorom Temenice; v obvodnem pasu ni
dopustna postavitev stalnih objektov, območje se ureja sonaravno.
|
(6)
Zeleni sistem območja Mirne Peči tvorijo: njivske površine, ki obkrožajo
naselje, reka Temenica, ki zaključuje obrobje urbanega območja,
sonaravni mokrotni travnik, zeleni pas ob priključni cesti, pokopališče.
Zeleni sistem zaokrožujejo sadovnjaki v zaledju kmečkih gospodarstev,
drevoredi sadnega drevja ob vpadnicah v naselje (kjer so se izgubili, se
obnovijo) in gozdni robovi. Omenjene zelene površine se ohranijo v svoji
sedanji obliki, urejajo se sonaravno. Poleg rednih vzdrževanj zelenja in
njegove obnove se na zelenicah uredijo sprehajalne poti, diskretna
razsvetljava, klopi ter druga drobna urbana oprema vključno z otroškimi
igrali. Obrežje Temenice (naravna vrednota) in kontaktni prostor z njo
se ureja z upoštevanjem naravovarstvenih smernic. |
(7)
Območje naselja je komunalno urejeno. Gospodarska javna infrastruktura
se obnavlja in dograjuje skladno z načrtovanimi ureditvami naselja in
programi pristojnih upravljavcev. |
|
125.
člen |
(Gornja
Mirna Peč) |
(1)
Urejanje Gornje Mirne Peči naj temelji na zapolnitvah, obnovi gradbenega
fonda, izboljšavi prometnega in komunalnega standarda ter postopnem
opremljanju stavbnih zemljišč in gradnji na območjih širitve naselja.
|
(2)
Glavno cesto ter obenem osrednjo ulico predstavlja nekdanja lokalna
cesta Mirna Peč-Dolenja vsa, ki poteka skozi naselje. Druga pomembna
prometnica je glavna povezovalna cesta od AC do Mirne Peči, ki je obenem
tudi glavna napajalna cesta Gornje Mirne Peči. Povezovalna cesta se na
osrednjo ulico skozi Gornjo Mirno Peč navezuje ob južnem robu naselja,
med kompleksoma nove osnovne šole in stanovanjskim območjem Češenska
hosta. Preostalo stransko cestno omrežje tvorijo še lokalna pot proti
Velikemu Kalu ter predvsem nove cestne povezave znotraj načrtovanih
stanovanjskih con: Češenska hosta, Pod Postajo in Nad Postajo. Osrednja
ulica in stranske ceste, kakor tudi povezovalna cesta od Gornje Mirne
Peči do Mirne Peči, se urejajo kot urbane ulice z vso potrebno opremo in
pločniki. Ostali pogoji za urejanje cestnega omrežja Gornje Mirne Peči: |
- glavna
cesta skozi Gornjo Mirno Peč oz. nekdanja lokalna cesta Mirna
Peč-Dolenja vas se rekonstruira. Obravnava se jo kot osrednjo urbano
ulico v naselju z obojestranskim pločnikom, drevoredom, kvalitetno in
poenoteno javno razsvetljavo ter drugo urbano opremo, |
-
območje severno od železniške proge se projektno preuči v smislu nove
celovite prometne preureditve (ureditve na območju pokritega vkopa,
križišče z novo povezovalno cesto med AC in Mirno Pečjo, priključevanje
stanovanjskega območja Nad Postajo, potek prometnice proti Velikemu
Kalu), |
- kot
urbana ulica se uredi tudi sedanja cesta južno od železnice (zahodno od
križišča z glavno ulico skozi Gornjo Mirno Peč) ob istočasni preureditvi
območja ob železniški postaji in manjšega predela stanovanjskih hiš, |
- prek
območja je načrtovana državna kolesarska pot (povezava od nekdanje hitre
ceste H1 do regionalne ceste od Mirne Peči proti Novemu mestu). Izvedba
dela državne kolesarske poti se upošteva v profilu obnovljenih
obstoječih cest oziroma na trasi opuščene lokalne ceste. |
(3)
Obstoječa, starejša pozidava Gornje Mirne Peči znotraj EUP GMP1 in GMP2,
ki je nastala ob železniški postaji, obsega pretežno individualne
stanovanjske hiše. Železnica deli naselje na dva dela in seka tudi
osrednji komunikacijo ter obenem glavno ulico - nekdanjo lokalno cesto
Mirna Peč-Dolenja vas. Pogoji urejanja: |
-
obstoječa, starejša grajena struktura se smiselno zaokroži. Možne so
zapolnitve, nadomestne gradnje, izboljšave gradbenega fonda,
infrastrukture in drugih ureditev, |
- PEUP
GMP1/2: obstoječe poslopje železniške postaje se vzdržuje in obnavlja.
Pripravi se projekt ureditve celotnega območja železniške postaje, s
poudarkom na ureditvi zunanjih površin in njihovi smiselni navezavi na
ureditev celotne Gornje Mirne Peči (ureditev parkirišča, ureditev javne
poti kot ulice mimo postaje s pločniki in javno razsvetljavo ter zelenih
površin na obrobju). Morebitni prizidki, novogradnje in večje
rekonstrukcije v okviru območja železniške postaje morajo biti višinsko,
gabaritno, oblikovno in glede uporabe materialov usklajeni z osrednjo
stavbo železniške postaje, |
-
železniška proga se obnavlja skladno s projekti upravljavca. Na križanju
glavne ulice z železniško progo se uredijo zapornice. Priključitev
industrijskega tira iz gospodarske cone na ranžirni tir železniške
postaje se izvede na podlagi posebnega projekta v sklopu OPPN za
gospodarsko cono Dolenja vas, |
- zelene
površine se načeloma ohranijo v svoji sedanji obliki in rabi, urejajo se
sonaravno. Ohranja in obnavlja se kvalitetno tradicionalno zelenje in
rob naselja iz visokodebelnega sadnega drevja, ohrani se zelena cezura
med železnico in stanovanjskimi območji, kakor tudi gozdni pas med
načrtovanim stanovanjskim območjem Pod Postajo in železniško postajo ter
kvalitetni gozdni rob na južnem, jugozahodnem in severnem robu tega
stanovanjskega naselja. Gozdovi na obrobju urbanih površin se urejajo
kot gozdovi posebnega namena. Poleg rednih vzdrževanj zelenja in njegove
obnove se uredijo sprehajalne poti, ekstenzivna urbana oprema itd., |
-
dopustna je sprememba namembnosti obstoječih objektov za dejavnosti, ki
niso v nasprotju z osnovno funkcijo naselja, ki je pretežno
stanovanjskega značaja ter ne presegajo značilnega majhnega merila
objektov, |
-
območje je komunalno urejeno. Gospodarska infrastruktura se dograjuje
skladno z načrtovanimi ureditvami ter dograjuje in obnavlja skladno s
programi pristojnih upravljavcev. |
(4)
GMP1/4 - OPPN Češenska hosta: zajema načrtovano stanovanjsko območje
Češenska hosta, ki je namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote. Za
bivalno okolje nemoteče oskrbne in storitvene dejavnosti se umeščajo ob
napajalno cesto na južnem obrobju, med povezovalno cesto in
stanovanjskim območjem pa se uredijo zelene površine. Prometno omrežje
stanovanjskega območja se navezuje na napajalno cesto na južnem obrobju
območja, zasnova ulične mreže se določa s sprejetim OPPN (Občinski
podrobni prostorski načrt za stanovanjsko cono Češenska hosta; Uradni
list RS, št. 17/09 in 26/09). |
(5)
GMP1/3 - OPPN Pod Postajo: območje je namenjeno stanovanjski gradnji
nizke gostote. Za bivalno okolje nemoteče oskrbne in storitvene
dejavnosti se umestijo ob napajalno cesto v južnem delu. Območje se
prometno oskrbuje z napajalno cesto, ki poteka v smeri vzhod-zahod, od
povezovalne ceste med Mirno Pečjo in AC do lokalne ceste Gornja Mirna
Peč-Biška vas. Napajalna cesta naj sledi konfiguraciji terena. Njena
gradnja lahko poteka tudi fazno, če se bo stanovanjsko območje urejalo
in zapolnjevalo postopno. Do sprejema OPPN se uporabljajo določila, ki
veljajo za PNRP ZD. |
(6) PEUP
GMP1/1 - OPPN Nad Postajo: območje je namenjeno individualni
stanovanjski gradnji in organizirani gradnji zaključenih skupin objektov
na podlagi enotne zasnove, komunalne in prometne ureditve. Zaradi
prometno neugodne lege spremljajoče dejavnosti, ki pogojujejo večjo
prometno obremenitev, niso dopustne. Izhodišče za urbanistično in
prometno ureditev je reliefna oblikovanost terena (proti jugu padajoči
teren) in vidna izpostavljenost celotnega območja. Za območje je OPPN že
sprejet (Občinski podrobni prostorski načrt Nad Postajo; Uradni list RS,
št. 61/2010). |
(7)
Skupna določila za urejanje novih stanovanjskih območij Češenska hosta
(PEUP GMP1/4), Pod Postajo (PEUP GMP1/3) in Nad Postajo (PEUP GMP1/1): |
-
urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje vsakega od teh
območij mora biti enotno in prilagojeno značilnostim terena ob
upoštevanju izpostavljenosti pogledom z juga. Preoblikovanje terena ter
premoščanje višinskih razlik terena mora biti izvedeno sonaravno, z
blagimi in ozelenjenimi brežinami, objekti naj se nanizajo vzdolž
plastnic, |
-
območja so prednostno namenjena zgoščeni gradnji enodružinskih hiš.
Dopustne so racionalnejše oblike stanovanjskih objektov (v primerjavi z
obstoječimi prostostoječimi hišami); priporoča se gradnja objektov v
nizih. Višinski gabariti objektov naj ne presegajo K+P+M (upošteva se
vkopana ali na pobočju delno vkopana klet). V primeru OPPN Češenska
hosta je možna tudi gradnja večstanovanjskih objektov z upoštevanjem
kubusov, ki po velikosti ne odstopajo bistveno od kubusa niza vrstnih
hiš in katerih višinski gabariti ne presegajo K+P+2+M. Gabariti objektov
naj ne bodo prevladujoči v prostoru, |
- pri
oblikovanju objektov (vključno z oblikovanjem tistih namenjenih oskrbnim
in storitvenim dejavnostim) se upošteva podeželsko okolje ter značilna
tipologija mirnopeških podeželskih objektov (vzdolžni tlorisi, strme
strehe, sleme vzdolž daljše stranice objektov, ki je položena vzporedno
s plastnicami). Posebna pozornost se posveti oblikovanju streh (enotna
kritina in naklon, smer slemena naj bo vzporedna s terenom), |
-
prometna ureditev znotraj območij urejanja se prilagodi terenu,
njegovemu optimalnemu preoblikovanju ter funkcionalni zasnovi
posameznega območja v povezavi s celotnim naseljem Gornje Mirne Peči.
Znotraj območij urejanja mora biti zagotovljeno zadostno število
parkirišč, |
- v
sklopu načrtovanih stanovanjskih območij je obvezna ohranitev oz.
ureditev zelenic z visokodebelnim avtohtonim drevjem, kakor tudi obvezna
obnova gozdnega roba in njegovo vzdrževanje. V primeru PEUP GMP1/4 je za
zaščito pred vplivom povezovalne ceste med AC in Mirno Pečjo obvezna
ohranitev gozdne bariere med stanovanjskim območjem in cesto, |
- v
načrtovanih stanovanjskih soseskah se uredijo manjša otroška igrišča in
območja za rekreacijo odraslih, |
-
območja se opremijo s komunikacijsko infrastrukturo. Napajanje z
električno energijo in komunikacijski vodi se izvedejo v kabelski
obliki, lokacije potrebnih novih transformatorskih postaj se določijo z
OPPN. Fekalne odpadne vode se vodijo v obstoječo čistilno napravo,
padavinske vode pa v ponikovalnice. Oskrba s pitno vodo se uredi iz
obstoječega vodovodnega omrežja. S ciljem varovanja kakovosti bivalnega
okolja je potrebno (za širše območje) preučiti in zasnovati sistem
daljinskega ogrevanja (npr. iz lokalne kotlovnice na plin, ki se kasneje
lahko priključi na zemeljski plin v primeru priključitve naselitvene
aglomeracije Mirne Peči na plinovod). Vse komunalno omrežje znotraj
območij mora potekati v cestnih telesih (ali tik ob njem). Vsaka parcela
naj ima direkten priključek na javno infrastrukturno omrežje, |
-
ureditev stavbnih zemljišč in gradnja objektov je možna v eni ali več
smiselno zaključenih fazah z upoštevanjem možnosti postopne gradnje
cestnega omrežja in druge javne gospodarske infrastrukture. Površine, ki
se v določeni fazi ne bodo izkoristile, ostajajo ozelenjene in se kot
takšne vzdržujejo. Faze se podrobneje opredelijo v OPPN. |
(8) PEUP
GMP1/6 - območje nove osnovne šole in GMP1/5 - šoli pripadajoče športne
površine: |
- že
zgrajeni objekti nove osnovne šole v PEUP GMP1/6 se vzdržujejo in
obnavljajo ter dopolnijo z manjkajočimi objekti in ureditvami
(telovadnica). Osnovna šola se prometno navezuje na delno izvedeno novo
cesto, ki poteka od povezovalne ceste med AC in Mirno Pečjo na vzhodu do
obstoječe lokalne ceste Gornja Mirna Peč-Biška vas na zahodu, ki bo
obenem glavna cesta znotraj stanovanjskega območja Pod Postajo. Območje
osnovne šole naj bo v največji možni meri sonaravno ozelenjeno z
avtohtonimi rastlinskimi vrstami, |
- druga
faza urejanja območja nove osnovne šole zajema ureditev spremljajočih
zunanjih športnih in rekreacijskih površin v PEUP GMP1/5, vključno s
stadionom javnega (občinskega) pomena. Za novi stadion v PEUP GM1/5 je
potrebno izdelati OPPN (OPPN Osnovna šola - drugi del). Športni center
se umesti v gozd z minimalnim preoblikovanjem reliefa in izsekavanjem
drevja, obnovi se gozdni rob. Površine za športna igrišča se uredijo na
dvignjenem platoju nad šolskim objektom, kjer je možna tudi gradnja
štadiona z ustrezno orientacijo brez večjega preoblikovanja terena.
Izravnava terena za ureditev štadiona (delni vkopi in nasipi) se
izkoristi za ureditev tribun. Ostala igrišča se umestijo v prostor z
oblikovanjem manjših platojev, brez velikega preoblikovanja reliefa,
sanira se gozd na obrobju. Strmejši gozdnati del terena med šolskim
objektom in igrišči se ohrani kot parkovni gozd, uredi se povezovalna
pot med šolskim objektom in igrišči. Dostop do športnega centra za pešce
in vozila se uredi s severne strani, z osrednje napajalne ceste
stanovanjskega območja Pod Postajo. Območje športnega centra se opremi z
javno gospodarsko infrastrukturo za potrebe oskrbe igrišč in
spremljajočih objektov. Odpadne vode se odvajajo v obstoječo čistilno
napravo, padavinske vode pa v ponikovalnice. Oskrba s pitno vodo se
uredi iz obstoječega vodovodnega omrežja. Napajanje z električno
energijo in telekomunikacijski vodi naj bodo v kabelski izvedbi. Znotraj
območja se v največji možni meri ohranja avtohtona ozelenitev. Podrobni
program igrišč in drugih ureditev se določi s projektno nalogo za
izdelavo OPPN. V kolikor bi prišlo do izdelave OPPN Osnovna šola - drugi
del pred izdelavo OPPN Pod Postajo, je možno za potrebe ureditve
prometnega dostopa do šolskih športnih površin območje urejanja OPPN
osnovna šola - drugi del razširiti na dostopno cesto, |
- do
sprejema OPPN v PEUP GMP1/5 se za to PEUP uporabljajo določila, ki
veljajo za PNRP ZD. |
(9) EUP
GMP3 se namenja stanovanjski gradnji nizke gostote. Glede posebnih
pogojev urejanja se smiselno upoštevajo določila sedmega odstavka tega
člena. |
(10)
Južno od PEUP GMP1/3 in GMP1/5 ležita območji gozda, ki se ohranjata kot
gozd posebnega namena (EUP MPD22 in MPD23). |
|
126.
člen |
(Gospodarska cona Dolenja vas) |
(1)
Gospodarska cona Dolenja vas (v nadaljnjem besedilu: GC) je osrednje
območje proizvodnih in servisnih dejavnosti v Občini Mirna Peč. GC se
ureja na podlagi več OPPN (vezanih na faze razvoja GC), od katerih sta
dva že sprejeta: Občinski podrobni prostorski načrt Industrijska cona
Dolenja vas (Uradni list RS, št. 1/2008, 21/2008-teh.popr., 7/2012 in
21/2012-teh.popr) in Občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona
Dolenja vas (GC-OPPN-2) – 1. faza (Uradni list RS, št. 87/2015). GC leži
na zahodni strani avtocestnega priključka Mirne Peči in obsega zemljišča
severno in južno od AC. |
(2) GC,
ki obsega med seboj funkcionalno povezana območja, je namenjena razvoju
proizvodnih, servisnih, storitvenih, poslovnih, trgovinskih,
skladiščnih, prometnih in drugih spremljajočih dejavnosti ter servisnih
programov javnega značaja. V sklopu GC je poleg razvoja površin za
dejavnosti načrtovana ureditev (regionalnega) logističnega centra.
|
(3) GC
je prometno vezana na avtocestni priključek Mirna Peč. Napajalna cesta
GC se navezuje na regionalno cesto R3-651/1198 na severni in južni
strani avtocestnega priključka. |
(4) Med
stanovanjskimi območji v Gornji Mirni Peči in GC se ohrani in vzdržuje
gozd, kot gozd posebnega namena (EUP MPD21), ki je sestavina zelenega
sistema urbanega območja Mirna Peč. Ravno tako se na severozahodni
strani GC, severno in južno od AC, ohranjajo gozdne površine za koridor
prehoda za živali. Območje se intenzivno pogozdi, tako da se omili vpliv
GC na živalski svet. |
(5)
Območje GC se bo urejalo in dograjevalo postopno. Zasnova celotnega
območja in posameznih enot mora omogočati fleksibilno faznost gradnje
tako, da se upošteva: |
-
smotrno postopno urejanje stavbnih zemljišč, |
-
skladno urejanja v funkcionalnem in oblikovnem smislu, |
-
vključevanje specifičnih ureditev (npr. gradnja industrijskega tira). |
(6) PEUP
GC1/1, ki obsega območje v neposredni bližini avtocestnega priključka
(na južni strani AC in zahodno od avtocestnega priključka), se ureja na
podlagi veljavnega OPPN (Občinski podrobni prostorski načrt Industrijska
cona Dolenja vas; Uradni list RS, št. 1/2008, 21/2008-teh.popr., 7/2012
in 21/2012-teh.popr). |
(7) PEUP
GC1/2 leži zahodno od PEUP GC1/1. Ureja se na podlagi sprejetega OPPN:
Občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona Dolenja vas
(GC-OPPN-2) – 1. faza (Uradni list RS, št. 87/2015). Zajema površine
namenjene proizvodnim in servisnim dejavnostim (PNRP IG in PŽ) in
predel, ki se ga ohranja kot zelene površine (PNRP ZD). Na območju s
PNRP IG so opredeljene površine za ranžirno postajo in kontejnerski
terminal s parkirišči, v osrednjem in južnem delu pa so predvidene
površine za razvoj objektov in spremljajočih površin. K območju za
razvoj proizvodnih in servisnih dejavnosti sodi tudi koridor za
železniški tir (PNRP PŽ) z navezavo na železniško postajo Mirna Peč.
Predel na skrajnem zahodu PEUP GC1/2, kjer je opredeljena PNRP ZD,
zajema ureditev kontaktnega območja med GC in predelom pod viaduktom
Dole. Tukaj je predvidena ureditev gozdnega roba in naravnega okolja za
prehajanje divjadi. Po končani izgradnji platojev v GC se na območju
viadukta Dole obvezno izvede monitoring prehajanja divjadi. Monitoring
vodi Občina Mirna Peč na račun uporabnikov zemljišč v GC, kar se
regulira s posebno pogodbo V kolikor bo petletni monitoring prehajanja
divjadi pod viaduktom Dole pokazal, da le-ta ne zadošča, se izvede
ekodukt – to je: ozelenjen nadhod nad AC po katerem lahko prehaja
divjad. Izvedbo ekodukta vodi Občina Mirna Peč na račun uporabnikov GC,
v zvezi s čimer se podpiše pogodbeni dogovor. Po izvedbi ekodukta se
prehod divjadi pod viaduktom Dole ukine. Na stiku med zelenimi in
industrijskimi površinami se izvede protihrupna in protisvetlobna
zaščita, kakor tudi drugi ukrepi za celovito ureditev območja prehoda
divjadi. |
(8) PEUP
GC2/1 s PNRP ZD, ki se nahaja na severni strani AC, zajema površine za
deponijo - odlagališče zemeljskih odpadkov in območje za prehod divjadi.
Območje odlagališča zemeljskega materiala in prehajanja divjadi se uredi
kot zelena površina z zasaditvijo avtohtone gozdne vegetacije. V kolikor
bo na skrajnem zahodu GC prišlo do izvedbe ekodukta nad AC, in ukinitve
možnosti prehajanja divjadi pod viaduktom Dole, je možno v PEUP GC2/1
površine za proizvodnjo povečati (razširiti PNRP IG na račun PNRP ZD) in
ohraniti toliko zelenih površin s PNRP ZD, kolikor bi jo divjad za
prehod še potrebovala. |
(9) PEUP
GC2/2 zajema ureditev območja GC severno od AC in pomeni zaključevanje
celotnega območja GC. Dostop se uredi z lokalne ceste na severnem delu
kompleksa, z navezavo na avtocestni priključek. Obsega ureditev
proizvodnih in servisnih površin z vso potrebno GJI, vključno s
protihrupnimi in protisvetlobnimi ureditvami na kontaktnem območju z
naravnim okoljem, bližnjim naseljem in območjem za prehod divjadi.«. |
|
60. člen |
Naslov
»A1/2 STANOVANJSKI OBMOČJI »VIHRE« IN »POD HRIBOM«« se črta. |
|
61. člen |
Člena
127 in 128 se črtata. |
|
62. člen |
Naslov
»A1/3 OBMOČJI NEKDANJIH VAŠKIH NASELIJ VIHRE IN IVANJA VAS« se črta. |
|
63. člen |
Člena
129 do 130 se črtata. |
|
64. člen |
Naslov
»A2 PIP ZA EUP GORNJA MIRNA PEČ« se črta. |
|
65. člen |
131.
člen se črta. |
|
66. člen |
Naslov
»A2/1 OBMOČJE GORNJA MIRNA PEČ« se črta. |
|
67. člen |
Člena
132 in 133 se črtata. |
|
68. člen |
Naslov
»A2/2 STANOVANJSKO OBMOČJE » ČEŠENSKA HOSTA « se črta. |
|
|
69. člen |
Členi od
134 do 136 se črtajo. |
|
70. člen |
Naslov
»A 2/3 STANOVANJSKO OBMOČJE »POD POSTAJO« se črta. |
|
71. člen |
Členi od
137 do 139 se črtajo. |
|
72. člen |
Naslov
»A2/4 STANOVANJSKO OBMOČJE »NAD POSTAJO« se črta. |
|
73. člen |
Členi od
140 do 142 se črtajo. |
|
74. člen |
Naslov
»A2/5 OBMOČJE NOVE OSNOVNE ŠOLE« se črta. |
|
75. člen |
Členi od
143 do 145 se črtajo. |
|
76. člen |
Naslov
»A3 INDUSTRIJSKA IN GOSPODARSKA CONA DOLENJA VAS« se črta. |
|
77. člen |
146.
člen se črta. |
|
78. člen |
Naslov
»A3/1 INDUSTRIJSKA CONA DOLENJA VAS« se črta. |
|
79. člen |
147.
člen se črta. |
|
80. člen |
Naslov
»A3/2 GOSPODARSKA CONA DOLENJA VAS« se črta. |
|
81. člen |
Členi od
148 do 157 se črtajo. |
|
82. člen |
Naslov
točke »A4 NASELJA NAD DOLINO IGMANCE« se spremeni tako, da se glasi: |
»2.2
PODEŽELSKA NASELJA IN ZASELKI«. |
|
83. člen |
Členi od
158 do 162 se spremenijo tako, da se glasijo: |
|
»158.
člen |
(splošna
določila) |
(1)
Določila veljajo za vse EUP podeželskih naselij in zaselkov, znotraj
katerih je PNRP: SK, ZDk in PC. Za vsako vas ali vaški zaselek so
navedene njene/njegove morfološke značilnosti ter tip naselja, ki jih je
pri posegih potrebno upoštevati. |
(2)
Podeželska naselja in zaselki so prednostno namenjeni razvoju kmečkih in
polkmečkih gospodarstev, z možnimi dopolnilnimi dejavnostmi, in v manjši
meri gradnji novih stanovanjskih objektov za urbanizirane prebivalce.
Pri tem morajo ta naselja in zaselki ohranjati svoj tip in vlogo v
hierarhiji naselij, in okvirno velikost. V tem smislu se stanovanjsko
gradnjo urbaniziranega prebivalstva, razen v novejšem delu Poljan pri
Mirni Peči (PO2), Dolenji vasi pri Mirni Peči-zaselek (DV2), Češencah
(ČEŠ1 in ČEŠ2), Rogovili (RO1 in RO2) in Šrangi (ŠR1), dopušča le v
manjšem obsegu in sicer tako, da ne ruši tradicionalnega vaškega, na
kmetijstvu slonečega, značaja podeželskih naselij in zaselkov. |
(3)
Varovati je potrebno vaško strukturo in kmečko identiteto podeželskih
naselij, ki temelji na kmetijski dejavnosti, njihovo notranjo
zgoščenost, jasno izražene robove ter značilno silhueto vasi v krajini,
ki jo tvorijo strme strehe obdane z visokodebelnim sadnim drevjem. Pri
novih ureditvah naj se ohranjajo morfološke značilnosti tradicionalne
grajene strukture vasi (vrstna, obcestna, gručasta vaška struktura;
značilna grupacija objektov v obliki domačij; organski potek vaških
komunikacij) in njene pojavnosti v krajini. Ravno tako naj se ohrani
tradicionalna razporeditev objektov znotraj domačij: razporeditev
objektov okrog notranjega dvorišča, gručasta, vzdolžna ob cesti ali
vzdolžna pravokotno na cesto. |
(4)
Prednost ima nadomestna gradnja ter dopolnjevanje in zaokrožanje
obstoječe strukture naselij. Z novo pozidavo naj se oblikujejo sklenjeni
robovi naselij z grajenimi objekti in zasaditvijo visokodebelnih
sadovnjakov. |
(5) Pri
večanju površin za rastoče kmetije, s spremembo namenske rabe prostora v
stavbno, je potrebno v prvi vrsti proučiti vse možnosti za zagotovitev
le-teh v okviru naselij. Če zaradi utemeljenih razlogov takšna rešitev
ni mogoča, se lahko kmetija preseli na rob naselja tako, da z njim
ohrani tesen fizični stik, na novo vzpostavi rob naselja (vključno s
sadnim drevjem) in ohrani značilno zgoščeno strukturo naselja. V tem
primeru je možna širitev vasi ali zaselka oz. povečanje EUP za
podeželsko naselje ali zaselek. Če se izkaže, da bi bila povzročena
škoda glede celovitosti naselja pri preselitvi kmetije na rob prevelika
oz., da zaradi drugih utemeljenih razlogov to ni mogoče, je možno
oblikovati tudi tako imenovano samotno domačijo v zadostni oddaljenosti
od naselja kot samostojno EUP. |
(6) Novi
objekti v okviru domačij se morajo ravnati po hierarhiji tradicionalnih
objektov v odnosu do javnih površin oziroma javnega cestnega omrežja.
Najbolj reprezentančen objekt kmetije - stanovanjska hiša - mora biti
postavljena ob cesti, gospodarski objekti pa za njo, ali pa nekateri od
teh ob njej, v kolikor v ozadju parcele ni dovolj prostora. Fasada, ki
gleda proti cesti, mora biti pri stanovanjski hiši oblikovana kot glavna
fasada. |
(7)
Ambienti nekaterih starih domačij imajo izjemno estetsko vrednost.
Ustvarjajo ga objekti s svojimi kubusi, razmestitvijo ter ureditve
zunanjih površin vključno z ozelenitvijo. Pred kakršnimkoli posegom v
območje posamezne domačije mora projektant proučiti vrednost ambienta,
ki ga takšna domačija ustvarja. Novi posegi morajo obstoječi ambient, v
kolikor je ta kvaliteten, ohranjati, oziroma izboljšati, nikakor pa ne
smejo njegove vrednosti poslabšati. |
(8)
Ohranjati je potrebno kvalitetno tradicionalno zelenje in rob naselja iz
visokodebelnega sadnega drevja ter ga v primerih, kjer se je ta
tradicionalna značilnost mirnopeških vasi že izgubila, obnoviti.
Vzdrževati in obnoviti je potrebno tudi drevorede sadnega drevja ob
dostopnih poteh v podeželsko naselje. Vse ozelenitve in zasaditve dreves
ter grmovnic v naseljih morajo biti avtohtonega izvora. |
|
159.
člen |
(naselja
nad dolino Igmance) |
(1)
Stari del Poljan pri Mirni Peči (EUP PO1): gručasto naselje z mešano
morfološko strukturo domačij - nizanje objektov vzporedno s cesto,
linearno pravokotno na cesto, gručasto in okrog notranjega dvorišča. Tip
naselja: AB - ruralno naselje. |
(2) Novi
del Poljan pri Mirni Peči, oz »Nove Poljane« (EUP PO2): v novem delu
Poljan pri Mirni Peči je zaradi bližine nove regionalne ceste in
izkazanega interesa po gradnji pretežno stanovanjskih hiš s pomožnimi
objekti možno krepiti urbano-stanovanjski značaj naselja. V okviru
razpoložljivih nepozidanih stavbnih zemljišč v Novih Poljanah je
potrebno določiti primerno oblikovane in dovolj velike gradbene parcele,
skladno z odlokom o SD OPN, z ustrezno navezavo na javno cestno omrežje
in drugo GJI. Nove gradbene parcele ne smejo onemogočati pozidave
preostalega dela prostih stavbnih zemljišč, priključevanja drugih
objektov na GJI, ali povzročati potrebe po dodatnih novih stavbnih
zemljiščih zaradi neustrezne razporeditve objektov, dostopov do njih in
neprimerno oblikovanih gradbenih parcel. Objekte je potrebno
organizirati tako, da so stanovanjske hiše s svojimi glavnimi,
reprezentančnimi fasadami in s slemeni vzporedno s plastnicami, nanizane
ob javni cesti, pomožni ali gospodarski objekti pa v ozadju. Okrog
naselja je potrebno zasaditi visokodebelno sadno drevje, kar še posebej
velja za tisti del Novih Poljan, kjer se naselje približa potoku
Igmanca. Tip naselja: BC - pretežno urbanizirano podeželsko naselje. |
(4)
Šentjurij na Dolenjskem (EUP ŠE1): velika gručasta vas z razvejanimi
komunikacijami. Pri organizaciji objektov v okviru domačij prevladuje
razporeditev objektov okrog notranjega dvorišča, pri ožjih in daljših
parcelah pa so nanizani linearno v eni ali dveh vrstah pravokotno na
cesto. Naselje ima zaokroženo strukturo, zato se lokacije za nove
objekte zagotavljajo največ kot nadomestne gradnje. Tip naselja: B -
prevladujoče ruralno naselje. Dislocirani objekti na njivskih površinah
južno od naselja morajo imeti namembnost, ki ne zahteva komunalne
infrastrukture in je v povezavi s kmetijstvom (kozolec, senik, ...),
zunanja ureditev pa mora biti sonaravna (brez tlakovanja, zidanih
opornih zidov, žičnih ali kovinskih ograj itd.). |
(5)
Dolenja vas pri Mirni Peči (EUP DV1): obcestno naselje, pri katerem je
na večjih parcelah zaslediti organizacijo objektov okrog notranjega
dvorišča (v nekaterih primerih gre tudi za gručo), pri manjših pa
razporeditev objektov vzporedno s cesto ali pravokotno na njo (ožje in
daljše parcele). Dolenja vas pri Mirni Peči ima možnost širitve vzdolž
stranske ceste proti nekdanji H1, kjer je možno oblikovati nekaj novih
domačij. Tip naselja: B - prevladujoče ruralno naselje. |
(6)
Dolenja vas pri Mirni Peči - zaselek (EUP DV2): novi del Dolenje vasi
pri Mirni Peči obsega zaselek, ki ga je potrebno strniti in zaokrožiti
ter dvigniti kvaliteto arhitekture objektov in zunanje ureditve. V njem
je možno oblikovati več novih domačij, ali stanovanjskih hiš s pomožnimi
stavbami. Pri pozidavi je potrebno stanovanjske objekte umestiti ob
osrednjo cesto zaselka, proti kateri naj bodo orientirane njihove glavne
fasade. Tip naselja: BC - prevladujoče ruralno naselje. |
(7)
Hrastje pri Mirni Peči (EUP HR1): obcestno naselje, kjer so objekti v
okviru domačij organizirani v eni ali dveh vrstah vzporedno ali
pravokotno na cesto - odvisno od širine parcele. Širitev naselja vzdolž
osrednje vaške poti je neprimerna zaradi morebitne razvlečenosti
pozidave. Potrebno je ohraniti nepozidano cezuro med Hrastjem in Dolenjo
vasjo. Obnovijo se visokodebelni sadovnjaki okrog vasi. Tip naselja: B -
prevladujoče ruralno naselje. |
(8)
Hmeljčič (EUP HM1): obcestno naselje, kjer prevladuje organizacija
objektov okrog notranjega dvorišča. Zaradi zaokroženosti naselja se
največ lokacij za novogradnje zagotovi kot nadomestne gradnje. Tip
naselja: A - ruralno naselje |
(9)
Globočdol (EUP GLB1): manjša gručasta vas z gručasto ali vzporedno s
cesto razporejenimi objekti v okviru domačij. Tip naselja: A - ruralno
naselje. |
(10)
Zagorica (EUP ZA1): starejša vas ima domačije zgoščeno nanizane ob eni
strani vaške ceste, z razporeditvijo objektov pretežno dvovrstno
pravokotno na cesto. Druga stran ceste je prazna, zato je tam možno
oblikovati nekaj novih domačij. |
(11)
Selo pri Zagorici (EUP ZA2): je novejše naselje s pozidavo razpotegnjeno
vzdolž vaške ceste, zato je tam veliko prostora za zapolnitve in
zaokrožitve. V obeh naseljih morajo biti stanovanjske hiše nanizane ob
vaški cesti, na katero morajo biti orientirane tudi njihove glavne
fasade. Pomožni oziroma kmečki gospodarski objekti naj bodo v ozadju
parcel. Tip naselij: B - prevladujoče ruralno naselje. |
(12)
Veliki Kal in Orkljevec (EUP VK1): velika obcestna vas, sestavljena iz
dveh naselij, z dvovrstno in pravokotno ali vzporedno s cesto
razporejenimi objekti v okviru domačij. V vasi je še veliko prostora za
zapolnitve; tudi za nekaj novih domačij. Zaustaviti je potrebno trend
širitve stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo urbaniziranega
prebivalstva, ki načenja tradicionalno kmečko strukturo naselja. Tip
naselja: B - prevladujoče ruralno naselje. |
(13)
Mali Kal (EUP MK1): manjša obcestna vas, pri kateri se ob strnjenem delu
vasi na manjši oddaljenosti pojavljajo dislocirana domačija ter skupina
stanovanjskih novogradenj. Pri domačijah starejšega dela prevladuje
organizacija objektov okrog notranjega dvorišča. Med strnjenim delom
naselja in preostalo pozidavo je precej prostora za zapolnitve. Tip
naselja: AB - ruralno naselje. |
(14)
Dobje (EUP DO1): majhna gručasta vas s slabše čitljivo organizacijo
objektov znotraj domačij, saj jih precej propada. Na začetku vasi
dominira domačija z dobro ohranjeno gručasto razporeditvijo objektov;
sredi dvorišča obkroženega z objekti raste drevo kot os, okrog katere se
"vrtijo" objekti - organizacijo objektov in zunanjih površin je pri tej
domačiji potrebno ohranjati. Tip naselja: AB - ruralno naselje. |
|
160.
člen |
(naselja
v Mirnopeški dolini) |
(1)
Vrhpeč - vaško naselje z zaselkom na desnem bregu Temenice (EUP VRP1 in
VRP2): starejša obcestna vas ima razporeditev objektov v okviru domačij
dvovrstno in vzporedno s cesto. Novejši zaselek ima objekte organizirane
okrog notranjega dvorišča. Z zasaditvijo sadnega drevja se ureja rob
obeh naselij in ohranja kakovostne krajinska podoba. Tip naselja: AB -
ruralno naselje. |
(2)
Vrhpeč - zaselek ob cesti Trebnje-Mirna Peč (EUP VRP3): razloženi
zaselek je potrebno strniti in zaokrožiti. Pri razporeditvi objektov
znotraj domačij se upošteva dvovrstna, vzporedna s cesto organizacija
objektov. |
(3)
Gradišče - zaselek pod vrhom Sv. Ana (EUP GRA2): na območju pod cerkvijo
Sv. Ana so možne novogradnje samo v okviru obstoječih domačij (pri
slednjih je možna tudi širitev stavbnega zemljišča v kolikor bi šlo za
gradnjo kmetijskih ali s kmetijstvom povezanih gospodarskih objektov) in
kot zidanice v vinogradih. |
(4)
Jelše (EUP JE1): obcestna vas z domačijami, ki imajo objekte
organizirane okrog notranjega dvorišča. Tip naselja: AB - ruralno
naselje. |
(5)
Biška vas (EUP BV1 in BV2): večje naselje, ki ima starejše gručasto
jedro in je raslo tudi vzdolž ceste Trebnje-Mirna Peč. Kasneje so se
oblikovali še novejši zaselki in se pripojili vasi. Prevladujoča
organizacijska zasnova objektov starejših domačij je značilna za
mirnopeške kraje - razporeditev objektov okrog notranjega dvorišča.
Gručasti del vasi se revitalizira in ohranja. Tip naselja: B -
prevladujoče ruralno naselje. |
(6)
Češence (EUP ČEŠ1 in ČEŠ2): poleg manjšega vaškega jedra s pretežno
obcestno zasnovo je zraslo nekaj stanovanjskih novogradenj, bližnji
zaselek pa sestoji iz nekaj manjših samotnih domačij oz objektov. Vas in
zaselek imata precej prostora za zapolnitve. Struktura objektov v okviru
obstoječih domačij je raznolika (objekti v vrsti s slemeni pravokotno na
cesto, objekti v dveh vrstah s slemeni vzporednimi s cesto, gručasta
razporeditev itd.). Tip naselja: BC - ruralno urbano naselje. |
(7)
Rogovila (EUP RO1 in RO2): ima dva zaselka (tretji - EUP RO3 - je
samostanski kompleks), od katerih eden sestoji pretežno iz stanovanjskih
novogradenj, drugi pa iz dveh starejših domačij in nove stanovanjske
hiše z velikim vrtom. Novogradnje naj upoštevajo, da morajo biti
stanovanjski objekti postavljeni ob cesto in s slemeni vzporedno z njo,
kmečke gospodarske in druge pomožne stavbe pa v ozadju. Tip naselja: BC
- ruralno urbano naselje. |
(8)
Šranga (EUP ŠR1): pretežno stanovanjske novogradnje razpotegnjene ob
regionalni cesti proti Novemu mestu. Prostora za zapolnitve je dovolj.
Pri novogradnjah naj bodo stanovanjske hiše postavljene ob javni poti
(ta je lahko načrtovana tudi na novo), gospodarski objekti in pomožne
stavbe pa v ozadju parcel. Tip naselja: BC - ruralno urbano naselje. |
(9) Mali
Vrh (EUP MV1): majhna obcestna vas sredi najkvalitetnejših kmetijskih
zemljišč Mirnopeške doline. Kmečka gospodarstva so večinoma dobro
vzdrževana, ohranjena je silhueta vasi, zaokrožena s podružnično
cerkvijo sv. Matevža na robu naselja. Pri posameznih domačijah
prevladuje organizacija objektov okrog notranjega dvorišča. Strnjena
zasnova obcestne vasi, silhueta in značilna organizacija objektov v
okviru domačij se ohranjajo. Obnovi se rob visokodebelnega drevja okrog
vasi. Tip naselja: A - ruralno naselje. |
(10)
Malenska vas (EUP MAL1): gručasta vas z raznoliko postavitvijo objektov
v okviru domačij - dvovrstno s cesto vzporedno, na cesto pravokotno ter
razporeditev objektov okrog notranjega dvorišča. V vasi je še dovolj
prostora za zapolnitve. Tip naselja: BA - prevladujoče ruralno naselje. |
(11)
Jablan (EUP JA1): velika gručasta vas, kjer je zaradi ozkih parcel
razporeditev objektov na domačijah največkrat v eni ali dveh vrstah
pravokotno na cesto. Zaradi razvejanih komunikacij je na obrobjih
naselja še precej prostora za širitev domačij. Tip naselja: B -
prevladujoče ruralno naselje. |
|
161.
člen |
(naselja
na obrobju Mirnopeške doline) |
(1)
Zaselek ob Mirni Peči (MPD8): obcestna gradnja, s prevladujočo
razporeditvijo objektov okrog notranjega dvorišča. Tip naselja: BC -
ruralno urbano naselje. |
(2)
Goriška vas (EUP GV1): obcestno naselje, v okviru posameznih domačij pa
prevladuje razporeditev objektov okrog notranjega dvorišča. Tip naselja:
BA - prevladujoče ruralno naselje. |
(3)
Gorenje Vrhovo pri Mirni Peči (EUP GVR1) mala gručasta vas z gručasto
razporeditvijo objektov v okviru domačij. Tip naselja: AB - ruralno
naselje. |
(4)
Dolenje Vrhovo pri Mirni Peči (EUP DVR1: obcestna vas z raznoliko
organizacijo objektov na domačijah: dvovrstno vzporedno s cesto ali
pravokotno na njo in okrog notranjega dvorišča. Prostora za širitev in
zapolnitev naselja je dovolj. Tip naselja: BA - prevladujoče ruralno
naselje. |
(5)
Dolenji Podboršt (EUP DP1): obcestna vas z raznoliko organizacijo
objektov v okviru domačij, vendar je zaslediti prevladujočo organizacijo
okrog notranjega dvorišča. Je nekaj prostora za zapolnitve. Tip naselja:
BA - prevladujoče ruralno naselje. |
(6)
Gorenji Podboršt in Golobinjek (EUP: GP1, GP2, GP3, GP4 in GOL2):
zaselki Gorenjega Podboršta in Golobinjeka predstavljajo območje
razpršene gradnje vzdolž glavne dostopne ceste do vinogradniškega
območja Golobinjek. Pri vseh se posamezne starejše domačije, ki tudi
same niso združene v kompaktnejši vzorec, mešajo s stanovanjskimi
novogradnjami in zidanicami. Zaselki so se že zlili v redko pozidano
celoto, kjer je vmesnega prostora za zapolnitve dovolj in na ta območja
je potrebno usmerjati novogradnje; pozidava se ne sme širiti vzdolž
javnih poti navzven. Pri novogradnjah je potrebno stanovanjske objekte
umeščati ob osrednje javne poti, kmečke gospodarske in druge pomožne
objekte pa v ozadje domačij. Tip naselja: BA - prevladujoče ruralno
naselje. |
|
162.
člen |
(naselja
v Globodolski dolini in Jordankal) |
(1)
Naselja in zaselki v Globodolski dolini: Gorenji Globodol, Srednji
Globodol in Dolenji Globodol spadajo pod varstvo kulturne dediščine,
zato je pri urejanju in gradnji v teh naseljih in zaselkih potrebno
upoštevati: |
-
ohranja se obcestna strukture pozidave, lega in orientacija objektov v
prostoru, smeri slemen in tipologija, |
-
ohranjajo se gabariti in razmerja objektov (izrazito podolžne pritlične
hiše brez balkonov, kolenčni zid skrit pod kapjo ipd.), |
- strehe
so simetrična dvokapnice, sive barve, |
-
enostavni objekti naj imajo svoj izvor v tradicionalnem stavbarstvu,
prepovedano je postavljanje senikov izven območja vas, |
-
gradnja tujih elementov kot so izzidki, nadstreški, stolpiči itd. ni
dopustna, |
-
izvedba kamnitih in kovinskih ograj ni dopustna (dopustna običajna
mrežasta ograja in lesen plot), |
-
prepoved postavljanja prosto-stoječe fotovoltajike in ter fotovoltajike
na strehah, če bi to vplivalo na podobo naselja, |
-
prepoved postavljanje prosto-stoječe elektro-omaric, |
-
uporabljajo naj se tradicionalni materiali, oblike in barve fasad, kakor
tudi tradicionalni detajli. |
(2)
Gorenji Globodol (EUP GGL1): vrstna obcestna vas, z objekti, ki imajo
slemena pravokotno na osrednjo vaško pot in so v okviru domačij
razporejeni v eni ali dveh vrstah na ozkih in dolgih parcelah. Uredi se
osrednji vaški prostor. Tip naselja: B - prevladujoče ruralno naselje. |
(3)
Srednji Globodol (EUP SGL1): obcestna vas, pri kateri prevladuje
razporeditve objektov okrog notranjega dvorišča. Tip naselja: A -
ruralno naselje. |
(4)
Dolenji Globodol (EUP: DGL1 in DGL2): Dolenji Globodol sestoji iz vasi
ter zaselka ob cerkvi. Osrednji del je obcestna vas z raznoliko
postavitvijo objektov v okviru domačij: dvovrstno s cesto vzporedno, na
cesto pravokotno ter objekti razporejeni okrog notranjega dvorišča. V
vasi je še dovolj prostora za zapolnitve in širitve. Zaselek pri cerkvi
se ne sme širiti vzdolž javne poti navzven, v ozadju parcel pa je možno
graditi kmečke gospodarske objekte in druge pomožne objekte;
stanovanjski objekti naj bodo umeščeni ob osrednji javni poti zaselka.
Tip naselja: BA - prevladujoče ruralno naselje. |
(5)
Jordankal (EUP JO1): gručasta vas, pri kateri se pojavljajo dvovrstna
razporeditev objektov znotraj domačij, objekti vzporedno s cesto ter
organizacija objektov okrog notranjega dvorišča. Tip naselja: BA -
prevladujoče ruralno naselje.«. |
|
84. člen |
Členi od
163 do 168 se črtajo. |
|
85. člen |
Naslov
točke »A5 NASELJA V MIRNOPEŠKI DOLINI« se črta. |
|
86. člen |
Pred
169. členom se doda nov naslov, ki se glasi: |
»2.3
KRAJINA«. |
|
87. člen |
Členi
od 169 do 176 se spremenijo tako, da se glasijo: |
|
»169.
člen |
(posegi
na kmetijska zemljišča - PNRP K1 in K2) |
Kmetijska zemljišča se ohranjajo nepozidana ter vzdržujejo v stanju
primernem za kmetijsko proizvodnjo. Ne glede na to je ob upoštevanju
določil, opredeljenih drugje v tem odloku, na njih dopustno: |
-
izvajati ukrepe in objekte, ki služijo kmetijski proizvodnji ter drugim
potrebam in so posebej za kmetijska zemljišča opredeljeni v 195., 204.
in 205. členu tega odloka, |
-
graditi objekte javne gospodarske infrastrukture ter priključke nanjo,
opredeljene v 204. in 205. členu tega odloka, |
-
izvajati pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov, |
-
raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira, |
-
vzdrževati, rekonstruirati ali odstraniti obstoječe, legalno zgrajene
objekte, |
-
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za
potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
170.
člen |
(posegi
na gozdna zemljišča - ONRP G) |
(1) Za
vse posege v območja gozdov je potrebno pridobiti smernice oz. pogoje in
soglasje pristojne javne gozdarske službe ter upoštevati
gozdnogospodarski načrt. V varovalne gozdove in gozdove s posebnim
namenom se posega v manjši meri. |
(2)
Veliki gozdni kompleksi naj se ohranijo v obstoječem obsegu. Krčitve v
za kmetijstvo in poselitev so dopustne, vendar pa naj se pri tem posega
v malodonosne gozdove. Za vse večje krčitve so potrebne temeljite
presoje ekoloških in socialnih funkcij gozda. Pri največjih in
občutljivih posegih mora biti izražen tudi širši interes (lokalne
skupnosti, gospodarstva, turizma, naravovarstvenega organa ipd.).
Dopušča se krčitev gozdnih jezikov ob robovih vasi za potrebe obnove oz.
revitalizacije odročnih vasi. |
(3)
Stavbe morajo biti od roba gozda odmaknjene vsaj 20 m, ostali objekti in
ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje
gozda, ki bo po predlagani spremembi ostal, vsaj 1m. Ob soglasju javne
gozdarske službe je možna gradnja tudi bližje gozdnemu robu. |
(4) Pri
načrtovanju dejavnosti v strnjenih gozdnih kompleksih je potrebno
zagotavljati ugoden življenjski prostor za divjad, zveri in ostale
prosto živeče živalske vrste ter preprečiti kakršnokoli dejavnost, ki bi
imela v tem pogledu negativen vpliv. Paša v gozdovih se izvaja v skladu
z gozdarsko zakonodajo. |
(5) Na
obrobju urbanega območja Mirne Peči so opredeljena območja gozdov s
posebnim namenom. Namenjeni so varovanju pred neugodnimi vremenskimi
vplivi, kot vizualna in okoljevarstvena zaščita, kot zaščita pred hipnim
odtokom voda, erozijo tal, ipd., kakor tudi rekreaciji,
krajinsko-ambientalnim funkcijam in podobnemu, čemur mora biti podrejena
tudi njihova morebitna gospodarska funkcija. Ti gozdovi so zajeti v
okviru naslednjih EUP: MPD21, MPD22 in MPD23 in jih je potrebno
ohraniti, vzdrževati in čistiti. Ostali pogoji urejanja so navedeni
drugje v tem odloku. |
|
171.
člen |
(posegi
v območja voda - ONRP V) |
(1) V
občini Mirna Peč so vse celinske vode 2. reda, kjer sega zunanja meja
priobalnih zemljišč 5 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in
priobalnem zemljišču se ohranjata nepozidanost in javna dostopnost. Na
tem območju ni dopustno posegati v prostor razen v primerih, ki jih
opredeljuje pristojni zakon. V tem smislu je ob upoštevanju določil,
opredeljenih drugje v tem odloku, dopustno: |
-
graditi objekte javne gospodarske infrastrukture in priključke nanjo, |
-
graditi objekte grajenega javnega dobra, |
-
izvajati ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda (morebitni vodni jezovi se gradijo
in vzdržujejo v sonaravni obliki), |
-
izvajati ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
-
izvajati ukrepe, ki se nanašajo na varstvo in ohranjanje kulturne
dediščine, |
-
graditi objekte, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oz. priobalnem zemljišču (npr. objekti
za zajem ali izpust voda) in zagotovitev varstva pred utopitvami v
naravnih kopališčih, |
-
graditi objekte, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
-
graditi objekte, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(2)
Poleg naštetega je na podlagi pogojev in soglasja pristojnega organa ter
pod pogojem, da so ureditve sonaravne, na primernih mestih možna
izvedba: |
-
manjših sistemov za namakanje kmetijskih zemljišč, |
-
manjših privezov za čolne in kopališč, |
-
manjših ribogojnic in pomožnih objektov za potrebe ribištva, |
-
lesenih peš-mostičkov za turistične namene in lažjo dostopnost do
obdelovalnih površin, |
-
izvedba ali obnova perišč in mest za zajem vode in napajanje živine. |
(3) Za
obstoječe legalne objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in
priobalnem zemljišču, je mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti
ali nadomestna gradnja, vzdrževalna dela ter odstranitve objektov, če:
|
- se s
tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, |
- se s
tem ne poslabšuje stanja voda, |
- je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
- se s
tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
- to ni
v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
- se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(4) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi, ki
bi lahko: |
-
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, |
-
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, |
-
ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, |
-
onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. |
(5) Na
vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: |
-
odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti
obliki, |
-
odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih
podobnih snovi, |
-
odlaganje odpadkov, |
-
gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
(6) Na
območju poplav je potrebno upoštevati prepovedi v skladu z veljavnimi
predpisi, ki se nanašajo na poseganje v območja poplavne nevarnosti. |
(7) Pri
nadaljnjem načrtovanju, projektiranju in poseganju v prostor se
upoštevajo že podeljene vodne pravice. |
|
172.
člen |
(osamele
EUP - samotne domačije in objekti) |
(1)
Določila veljajo za samotne domačije, izven naselij ležeče samotne
stavbne komplekse in samotne objekte zajete znotraj osamelih EUP – v teh
EUP so dopustne naslednje vrste PNRP: A, IK, ZDk, ZS, PC, VI ali O, v
nekaterih primerih pa tudi kmetijska in gozdna namenska raba prostora. |
(2) Ob
predhodni zagotovitvi stavbnega zemljišča je dopustna ureditev novih
osamelih EUP za potrebe selitve kmetij, katerih kapaciteta kmetijske
proizvodnje presega razpoložljivi prostor v podeželskih naseljih, kakor
tudi za ureditev novih farm in drugih večjih kmetijskih kompleksov.
Pogoji za njihovo izvedbo so: možnost navezave na obstoječo gospodarsko
javno infrastrukturo ter lega izven najboljših kmetijskih zemljiščih in
območij varovanj. Tako zasnovane nove EUP ne smejo povzročati motenj v
okolju. Za umestitev nove kmetije, farme ali drugega večjega kmetijskega
kompleksa je potrebno izdelati OPPN. Oblikovanje novih osamelih EUP je
dopustno tudi za objekte gospodarske javne infrastrukture in varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, kakor tudi za ureditev sonaravnih
športnih igrišč. |
(3)
Samotne domačije in stavbni kompleksi morajo imeti zgoščeno gradnjo.
Osameli objekti in stavbni kompleksi morajo biti na meji s krajino
obkroženi z visokodebelnim sadnim drevjem. Njihova zunanja podoba se
mora s krajino stapljati. |
(4)
Pogoji za urejanje samotnih domačij, samotnih stavbnih kompleksov in
samotnih objektov: |
- v
okviru obstoječih osamelih EUP imajo prednost obnova, rekonstrukcija in
gradnja kot nadomeščanje obstoječih objektov ter gradnja, ki
funkcionalno dopolnjuje dejavnost samotne domačije, objekta ali
stavbnega kompleksa in predstavlja dopolnjevanje in zaokrožanje
obstoječe grajene strukture, |
-
samotne domačije se lahko širijo zaradi gradnje novih kmečkih
gospodarskih objektov. Širitev samotnih domačij zaradi gradnje
stanovanjskih objektov je možna le v kolikor gre za gradnjo
stanovanjskega objekta v sklopu obstoječe kmetije oz. domačije. Širitev
stavbnega območja z obstoječim samotnim objektom ali stavbnim kompleksom
je možna, le v kolikor gre za ureditve za potrebe obstoječega objekta
ali stavbnega kompleksa, |
- novi
objekti v okviru domačij in drugih samotnih stavbnih kompleksov morajo
upoštevati naslednjo hierarhijo: najbolj reprezentančen objekt (npr.
stanovanjska hiša) mora biti postavljena ob vhodu v kompleks,
gospodarski objekti pa za njo, ali pa nekateri od teh ob njej, |
- pri
obnovi mlinov ob Temenici in Igmanci se upoštevajo izhodišča
kulturo-varstvene ustanove. |
(5)
Pogoji urejanja za EUP RO3 - Karmeličanski samostan: |
-
velikost in zmogljivost objektov: osnovni gabariti obstoječih objekti v
sklopu samostana se ohranjajo. Prizidki in novogradnje ne smejo v svojih
dimenzijah presegati obstoječih stavb. Za večje dozidave v samostanskem
kompleksu, ki bi zahtevale širitev stavbnih zemljišč, je potrebno
pripraviti OPPN, |
-
prizidki in novogradnje v sklopu samostana se oblikovno uskladijo z
obstoječimi objekti. Kritina mora biti opečni bobrovec v naravni
oranžno-rdeči barvi, ali nevpadljiva kovinska kritina (priporoča se
bakrena pločevina, ki kasneje oksidira). Možna je tudi uporaba stekla
kot kritine za zimski vrt, |
- lega
objektov: novi objekti morajo biti znotraj gradbene parcele umeščeni
tako, da je možno zagotoviti ustrezne sanitarno-higienske pogoje
objektov na obravnavani gradbeni parceli in tistih na sosednjih
zemljiščih (osončenje, prevetritev, itd.), |
-
zasebne površine v notranjosti samostanskega kompleksa se uredijo v
skladu s potrebami. Skladiščenje (vseh vrst) se uredi v stavbah oziroma
internih (zaprtih) dvoriščih. Za ozelenitev se priporoča avtohtono
zelenje. Zaradi značaja samostana je dopustna izvedba visokih zidanih
ograj; ograje se lahko postavljajo do meje zemljiške parcele ali na
mejo, če s tem pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Kamniti
zidovi in parapeti morajo biti narejeni iz domačih vrst kamna,
položenega na tradicionalen način. |
(6)
Vaška igrišča kot samotne EUP se urejajo v sonaravni obliki, kar pomeni,
da se na njih lahko izvajajo le takšne športne aktivnosti, ki omogočajo
igro na travi in/ali mivki. V primeru travnatega igrišča, ki je sicer v
kmetijski funkciji, sprememba namenske rabe prostora v stavbno ni
potrebna. |
(7)
Območje čistilne naprave, zajeto v osamelo EUP MPD12, se nahaja v
območju pogostih poplav. Za nemoteno delovanje naprave je ob njeni
širitvi na podlagi hidrološko-hidravličnega elaborata potrebno preučiti,
katere vrste omilitvene ukrepe je potrebno izvesti, da se zmanjša
stopnja ogroženosti prebivalcev ter stopnja ogroženosti obratov in
naprav, zaradi katerih lahko nastopi onesnaženje večjega obsega, ki ob
poplavah pomenijo tveganje za okolje. |
(8) V
EUP GLD7 je možna samo izvedba nasute, nepokrite in neograjene maneže.
Ob prenehanju dejavnosti se vzpostavi kmetijska dejanska raba in območje
opredeli s kmetijsko namensko rabo prostora. |
|
173.
člen |
(vinogradniška območja) |
(1)
Vinogradniška območja so opredeljena z naslednjimi EUP: POG1 - Poljanska
gora, HMG1 - Hmeljčarska gora, LA1 - Laze 1, LA2 - Laze 2, GRA1 -
Gradišče, GOL1 - Golobinjek, GRV1 - Grč vrh 1, GRV2 - Grč vrh 2 in GRV3
- Grč vrh 3. |
(2) V
teh EUP se ohranjata vinogradniška in sadjarska dejavnost kot
gospodarski dejavnosti, ki sta obenem tudi razširjena oblika rekreacije
in socialnega življenja prebivalcev, in ki hkrati zagotavljata
vzdrževanje kulturne krajine. |
(3)
Vinogradništvo in sadjarstvo sta prevladujoči kmetijski panogi, katerima
se podrejajo ostale kmetijske dejavnosti. |
(4)
Območje PEUP POG1/1 je namenjeno ureditvi kmetijskih površin iz gozdnih.
Kultivacijo kmetijskih zemljišč v tej PEUP je potrebno izvesti
najkasneje v 15-ih letih od uveljavitve tega odloka. |
|
174.
člen |
(dolina
Igmance z obrobjem - EUP DIG1, DIG8, DIG9 in DIG10; Mirnopeška dolina z
obrobjem - EUP MPD1, MPD20, MPD21, MPD22 in MPD23; višavje okrog
Velikega Kala - EUP VVK1 in VVK4) |
(1)
Dolina Igmance z obrobjem, Mirnopeška dolina z obrobjem in višavje okrog
Velikega Kala so tri krajinska območja izven naselij in zaselkov. V njih
je potrebno: |
-
ohranjati obstoječa prostorska razmerja: strnjenost naselij, obvodni
svet, obdelovalne površine na osončenih, odcednih in dostopnejših legah
ter z gozdovi obraščeno obrobno gričevje v dolini Igmance in v
Mirnopeški dolini. |
-
ohranjati strnjena in zaokrožena naselja, značilne kmetijske površine
ter območja gozdov na višavju okrog Velikega Kala, |
-
varovati tradicionalno vaško strukturo in kmečko identiteto naselij,
|
-
gradnjo objektov izvajati predvsem v notranjosti obstoječih naselij, ki
jih je potrebno zaokrožiti ter obnoviti robove iz visokoraslega sadnega
drevja, |
-
preprečiti spremembe reliefa, ki bi spremenile krajinsko sliko predelov, |
-
obstoječe kmetijske površine ohranjati, kakor tudi pestrost posevkov ter
terase, nastale z naoravanjem; v primeru večjih parcel (3 ha in več) se
priporoča kolobarjenje, |
- pri
sadjarstvu uporabljati predvsem ekološko vzgojo sadja in lesene oporne
stebre, glede izbora sort sadnega drevja pa stare, odporne in za to
območje značilne sorte, |
-
preprečiti zasaditev iglavcev na območjih naselij in na kmetijskih
površinah, |
- ob
vodotokih v čim večji meri ohranjati naravno zarast (obrežno
rastlinstvo, vlažni travniki). Močvirna zemljišča je smotrno prepustiti
naravni sukcesiji ali pa vzdrževati mokrotne travnike. Morebitne
premostitve naj bodo oblikovno usklajene (dimenzije premostitev, ograje,
materiali), |
-
ohranjati izjemne kraške pojave, povezane z delovanjem voda (bruhalniki,
ponori, suhe struge, izviri), |
- ob
izvedbi vodnogospodarskih ukrepov, s katerimi se preprečuje škodljivo
delovanje voda, upoštevati načela sonaravnega urejanja in s tem
ohranjati sedanje morfološke, hidrološke in ekološke značilnosti
obvodnega sveta vodotokov. Vodnogospodarski ukrepi se smejo izvajati na
namenski rabi: območje voda, |
-
varovati obstoječe gozdove na obrobju dolin ter v njih preprečiti
posege, ki bi zahtevali goloseke, spremembe reliefa ali uvajanje za
okolje obremenjujočih dejavnosti, |
- ob
novogradnjah in prenovi infrastrukturnega omrežja vode speljati predvsem
kabelsko. |
(2) V
Mirnopeški dolini je potrebno še: |
-
ohranjati posebne vrednosti te krajine, ki sta jih ustvarili reka
Temenica z obvodnim prizoriščem in tradicionalna kmetijska raba, kar še
posebej velja za kulturno krajino Mali Vrh (npr. njive na terasah), |
-
preprečevati uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale
specifične ureditve (ukrepe) in bi s tem povzročile spremembo
krajinskega vzorca v kulturni krajini Mali Vrh, |
- nove
sadovnjake v kulturni krajini Mali Vrh uvajati na manj izpostavljenih
mestih, |
-
morebitna postavitev rastlinjakov (z izjemo rastlinjakov kot enostavnih
pomožnih kmetijskih objektov) v kulturni krajini Mali Vrh ni
priporočljiva, |
-
omejiti turistične ureditve ob Zijalu na obstoječi obseg. Možna je
sprememba namembnosti na območju obeh mlinov pod izvirom Temenice v
Zijalu (stanovanjski objekti, gostinski objekti, prenočišča, ipd.) s
tem, da je treba ohraniti sedanjo strukturo pozidave (razmestitev
objektov, gabarite in druge arhitekturne značilnosti), |
-
rekonstruirati mlin pri Dolenjem Podborštu (arhitektura, tehnološki del
mlina, vodnogospodarska ureditev Temenice), čeprav bi bila sprejemljiva
tudi sprememba oz. dopolnitev namembnosti (npr. turističen objekt z
gostinsko ponudbo in možnostjo ogleda mlina), |
-
ohranjati gozdnato obrobje urbanega območja Mirne Peči, zajeto v EUP
MPD21, MPD22 in MPD23. Te EUP se urejajo kot parkovni gozdovi oz.
gozdovi s posebnim namenom, ki jih ni dopustno izsekati. Ohranja,
vzdržuje in nadomešča se visokodebelno drevje avtohtonih vrst, preostalo
sonaravno zelenje pa vzdržuje v stanju, ki omogoča rekreacijo
prebivalstva v naravnem okolju. |
(3)
Območje PEUP VVK1/1 je namenjeno ureditvi kmetijskih površin iz gozdnih.
Kultivacijo kmetijskih zemljišč v tej PEUP je potrebno izvesti
najkasneje v 15-ih letih od uveljavitve tega odloka. |
|
175.
člen |
(Globodolska dolina - EUP GLD1) |
Kraško
polje Globodol, skupaj z gričevnatim obrobjem, ki je poraščeno z gozdom,
ustvarja izjemno krajinsko prizorišče, zato je potrebno zagotoviti
njegovo varstvo kot zaključene krajinske celote s pomočjo naslednjih
določil: |
-
ohranjanje sedanjih prostorskih razmerij (pozidan-nepozidan prostor,
razmestitev volumnov v prostoru, strukturna členjenost polja), |
-
ohranjanje mikroreliefnih značilnosti kraškega polja (valovit teren,
kraški pojavi: suhe struge, bruhalniki in požiralniki). Zasipavanje
kraških pojavov ni dopustno, |
-
ohranjanje in vzdrževanje gozdnatih pobočij, ki obkrožajo polje,
vključno z vzdrževanjem gozdnega roba na obrobju polja, |
- gozdne
premene in goloseki ter monokulturni nasadi na gozdnih pobočjih, ki
obkrožajo Globodolsko polje, niso dopustni, |
-
ohranjanje obdelovalnih površin in pestrosti posevkov; v primeru večjih
parcel (3 ha in več) se priporoča kolobarjenje, |
-
izboljšave kmetijskih zemljišč so dopustne le v obsegu, ki še zagotavlja
ohranitev krajinskega vzorca posameznih območij (prepovedane so večje
spremembe reliefa), |
-
zasaditev iglavcev na območjih naselij in na kmetijskih površinah niso
dopustne, |
-
ohranja se tradicionalna struktura in kmečka identiteta naselij Gorenji,
Srednji in Dolenji Globodol ter Celevec. Vzdržujejo se robovi teh
naselij, kjer se med drugim obnovijo zasaditve iz visokoraslega sadnega
drevja. Postavitev samostojnih kmetij izven vasi v območjih kulturne
dediščine ni dopustna, |
-
uvajanje novih sadovnjakov je dopustno na robovih naselij, vendar
površine ne smejo biti večje od 0,5 ha. Nasadi z žično oporo niso
dopustni. Izbor sort sadnega drevja naj zajema stare, odporne in za to
območje značilne sorte, |
-
morebitna postavitev rastlinjakov (z izjemo rastlinjakov kot enostavnih
pomožnih kmetijskih objektov) ni priporočljiva, |
-
dopustna je prenova obstoječih vinogradov in vinogradniških objektov, |
-
dopustna je ureditev pešpoti in postavljanje označb za potrebe
prezentacije kulturne dediščine in drugih zanimivosti, |
-
energetski in telekomunikacijski vodi morajo biti kabelske izvedbe.
Baznih postaj ni dopustno postavljati. |
-
spodbuja se obnova mest za zajem vode in napajanje živine. |
|
176.
člen |
(gozdnato gričevje Golobinjeka in Štirc - EUP ŠTI1; gozdnato gričevje
Žabjeka in okolice - EUP ŽA1) |
(1)
Gozdovi na višavju obeh EUP prispevajo k intimnosti in zaokroženosti
Mirnopeške in Globodolske doline, hkrati pa so bogati s pestrim
rastlinskim in živalskim svetom. Gozdovi med Žabjekom in Grmado (EUP
ŽA1) so še posebej pomembni zaradi svoje varovalne vloge, saj
preprečujejo vplive bližnjega industrijskega območja Novega mesta na
Mirnopeško in Globodolsko dolino. |
(2)
Ohranjajo se raba in prostorska celovitost navedenih območij, varuje
poraslost z gozdom ter preprečujejo vsi posegi, ki bi zahtevali
goloseke, spremembe reliefa ali uvajanje za okolje obremenjujočih
dejavnosti. |
(3)
Območje PEUP ŠTI1/1 je namenjeno ureditvi kmetijskih površin iz gozdnih.
Kultivacijo kmetijskih zemljišč v tej PEUP je potrebno izvesti
najkasneje v 15-ih letih od uveljavitve tega odloka.«. |
|
88. člen |
177.
člen se črta. |
|
89. člen |
Naslov
točke »A6 NASELJA NA OBROBJU MIRNOPEŠKE DOLINE« se črta. |
|
90. člen |
Členi od
178 do 181 se črtajo. |
|
91. člen |
Naslov
točke »A7 NASELJA V GLOBODOLSKI DOLINI« se črta. |
|
92. člen |
Členi od
182 do 185 se črtajo. |
|
93. člen |
Naslov
poglavja »B PIP ZA POSAMEZNE TIPE IZRABE PROSTORA« se spremeni tako, da
se glasi: |
»3.
SKUPNI PIP«. |
|
94. člen |
Naslov
točke »B1 PIP ZA OBMOČJA S PREVLADUJOČIMI CENTRALNIMI DEJAVNOSTMI IN
VELIKIMI OBJEKTI (CE)« se črta. |
|
95. člen |
Pred
186. členom se doda nov naslov, ki se glasi: |
»3.1
VRSTE DOPUSTNIH DEJAVNOSTI«. |
|
96. člen |
Členi od
186 do 194 se spremenijo tako, da se glasijo: |
|
»186.
člen |
(območja
centralnih dejavnosti - PNRP CU, CUt in CD) |
(1) Na
območjih s PNRP CU, CUt in CD so na podlagi SKD dopustne naslednje
dejavnosti: |
- G.
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil: 45.11 Trgovina z
avtomobili in lahkimi motornimi vozili, 45.2 Vzdrževanje in popravila
motornih vozil, 45.32 Trgovina na drobno z rezervnimi deli in opremo za
motorna vozila, 45.4 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih koles;
trgovina z njihovimi deli in opremo, 46.11 Posredništvo pri prodaji
kmetijskih surovin, živih živali, tekstilnih surovin, polizdelkov, 46.61
Trgovina na debelo s kmetijskimi stroji, 46.62 Trgovina na debelo z
obdelovalnimi stroji priključki, opremo in 47 Trgovina na drobno, razen
z motornimi vozili. Naštete dejavnosti niso dopustne v PEUP MP1/1 -
Cerkev in staro župnišče in GMP1/6 - Območje nove osnovne šole; |
- I.
Gostinstvo, razen v PEUP MP1/1 - Cerkev in staro župnišče. V PEUP MP1/4
- Osrednji trg in PEUP GMP1/6 - Območje nove osnovne šole je dopustno
samo: 56. Dejavnost strežbe jedi in pijač; |
- J.
Informacijske in komunikacijske dejavnosti (razen v MP1/1 - Cerkev in
staro župnišče in MP1/4 - Osrednji trg), |
- M.
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (razen v MP1/1 - Cerkev in
staro župnišče in MP1/4 - Osrednji trg), |
- P.
Izobraževanje (razen v MP1/4 - Osrednji trg in GMP1/2 - Območje
železniške postaje), |
- Q.
Zdravstvo in socialno varstvo (razen v MP1/4 - Osrednji trg in GMP1/2 -
Območje železniške postaje), |
- R.
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, |
- S.
Druge dejavnosti (razen v GMP1/6 - Območje nove osnovne šole) in |
- U
dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. |
(2)
Razen v MP1/1 - Cerkev in staro župnišče, MP1/4 - Osrednji trg, GMP1/6
- Območje nove osnovne šole in GMP1/2 - Območje železniške postaje je
dopustno še: |
- C.
Predelovalne dejavnosti: 10. Proizvodnja živil (razen 10.9 Proizvodnja
krmil in hrane za hišne živali), 11 Proizvodnja pijač, 13 Proizvodnja
tekstilij, 14 Proizvodnja oblačil, 15.12 Proizvodnja potovalne
galanterije, sedlarskih in jermenarskih izdelkov, 15.2 Proizvodnja
obutve, 16.22 Proizvodnja sestavljenega parketa, 16.24 Proizvodnja
lesene embalaže, 16.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute,
slame in Protja, 17.2 Proizvodnja izdelkov iz papirja in kartona, 18
Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, 25.7 Proizvodnja
jedilnega pribora, ključavnic, okovja, orodja, 25.9 Proizvodnja drugih
kovinskih izdelkov, 25.9 Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov, 26
Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, 31
Proizvodnja pohištva, 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti, 33
Popravila in montaža strojev in naprav, |
- F
Gradbeništvo, |
- H
Promet in skladiščenje: 49.4 Cestni tovorni promet in selitvena
dejavnost in 53 Poštna in kurirska dejavnost, |
- K.
Finančne in zavarovalniške dejavnosti, |
- L.
Poslovanje z nepremičninami, |
- N.
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, |
- O.
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti
in |
- T.
Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem. |
(3) Na
PNRP CUt je poleg naštetih dejavnosti dopustno tudi: A. Kmetijstvo in
lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima
povezane storitve. |
(4)
Poleg poprej naštetih dejavnosti je na PNRP CU, CUt in CD (razen v PEUP
GC1/2) dopustna tudi stanovanjska namembnost, |
(5) V
PEUP GMP1/2 - Območje železniške postaje je še dopustno: H. Promet in
skladiščenje: 49 Kopenski promet; cevovodni transport, 52 Skladiščenje
in spremljajoče prometne dejavnosti. |
(6)
Dopustne dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: |
-
zagotovljena mora biti vsa javna gospodarska infrastruktura, ki jo taka
dejavnost potrebuje, |
-
parkirne površine morajo biti zagotovljene na gradbeni parceli
dejavnosti. V kolikor to ni mogoče, se parkiranje zagotovi na javnih
površinah, kar mora biti v projektni dokumentaciji posebej utemeljeno, |
-
skladiščenje je potrebno zagotoviti v okviru zaprtih prostorov, |
-
dejavnost ne sme povzročati motenj v okolju, |
- poseg
mora biti izveden tako, da se ne zmanjšata krajinska in naselbinska
kvaliteta lokacije. V ta namen mora biti pripravljena študija z vsemi
potrebnimi utemeljitvami, ki naj služi kot osnova za pripravo projektne
dokumentacije. |
(7) Ne
glede na določila tega člena lahko dejavnosti, obstoječe do 31.07.2009,
in ki niso navedene v zgornjih odstavkih, nadaljujejo z delovanjem do
menjave lastništva. Do zamenjave vsega lastništva v območju nekdanje
tovarne Beti, obstoječega 31.07.2009, je možno v PEUP MP1/4 - Osrednji
trg parkiranje vozil za potrebe dejavnosti v objektu nekdanje tovarne
Beti. |
|
187.
člen |
(območja
stanovanj - PNRP SSn, SK in A) |
(1)
Površine PNRP SSn so prednostno namenjene stanovanjski namembnosti.
Površne SK in A so namenjene razvoju kmečkih in polkmečkih gospodarstev
s spremljajočo stanovanjsko namembnostjo vključno z možnimi dopolnilnimi
dejavnostmi. Na PNRP SK in A predstavljajo prednostne dejavnosti: A.
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov
ter z njima povezane storitve ter 03 Ribištvo in gojenje vodnih
organizmov. |
(2) Na
območjih s PNRP SSn, SK in A so na podlagi SKD dopustne še naslednje
dejavnosti: |
- G.
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil: 47. Trgovina na
drobno, razen z motornimi vozili. Na PNRP SK je dopustno tudi: 45.2
Vzdrževanje in popravila motornih vozil in 46.11 Posredništvo pri
prodaji kmetijskih surovin, živih živali, tekstilnih surovin,
polizdelkov, |
- I.
Gostinstvo (na PNRP SSn je dopustno samo: 55.2 Dejavnost počitniških
domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje in 56.
Dejavnost strežbe jedi in pijač), |
- J.
Informacijske in komunikacijske dejavnosti: 62. Računalniško
programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti in 63.
Druge informacijske dejavnosti, |
- L.
Poslovanje z nepremičninami, |
- M.
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, |
- N.
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (razen na PNRP A), |
- P.
Izobraževanje, |
- Q.
Zdravstvo in socialno varstvo, |
- R.
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, |
- S.
Druge dejavnosti (razen na PNRP A) in |
- T.
Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za
lastno rabo. |
(3) Iz
skupine C. Predelovalne dejavnosti je dopustno: |
- na
PNRP SSn: 10.7. Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin, 14
Proizvodnja oblačil, 15.12 Proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih
in jermenarskih izdelkov, 15.2 Proizvodnja obutve, 26 Proizvodnja
računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov in 33 Popravila in
montaža strojev in naprav, |
- na
PNRP SK in A: 10. Proizvodnja živil, 11. Proizvodnja pijač, 13.
Proizvodnja tekstilij, 14. Proizvodnja oblačil, 15. Proizvodnja usnja,
usnjenih in sorodnih izdelkov, 16. Obdelava in predelava lesa;
proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva,
17.2 Proizvodnja izdelkov iz papirja in kartona, 18. Tiskarstvo in
razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, 25.7. Proizvodnja jedilnega
pribora, ključavnic, okovja, orodja, 25.9. Proizvodnja drugih kovinskih
izdelkov, 31. Proizvodnja pohištva, 32. Druge raznovrstne predelovalne
dejavnosti, 33. Popravila in montaža strojev in naprav. |
(4) Na
PNRP SK in A je dopustno še: F. Gradbeništvo: 43.2. Inštaliranje pri
gradnjah, 43.3. Zaključna gradbena dela ter 43.9. Krovstvo in druga
specializirana gradbena dela. |
(5)
Dejavnosti naštete v drugem in tretjem odstavku tega člena se na PNRP
SSn lahko odvijajo samo v sklopu stanovanjskih hiš, razen tistih
dejavnosti iz sklopa: R. Kulturne, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti, ki sodijo na prosto. Pri tem morajo upoštevati naslednje
pogoje: |
-
odvijajo se lahko v objektu kot dodatna dejavnost poleg osnovne
stanovanjske namembnosti, prostori zanjo pa ne smejo presegati polovico
neto površine hiše, |
-
parkirne površine morajo biti zagotovljene na gradbeni parceli objekta,
v katerem se dejavnost odvija in ne smejo presegati 10 parkirnih mest, |
- ne
smejo povzročati motenj v okolju. |
(6) Če
se dejavnosti, dopustne v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena
odvijajo na PNRP SK in A, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: |
-
površina objektov namenjenih dejavnosti lahko obsega največ 500 m²
skupne tlorisne površine pritličnih etaž vseh stavb namenjenih tej
dejavnosti. V kolikor se predvidevajo večje površine poslovnih objektov,
se pripravi OPPN v katerem se preverijo vsi vidiki možne umestitve
poslovne dejavnosti v podeželski prostor, |
-
zagotovljena mora biti vsa javna gospodarska infrastruktura, ki jo taka
dejavnost potrebuje, |
-
parkirne površine morajo biti zagotovljene na gradbeni parceli
dejavnosti, |
-
skladiščenje je potrebno zagotoviti v okviru zaprtih prostorov, |
-
dejavnost ne sme povzročati motenj v okolju, |
- poseg
mora biti izveden tako, da se ne zmanjšata krajinska in naselbinska
kvaliteta lokacije. V ta namen mora biti pripravljena študija z vsemi
potrebnimi utemeljitvami, ki naj služi kot osnova za pripravo projektne
dokumentacije. |
|
188.
člen |
(območja
proizvodnih dejavnosti - PNRP IG) |
(1) Na
območjih s PNRP IG so na podlagi SKD dopustne naslednje dejavnosti: |
- C
Predelovalne dejavnosti, razen: 19 Proizvodnja koksa in naftnih
derivatov ter 25.4 Proizvodnja orožja in streliv, |
- E
Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja razen:
38.2 Ravnanje z odpadki, |
- F
Gradbeništvo, |
- G
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, |
- H
Promet in skladiščenje, razen: 49.392 Obratovanje žičnic in 50 Vodni
promet, |
- I
Gostinstvo, razen: 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti, |
- J
Informacijske in komunikacijske dejavnosti, |
- L
Poslovanje z nepremičninami, |
- M
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, |
- N
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, |
- R
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti in |
- S
Druge dejavnosti. |
(2) PEUP
MP1/14 je v predelu s PNRP IG namenjena izvedbi bencinske črpalke s
spremljajočimi objekti in programi, zato zanjo dejavnosti, določene v
prvem odstavku tega člena, ne veljajo. Namesto teh so na osnovi SKD
dopustne naslednje dejavnosti: |
- G.
Trgovina: 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili ter |
- I.
Gostinstvo: 56. Dejavnost strežbe jedi in pijač. |
(3) Na
območjih, ki se urejajo z OPPN, se dejavnosti, določene v tem členu,
nadaljnje podrobneje opredelijo v OPPN oziroma je možno nekatere
navedene dejavnosti tudi opustiti. |
|
189.
člen |
(športni
centri - PNRP BC) |
PNRP BC
se nahaja v okviru PEUP MP1/9 - Stari šolski štadion in PEUP GMP1/5 -
Novi šolski štadion. Dopustne dejavnosti: |
- I.
Gostinstvo: 56. Dejavnost strežbe jedi in pijač, |
- P.
Izobraževanje in |
- R.
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. |
|
190.
člen |
(območja
zelenih površin - PNRP ZS, ZD, ZDk in ZK) |
(1) Na
območjih s PNRP ZS, ZD in ZDk so na podlagi SKD dopustne naslednje
dejavnosti: |
- A.
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (na PNRP ZDk je od tega dopustno
samo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve) in |
- R.
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: 90. Kulturne in
razvedrilne dejavnosti in 93. Športne in druge dejavnosti za prosti čas
(razen v PEUP MP1/10). |
(2) PEUP
MP1/12: območje služi občasnim sejemskim in podobnim prireditvam,
podrobneje opredeljenim na osnovi SKD, zato je poleg navedenega v
prejšnjem odstavku dopustno še: |
- G.
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil: 45.1 Trgovina z
motornimi vozili, 45.3 Trgovina z rezervnimi deli in opremo za motorna
vozila, 46.2 Trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami in živimi
živalmi, 46.61 Trgovina na debelo s kmetijskimi stroji, 46.62 Trgovina
na debelo z obdelovalnimi stroji priključki, opremo, 47.8 Trgovina na
drobno na stojnicah in tržnicah in 47.99 Druga trgovina na drobno zunaj
prodajaln, stojnic in tržnic, |
- I.
Gostinstvo: 56. Dejavnost strežbe jedi in pijač, |
- N.
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti: 82.3 Organiziranje razstav,
sejmov, srečanj, |
(3) Na
PNRP ZK je dopustno: S Druge dejavnosti: 96.03 Pogrebna dejavnost. |
|
191.
člen |
(vinogradniška območja) |
(1)
Določila veljajo za vinogradniška območja opredeljena z naslednjimi EUP:
POG1 Poljanska gora, HMG1 - Hmeljčarska gora, LA1 - Laze 1, LA2 - Laze
2, GRA1 - Gradišče, GOL1 - Golobinjek, GRV1 - Grč vrh 1, GRV2 - Grč vrh
2 in GRV3 - Grč vrh 3. |
(2) Na
podlagi SKD so dopustne naslednje dejavnosti: |
- A.
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov
ter z njima povezane storitve, pri čemer ima prednost: 01.2. Gojenje
trajnih nasadov, |
- C.
Predelovalne dejavnosti: 11. Proizvodnja pijač, |
- I.
Gostinstvo: 55.2 Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih
obratov za kratkotrajno bivanje in 56. Dejavnost strežbe jedi in pijač, |
- R.
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: 90. Kulturne in
razvedrilne dejavnosti. |
(3) V
vinogradniških objektih je možno občasno bivanje vendar stalna
nastanitev ni dopustna. |
|
192.
člen |
(kmetijska in gozdna zemljišča ter površinske vode - ONRP/PNRP K, G in
V) |
(1) Na
kmetijskih zemljiščih je na osnovi SKD dopustno izvajati: A. Kmetijstvo
in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z
njima povezane storitve. |
(2) Na
gozdnih zemljiščih je v skladu z dovoljenjem pristojne gozdnogospodarske
ustanove na osnovi SKD dopustno izvajati: A. Kmetijstvo in lov,
gozdarstvo, ribištvo: 02 Gozdarstvo in 01.7 Lovstvo. |
(3) Na
PNRP V je v skladu z dovoljenjem pristojne vodovarstvene in
naravovarstvene službe na osnovi SKD dopustno izvajati : A. Kmetijstvo
in lov, gozdarstvo, ribištvo: 03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov. |
|
193.
člen |
(površine nadzemnega pridobivalnega prostora - PNRP LN) |
Na PNRP
LN je na osnovi SKD dopustno izvajati: B Rudarstvo: 08 Pridobivanje
rudnin in kamnin in 09.9 Storitve za drugo rudarjenje. |
|
194.
člen |
(celotno
območje občine) |
(1) Na
podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti so smiselno na
celotnem območju občine dopustne naslednje dejavnosti: |
- D
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO: 35.12 Prenos električne
energije, 35.13 Distribucija električne energije, 35.22 Distribucija
plinastih goriv po plinovodni mrež in 35.3 Oskrba s paro in vročo vodo,
|
- E
OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA, |
- H
PROMET IN SKLADIŠČENJE razen: 49.392 Obratovanje žičnic, 50 Vodni
promet, 52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti (ne glede na
določilo je v GC Dolenja vas slednje možno), |
- J
INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI: 61.1 Telekomunikacijske
dejavnosti po vodih in 61.2 Brezžične telekomunikacijske dejavnosti. |
(2) Na
podlagi ustreznih študij je dopustno tudi 35.119 Druga proizvodnja
električne energije. Če območje potrebno za delovanje objekta za
proizvodnjo električne energije presega 2.000 m², je potrebno pripraviti
OPPN.«. |
|
97. člen |
Naslov
točke »B2 PIP ZA TRŠKE OBJEKTE S STANOVANJI IN CENTRALNIM DEJAVNOSTMI
(T)« se črta. |
|
98. člen |
Pred
195. členom se doda nov naslov, ki se glasi: |
»3.2
VRSTE DEL IN GRADENJ«. |
|
99. člen |
195.
člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»195.
člen |
(vrste
del in gradenj) |
(1) V
kolikor drugje v odloku ni določeno drugače, so na celotnem ozemlju
občine dopustne novogradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela,
odstranitve objektov in sprememba njihove namembnosti. Pred izdajo
uporabnega dovoljenja za novogradnjo namesto drugega objekta, mora biti
nadomeščani objekt v celoti odstranjen. |
(2) Na
celotnem ozemlju občine je tudi dopustno: |
-
raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira, |
-
izvedba začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih
ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
-
zasaditi tradicionalne drevorede iz sadnega drevja, ki se jih umešča ob
dostopne poti v naselja ipd.. |
(3) Na
stavbnih zemljiščih so še dopustna enostavna dela v zvezi z urejanjem
javnih in drugih zunanjih površin: ureditev drevoredov in zelenic,
izravnava zemljišča do 1,5 m višine, postavitev premične urbane opreme
ipd.. |
(4) Na
kmetijskih, gozdnih in stavbnih zemljiščih, ki so v kmetijski rabi ali
so pomembna za vzdrževanje gozdnega ekosistema in smiselno na območjih
voda (ob upoštevanju drugih določil za območja voda ter ob soglasju
pristojnih služb), je tudi dopustno: |
- redna
kmečka, gozdarska, lovsko gojitvena in ribiška opravila, |
-
izvajanje agrarnih operacij in vodnih zadrževalnikov za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč. |
(5) Na
območjih voda so dopustne tudi vodnogospodarske ureditve. |
(6)
Dopustne so zložbe (komasacije) kmetijskih in drugih zemljišč. Optimalna
velikost parcele v kmetijske namene je z vidika ekonomičnosti rabe
strojev 5 ha. Zaradi ohranjanja značilne pestre krajinske slike, ki ga
ustvarja veliko število majhnih njiv z različnimi posevki, se priporoča
ohranjanje sistema kolobarjenja poljščin v okviru posamezne večje
parcele in s tem delitev parcele na manjše funkcionalne enote. |
(7)
Večje spremembe reliefa, ki bi spremenile krajinsko sliko posameznega
območja, niso dopustne; izjema so ureditve v sklopu državnih in/ali
občinskih podrobnejših prostorskih aktov. Izboljšave kmetijskih
zemljišč, ki bi zahtevale, ali povzročile uničenje in poškodbe izjemnih
mikroreliefnih oblik - kraških pojavov, kot so suhe struge, bruhalniki,
izviri, požiralniki, vrtače in podobno, niso dopustne. Izgradnja zidanih
opornih zidov za utrjevanje obdelovalnih teras ni priporočljiva; namesto
tega se priporoča izvedba tradicionalnih kamnitih opornih zidov s kamni
vsajenimi direktno v zemljino. Sekanje živih meja in osamelih dreves je
dopustno le v obsegu, ki bistveno ne spreminja prostorske in ekološke
pestrosti. Zasaditve protivetrnih zaščit in živih meja iz iglavcev ni
dopustno, ravno tako ne zasaditev neavtohtonega drevja in grmovja.
|
(8)
Novogradnje (kot nadomeščanje obstoječega objekta), prenove in
rekonstrukcije, vzdrževalna dela, spremembe namembnosti objektov,
odstranitev objektov so dopustna/e tudi za tiste objekte, katerih
podrobnejša namenska raba je v OPN označena kot »razpršena gradnja«
(sivi fundus), v kolikor imajo ti objekti pridobljeno gradbeno
dovoljenje ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Ne glede na
določilo prejšnjega stavka je odstranitev objektov na sivem fundusu
možna tudi, če so bili postavljeni brez ustreznih dovoljenj.«.
|
|
100.
člen |
Členi od
196 do 203 se črtajo. |
|
101.
člen |
Naslov
točke »B3 PIP ZA STANOVANJSKA OBMOČJA (S)« se črta. |
|
102.
člen |
Pred
204. členom se doda nov naslov, ki se glasi: |
»3.3
VRSTE DOPUSTNIH OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN IN ZAHTEVNOST GRADNJE«. |
|
103.
člen |
Členi od
204 do 205 se spremenijo tako, da se glasijo: |
|
»204.
člen |
(dopustni objekti glede na namen in zahtevnost gradnje) |
(1) Za
določanje dopustnih objektov se v tem odloku uporablja Uredba o
razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18); v kolikor se predpis
spremeni, se določila, ki iz njega izhajajo, uporabljajo smiselno. Ne
glede na navedbo iz predhodnega stavka se na podlagi 302. člena Zakona o
urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61717) za izvajanje točk b), c)
in f) iz 3.č člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št.
71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16) in točk b), c)
in f) iz 45. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16) še naprej uporablja
Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list
RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13). |
(2) Na
celotnem območju občine je dopustno izvajati naslednje objekte: 211
Ceste, 214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi, 22 Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, pri čemer za gradnjo
na kmetijskih zemljiščih velja: |
- lahko
se gradijo gradbeno inženirski objekti, ki se po predpisih o razvrščanju
objektov smatrajo kot: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje, kakor tudi: lokalni cevovodi,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; |
- pri
cestah je dopustna samo rekonstrukcija občinskih in državnih cest v
skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na
postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi,
nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti,
urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v
območju ceste potrebno zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije
ceste. |
(3) Na
celotnem območju občine je dopustno postavljati: |
-
pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, |
-
začasne objekte za čas dogodka: oder z nadstreškom, sestavljen iz
montažnih elementov; cirkus, če so šotor in drugi elementi montažni;
začasna tribuna za gledalce na prostem. |
(4) Na
stavbnih zemljiščih je dopustno izvajati tudi: |
-
objekte, ki služijo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
-
priključke na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, |
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: rezervoar (za vodo, plin,
nafto) in nepretočne greznice, vendar samo tam, kjer ni možna
priključitev na javni vodovod, plinovod ali javno kanalizacijo, |
- 12410
Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z
njimi povezane stavbe: telefonske govorilnice, |
- 24110
Športna igrišča, razen na PNRP IK, ZK, ZD in ZDk, |
- 24122
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas:
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi in parki, razen na PNRP IK,
ZK in ZDk |
- 24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje,
oporni zidovi, |
- 3
Drugi gradbeni posegi. |
(5) Na
območjih centralnih dejavnosti s PNRP CU, CUt in CD, razen v PEUP MP1/4
- trg v jedru Mirne Peči, GMP1/2 - železniška postaja in GMP1/6 -
območje nove osnovne šole, je dopustno izvajati tudi naslednje objekte: |
- 11
Stanovanjske stavbe (razen v PEUP GC1/1), vključno s pomožnimi objekti:
zimski vrt, lopa, uta, senčnica, |
- 121
Gostinske stavbe, |
- 122
Poslovne in upravne stavbe, |
- 123
Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
- 1242
Garažne stavbe, |
- 1252
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, pri čemer se lahko ti objekti
umeščajo le kot spremljajoči k osnovnim objektom, |
- 126
Stavbe splošnega družbenega pomena, |
- 127
Druge nestanovanjske stavbe, od katerih so 1271 Nestanovanjske kmetijske
stavbe dopustne samo na CUt, |
- 2411
Športna igrišča, |
- 24122
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
|
(6) V
PEUP GMP1/2 – železniška postaja, je dopustno izvajati tudi naslednje
objekte: |
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice, |
- 124
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
- 1274
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje. |
(7) V
PEUP GMP1/6 - območje nove osnovne šole, je dopustno izvajati tudi
naslednje objekte: |
- 126
Stavbe splošnega družbenega pomena, |
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice, |
- 2411
Športna igrišča, |
- 24122
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
|
(8) Na
območjih stanovanj s PNRP SK in na območjih razpršene poselitve s PNRP A
je dopustno izvajati tudi naslednje objekte: |
- 111
Enostanovanjske stavbe, vključno s pomožnimi objekti: zimski vrt, lopa,
uta, senčnica, letna kuhinja, |
- 1121
Dvostanovanjske stavbe, vključno s pomožnimi objekti: zimski vrt, lopa,
uta, senčnica, letna kuhinja, |
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice, |
- 1212
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
- 12301
Trgovske stavbe (razen na PNRP A), |
- 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti, |
- 1242
Garažne stavbe, |
- 125
Industrijske stavbe in skladišča, |
- 126
Stavbe splošnega družbenega pomena, |
- 127
Druge nestanovanjske stavbe, |
- 2411
Športna igrišča, |
- 2412
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
- 24202
Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti. |
(9) Na
območjih stanovanj s PNRP SSn je dopustno izvajati tudi naslednje
objekte: |
- 111
Enostanovanjske stavbe, vključno s pomožnimi objekti: zimski vrt, lopa,
uta, senčnica, |
- 1121
Dvostanovanjske stavbe, vključno s pomožnimi objekti: zimski vrt, lopa,
uta, senčnica, |
- 1242
Garažne stavbe, |
- 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: drvarnice, |
- 1273
Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, |
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice, |
- 2411
Športna igrišča, |
- 2412
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, |
-
pomožni objekti k stanovanjskim stavbam. |
(10) Na
PNRP Av in BT v vinogradniških območjih je dopustno izvajati tudi
naslednje objekte: 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka – zidanice,
kleti in vinske kleti. Zidanice so gospodarski objekti za spravilo vina,
sadja in vinogradniškega oziroma sadjarskega orodja. Osnovna gospodarska
funkcija zidanice je lahko nadgrajena tudi z možnostjo občasnega
bivanja, na PNRP BT pa tudi s turistično dejavnostjo: izvedba
turističnih zidanic. Na novo je obe vrsti zidanic dopustno graditi samo
v kolikor investitor razpolaga z najmanj 30 arov vinograda ali
sadovnjaka, kar pa ne velja za nadomestne gradnje na mestih obstoječih
zidanic, kakor tudi za rekonstrukcijo, povečanje in druge vrste prenov
obstoječih zidanic – v tem primeru je najmanjša potrebna velikost
vinograda ali sadovnjaka 8 arov na drugih kmetijskih zemljiščih ali 30
arov na najboljših kmetijskih zemljiščih. Vinograd ali sadovnjak morata
biti v isti EUP kot zidanica oz. turistična zidanica. Poleg tega mora
biti še zagotovljeno: dostop do javne ceste, odvajanje odpadnih voda v
malo komunalno čistilno napravo, nepretočno greznico na praznjenje ali
javno kanalizacijo, kakor tudi priključek na električno omrežje in na
javni vodovod, v kolikor je javni vodovod na voljo. Turistične zidanice
je možno izvajati oz. imeti samo v kolikor se v njih odvija turistična
dejavnost in je zagotovljena PNRP BT. V primeru velikih vinogradov ali
sadovnjakov pa je možno izvajati vse manj zahtevne objekte iz kategorij:
12713 Stavbe za skladiščenje pridelka in 12714 Druge nestanovanjske
kmetijske stavbe. Na PNRP Av in BT je dopustno izvajati še nadstreške
(do vključno 20 m za posamezno zidanico), kakor tudi kleti in vinske
kleti, ki morajo biti, z izjemo vhodnega dela, v celoti vkopane. |
(11) Na
območjih gospodarskih con s PNRP IG (vendar ne v PEUP MP1/14) je
dopustno izvajati tudi naslednje objekte: |
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice, |
- 122
Poslovne in upravne stavbe, |
- 123
Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
- 124
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
- 125
Industrijske stavbe in skladišča, |
- 1261
Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
- 1265
Stavbe za šport, |
- 1274
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
- 212
Železniške proge, |
- 24203
Objekti za ravnanje z odpadki. |
(12) V
PEUP MP1/14 s PNRP IG je dopustno izvajati tudi naslednje objekte: 12301
Trgovske stavbe in 12303 Bencinski servisi. |
(13) Na
površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo s PNRP IK je dopustno
izvajati tudi naslednje objekte: 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe in
24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, kot spremljajoče
objekte pa še: |
- 122
Poslovne in upravne stavbe, |
- 123
Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
- 1251
Stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov, |
- 1252
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, |
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice, |
- 24203
Objekti za ravnanje z odpadki. |
(14) Na
območjih športnih centrov s PNRP BC je dopustno izvajati tudi naslednje
objekte: 1265 Stavbe za šport, 2411 Športna igrišča in 2412 Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, kot
spremljajoče objekte pa še: |
- 12112
Gostilne, restavracije in točilnice, |
- 1261
Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice. |
- (15)
Na območjih zelenih površin s PNRP ZDk je dopustno izvajati tudi
naslednje objekte: |
- 1271
Nestanovanjske kmetijske stavbe, |
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice, |
- 24202
Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, |
- v
kolikor gre za dopolnilno dejavnost na kmetiji pa še: 12304 Stavbe za
storitvene dejavnosti in 125 Industrijske stavbe in skladišča. |
(16) Na
PNRP SK, A in ZDk, kakor tudi na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je
dopustno postavljati tudi: |
-
pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo, kot na primer: brajda, klopotec,
kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo
proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne
nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in
nadkrijte, zaščitna mreža itd., pri čemer se ta oprema na gozdnih
zemljiščih postavlja smiselno, |
- v času
sezone lesene premične objekte za rejo živali, kot na primer: premične
čebelnjake, premične kokošnjake, premične zajčnike itd., pri čemer se ti
objekti na gozdnih zemljiščih postavljajo smiselno, |
- vodne
zadrževalnike za namakanje kmetijskih zemljišč. |
(17) Na
območjih s PNRP PŽ je kot glavne objekte dopustno izvajati: 212
Železniške proge. |
(18) Na
PNRP VI je dopustno izvajati tudi naslednje objekte: 2152: Jezovi, vodne
pregrade in drugi vodni objekti. |
(19) Na
površinah nadzemnega pridobivalnega prostora – PNRP LN je dopustno
izvajati tudi 31 Trajno reliefno preoblikovanje terena, kakor tudi
naslednje objekte: 2301 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje
mineralnih surovin, kot spremljajoče objekte pa še. |
- 122
Poslovne in upravne stavbe, |
- 1252
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, |
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice. |
(20) Na
območjih s PNRP CU, CUt, CD, SSn, SK in A zunanje skladiščenje ni
dopustno; le-to se mora zagotoviti znotraj zaprtih prostorov
(konstrukcija je lahko tudi lahka, npr. lesena). Določilo iz prejšnjega
stavka ne velja za kmetijske pridelke, seno in podobne s kmetijstvom
povezane stvari. |
|
205.
člen |
(posebna
določila za objekte na kmetijskih in gozdnih zemljiščih) |
(1) Na
kmetijskih in gozdnih zemljiščih je dopustno še: |
-
postavljati opazovalnice, to je netemeljenih lesenih konstrukcij, kot na
primer: lovska preža, ptičja opazovalnica itd., |
-
izvesti dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, pri čemer za
kmetijska zemljišča velja, da mora biti to objekt, ki ga je dopustno
graditi na kmetijskih zemljiščih, je prepoznan kot razpršena gradnja
(zemljišče pod stavbo izven območja stavbnih zemljišč) ali ga je
dopustno graditi na površinah razpršene poselitve. |
(2) Na
kmetijskih zemljiščih je dopustno izvajati tudi naslednje objekte: |
-
nezahtevni in enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, kot na
primer: kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos,
skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, pokrita skladišča za lesna
goriva, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče,
hlevski izpust, grajeno molzišče, grajena obora, grajena ograja za pašo
živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade, grajena poljska pot,
razen kleti in vinskih kleti, |
-
objekti, ki so proizvod dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po
uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med
pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po
velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega
rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov, |
-
čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih,
namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m² |
- staja,
to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen
zavetju rejnih živali na paši tlorisne površine do vključno 100 m², |
- mala
vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z
boniteto manj kot 35. |
(3) Na
gozdnih zemljiščih je dopustno izvajati tudi naslednje objekte: |
- 31150
Grajene gozdne vlake, |
- 24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, |
- 32120
Urbana oprema: vodnjaki, sonaravne trim steze, pojasnjevalne in
usmerjevalne table, klopi, koši za odpadke, korita za rože ipd., |
- 32140
Spominska obeležja. |
(4)
Staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki se uvrščajo med
nezahtevne objekte, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za
rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti
toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, lahko na kmetijskem
zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: |
-
najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč
uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge
kmetijske površine, ali |
-
najmanj 5.000 m² zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe
zemljišč uvrščena med trajne nasade.«. |
|
104.
člen |
Členi od
206 do 212 se črtajo. |
|
105.
člen |
Naslov
točke »B4 PIP ZA JAVNE TRGE IN SPREHAJALIŠČA (JP)« se črta. |
|
106.
člen |
Pred
213. členom se doda nov naslov, ki se glasi: |
»3.4
VELIKOST IN OBLIKOVANJE OBJEKTOV«. |
|
107.
člen |
Členi od
213 do 216 se spremenijo tako, da se glasijo: |
|
»213.
člen |
(splošna
določila) |
(1)
Objekti so glede na svojo velikost in način oblikovanja razvrščeni v
oblikovne tipe. Za vsak oblikovni tip objektov so podani pogoji o
velikosti njegovih gabaritov in oblikovanju ter navedba ONRP/PNRP na
katerih je potrebno posamezni oblikovni tip upoštevati. |
(2)
Vrste oblikovnih tipov in navedba ONPR/PNRP na katerih se objekti
posameznega oblikovnega tipa uporabljajo: |
- trške
stavbe - način oblikovanja osrednjih objektov različnih namembnosti na
gradbenih parcelah v trškem delu naselja: PNRP CUt, |
-
enodružinske hiše, hiše-dvojčki in vrstne hiše - način oblikovanja
objektov s stanovanjsko namembnostjo v urbanih naseljih ali urbanih
delih naselja: PNRP SSn (v kolikor drugje v tem odloku ni določeno
drugače), |
- kmečke
hiše - način oblikovanja objektov s stanovanjsko namembnostjo v vaseh,
podeželskih zaselkih in na samotnih domačijah: PNRP SK in A, |
-
družbene stavbe in družbeni objekti - način oblikovanja objektov
namenjenih dejavnostim družbenega značaja (kultura, izobraževanje,
rekreacija, zdravstvo, religija, uprava ipd.): PNRP CU, CD, BC, SK in A, |
-
poslovne stavbe in poslovni objekti - način oblikovanja objektov
namenjenih poslovnim dejavnostim: PNRP CU, CD, BC, SK, IG in A, |
- kmečki
gospodarski objekti - način oblikovanja objektov namenjenih izvajanju
kmetijske dejavnosti: PNRP CUt, SK, A in ZDk, |
-
zidanice - način oblikovanja osrednjih objektov v vinogradniških
območjih: PNRP Av in BT, |
- vinske
kleti - način oblikovanja podzemnih kleti: PNRP A, Av in IK,
|
-
pomožne stavbe - način oblikovanja pomožnih objektov, ki presegajo
dimenzije nezahtevnih in enostavnih objektov določenih s prepisi o
vrstah objektov glede na zahtevnost: PNRP CU, CUt, CD, BC, SK, SSn, IG
in A, |
-
pomožni objekti iz vrst nezahtevnih in enostavnih objektov - način
oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov: vse ONRP/PNRP na katerih
je dopustna gradnja teh objektov glede na njihov namen, |
-
posebni objekti - način oblikovanja objektov infrastrukturno-tehničnega,
raziskovalnega in varstvenega značaja, kakor tudi objektov kulturne
dediščine: vse ONRP. |
(3) V
tem odloku navedene tlorisne dimenzije objektov se smatrajo kot dolžina
ali širina do skrajnega zunanjega roba zidu. |
214.
člen |
(velikost objektov) |
(1)
Velikost trških stavb: |
- le-te
tvorijo ulični niz, ali niz okrog trga, zato lahko na ulični strani (ali
ob trgu) zasedajo celo širino parcele (od meje do meje parcele). Širina
posameznega kubusa novogradnje ne sme presegati 12 m. Glavnemu,
ob-uličnemu kubusu trške stavbe je možno v ozadju parcele prizidati
dodatne kubuse, katerih slemena ne smejo biti višja od slemena glavne,
ob-ulične stavbe, širina pa ne sme biti večja od 8 m; gabariti glavne
trške stavbe ob ulici ali trgu morajo nadvladovati gabarite prizidka v
ozadju gradbene parcele; |
-
predpisana višina trških stavb je: P+1+M/PO z možnostjo izvedbe kleti.
Klet je lahko vidna največ 70 cm nad nivojem terena. Na nagnjenem
terenu, kjer je stranica kleti proti ulični strani v celoti vidna, je
predpisana višina trških stavb: K+P+M/PO; v tem primeru morajo biti
ostale tri stranice vkopane v teren (stranski, krajši stranici sta lahko
tudi del sklenjenega niza trških stavb ob ulici). Izjema glede
predpisane višine so obstoječe, starejše pritlične stavbe, ki lahko tudi
po rekonstrukciji ohranijo etažnost: P+M/PO z morebitno kletjo. Izjema
so tudi stavbe v PEUP MP1/19, kjer je ravno tako dopustno graditi tudi v
višini: P+M/PO s kletjo ali brez. Najvišja dopustna višina pomožnih
stavb v ozadju gradbene parcele je enaka kot pri glavni, trški stavbi,
ob upoštevanju določil prejšnje alineje. |
(2) V
kolikor drugje v tem odloku ni določeno drugače, pri velikosti
enodružinskih hiš, hiš-dvojčkov in vrstnih hiš velja: |
- širina
kubusa posamezne stanovanjske enote ne sme presegati 11 m, dolžina pa ne
16,5 m, |
- višina
ne sme presegati K+P+M/PO ali K+P+1+M/PO; pri slednjih mora biti klet v
celoti vkopana. |
(3)
Velikost kmečkih hiš: |
-
osnovni, največji kubus stavbe mora imeti vzdolžen tloris razmerja 1:
(najmanj) 1,5 z največjo dopustno širino 9 m. Ne glede na določilo
prejšnjega stavka, imajo hiše, ki so ožje od 8 m, lahko tlorisno
razmerje stranic tudi 1: (najmanj) 1,25, |
- višina
ne sme presegati K+P+M/PO. |
(4)
Velikost družbenih in poslovnih objektov: |
- na
PNRP CU, CD, BC in IG: pri določanju velikosti teh objektov se upošteva
določila točke: 2.1 Urbano območje Mirne Peči. Kjer je izdelan ali
predviden podrobnejši izvedbeni prostorski akt, se velikost objektov
ravna po njegovih določilih, |
- na
PNRP SK in A: gradijo naj se pod enakimi pogoji kot kmečke hiše ali
kmečki gospodarski objekti (kateremu od teh dveh oblikovnih tipov se bo
stavba prilagodila je odvisno od njene funkcije) s tem, da je največja
dopustna širina tlorisa osnovnega gabarita 10 m. Poslovne in družbene
stavbe namenjene dejavnostim, ki jih je možno izvajati izven domačij, v
samostojnih gradbenih parcelah, so lahko tudi enonadstropne, pri čemer
morajo imeti kleti v celoti vkopane; če je klet zaradi nagnjenosti
terena delno vidna, je dopustna višina samo K+P+M/PO. Skladiščni objekti
so lahko od tlorisne kote pritličja do kapne lege visoki tudi 4 m pod
pogojem, da so leseni, brez kolenčnega zidu in nepodkleteni. |
(5)
Skupna določila glede velikosti pri trških stavbah, enodružinskih hišah,
hišah-dvojčkih, vrstnih hišah, kmečkih hišah, družbenih in poslovnih
stavbah na PNRP CUt, CU (razen v PEUP GMP1/6), SSn, SK in A: |
-
dopustno je združevanje več manjših kubusov na osnovni podolgovatega
tlorisa (L, T ipd. oblike), |
-
kolenčni zid ne sme biti višji od 120 cm s kapno lego vred, merjeno od
vrha armirano-betonske plošče, |
- klet
je lahko v celoti vkopana ali delno vidna; slednje velja samo kadar je
stavba na nagnjenem terenu - pri tem mora biti vsaj ena (daljša)
stranica kleti popolnoma zasuta. Ne glede na določilo prejšnjega stavka,
je lahko zgornji del kleti viden do 70 cm nad nivojem terena tudi v
primeru celotno vkopane kleti. Objekti, ki imajo kleti v celoti zasute
oz. je viden njihov zgornji del skladno z določilom prejšnjega stavka,
imajo lahko zunanji vhod v klet, ki pa ne sme biti na ulični strani;
stopnišče za vhod v klet ne sme biti širše od 90cm, |
-
višinska kota pritličja ne sme biti nižja od nivoja pločnika oziroma
trga ali javnih cest (če pločnika ni) na katere meji zemljišče s stavbo
in ne višja od 70 cm nad pločnikom ali cesto oz. trgom. Izjema so stavbe
na nagnjenem terenu, če so od ceste odmaknjene - odstopanje od
predpisane višinske kote pritličja mora biti utemeljeno v PGD.
|
(6)
Velikost kmečkih gospodarskih objektov: |
-
samostojno stoječi kmečki gospodarski objekti morajo imeti vzdolžen
tloris (1: najmanj 1,5). Največja širina kmetijskih gospodarskih
objektov je 10 m, |
-
različne kmečke gospodarske objekte je možno združevati tudi pod eno
streho z vzdolžnim tlorisom (1: najmanj 2), |
- višina
kmečkih gospodarskih objektov je lahko P+M/PO in tudi P+1+M/PO (npr.:
toplar, skedenj, ipd.), v kolikor vse etaže služijo kmetijskim namenom,
|
- ležeči
silosi so lahko veliki skladno s potrebami. Stolpasti silosi so dopustni
le kadar gre za prostorsko stisko na kmetiji, njihova višina pa ne sme
presegati 3,5 m merjeno od tal do najvišje točke objekta, |
- možno
je graditi tudi velike, sodobne kmetijske objekte oziroma
več-funkcionalne objekte v sklopu kmetijskih dopolnilnih dejavnosti z
odstopanji od predpisanih tlorisnih razmerij in dopustnih širin.
Najvišja dopustna višina takšnih objektov je K+P+M/PO, če je klet deloma
vidna (najmanj ena stranica kleti mora biti v celoti zasuta) ali
K+1+M/PO, če je klet zasuta in vidna največ 70 cm nad nivojem terena. |
(7)
Velikost pomožni kmetijsko-gozdarski objektov, ki jih je dopustno
graditi na PNRP K1 in K2: |
-
stavbe: površina do vključno 150 m² in višina do 6 m, |
-
stolpni silosi: višina do vključno 10 m, |
-
gradbenoinženirski objekti: višina do vključno 10 m, |
- dvojni
kozolci (toplarji): površina do vključno 150 m², |
-
zbiralniki gnojnice ali gnojevke: prostornina do vključno 1.000 m³. |
(8)
Velikost zidanic, turističnih zidanic in vinskih kleti: |
-
dolžina kubusa vidnega dela zidanice sme biti največ 8 m, širina pa 6 m;
dopušča se tudi izvedba ožjih in daljših zidanic s tlorisnim razmerjem
1:2, največjo širino 5 m in največjo dolžino 10 m, |
-
zidanica z dodatno bivalno funkcijo ima lahko poleg prostora za spravilo
vina in vinogradniške opreme oz. kleti tudi bivalni del v velikosti
apartmaja za eno družino (4+1 oseb), kar obsega spalnico, bivalni
prostor s kuhinjskim nizom in jedilnico ter WC + tuš, |
-
največja dopustna višina: zidanice imajo lahko klet v celoti vkopano ali
delno vkopano. V kolikor je klet v celoti vkopana, ima lahko zidanica:
K+P+M/PO, z minimalnim kolenčnim zidom; vidni del zidu je lahko visok
največ 3 m do kapne lege. Če je klet zasuta samo delno, ima lahko objekt
največ: K+M/PO; vidni del zidu zidanice ne sme v nobeni točki presegati
4 m od nivoja terena do kapne lege. V primeru zidanice, ki ima klet
zasuto le delno, mora biti ena od daljših stranic kleti popolnoma
zasuta, kar ne velja v primeru, da je zidanica postavljena z daljšo
stranico pravokotno na plastnice terena – takrat mora biti popolnoma
zasuta krajša stranica na višji strani zemljišča, |
- za
turistično zidanico veljajo enaki pogoji kot za gradnjo zidanic z
dodatno bivalno funkcijo s tem, da je največja dopustna širina objekta
je 6 m, največja dolžina pa 12 m. V primeru delno vidne kleti je višina
vidnega dela zidu lahko največ 4,5 m od nivoja terena do kapne lege, |
-
zidanice imajo lahko prostor za spravilo vina in sadja oz. klet v skupni
velikosti do 150 m² (omejitev velikosti ne velja za velike vinograde ali
sadovnjake), pri čemer mora biti tisti deli kleti, ki se ne nahaja pod
bivalnim delom zidanice, v celoti zasut, nad njim pa zasajen vinograd
ali sadovnjak; viden je lahko le del okoli vhoda v klet (do 3 m širine
in 2,5 m višine). Možne so tri variante večje kleti: kot podaljšek
kleti, ki se nahaja pod bivalnim delom zidanice; kot dodatna, ločena
klet poleg tiste pod bivalnim delom zidanice; in pa klet, ki je povsem
ločena od bivalnega dela. Če ima zidanica prostor za spravilo vina in
sadja povem ločen od bivalnega dela, mora biti slednji pritličen, ali
delno zasut, in brez kleti, z vidnim delom zidu največ 3m do kapne lege,
|
- velike
kleti za spravilo vina, ki jih potrebujejo veliki vinogradi ali
sadovnjaki oz. poklicna vinogradniška in sadjarska gospodarstva, so
lahko poljubno velike, morajo pa biti v celoti zasute z zemljo. Viden je
lahko le del okoli vhoda v klet (do 4 m širine in 3 m višine), nad njimi
pa mora biti zasajen vinograd ali sadovnjak, |
- možna
je izvedba zidanic-dvojčkov ali zidanic v nizu (od meje do meje), kadar
gre za ozke parcele. |
(9)
Tlorisna velikost nadstrešnic na PNRP CU, CD, CUt, BC, IG, IK, SK, A in
ZDk se prilagodi njihovemu namenu. Na PNRP SSn je lahko največji skupni
seštevek velikosti tlorisne površine vseh nadstrešnic v eni gradbeni
parceli 60 m². |
(10)
Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena z veljavnimi
predpisi. |
(11)
Velikost posebnih objektov se prilagodi njihovemu namenu, pri čemer je
potrebno upoštevati obstoječo morfologijo in stavbni kontekst, če se
objekt umešča v naselje, ali specifiko lege v prostoru v kolikor se tak
objekt umešča v krajino. V nobenem primeru ne sme posebni objekt
zniževati vizualne kvalitete prostora ali povzročati v njem druge
motnje. Glede velikosti objektov kulturne dediščine se upoštevajo
usmeritve pristojne kulturo-varstvene ustanove. |
(12)
Odstopanja od predpisanih velikosti so dopusta pri obnovi obstoječih
stavb na stavbnih zemljiščih, zgrajenih pred letom 1967 in tistih z
gradbenim dovoljenjem, izdanim pred uveljavitvijo tega odloka.
|
|
215.
člen |
(strehe) |
(1) V
kolikor drugje v tem odloku ni določeno drugače, morajo imeti vse strehe
naklon strehe naklon 45º (+/- 5°) ter kritino iz manjših strešnikov v
naravni opečni barvi, ki se ne more sprati, pri čemer se najbolj
priporoča opečni bobrovec. |
(2) Ne
glede na določilo prejšnjega odstavka imajo lahko nekateri objekti
drugačen naklon in vrsto kritine: |
- v PEUP
MP1/1 (območje cerkve in starega župnišča), GMP1/2 (območje železniške
postaje) in GMP1/6 (območje nove osnovne šole) se je potrebno pri
obnovi, rekonstrukciji in novogradnjah prilagoditi obstoječim objektom,
v PEUP MP1/1 pa upoštevati tudi usmeritve pristojne kulturo-varstvene
ustanove, |
- na
PNRP IG morajo imeti objekti ravne strehe ali strehe z naklonom do 30º,
ali pa polkrožne strehe, pri čemer so za objekte, ki se urejajo v okviru
podrobnih izvedbenih prostorskih aktov, dopustna odstopanja, |
- strehe
pomožnih stavb, nezahtevnih in enostavnih objektov ter nadstrešnice
imajo lahko tudi naklon do 15º, |
- v
primeru prekrivanja streh z nizkim naklonom se uporabi kovinska,
nesvetleča in temna pločevina; lahko tudi steklo. Najbolj se priporoča
naravno oksidirana bakrena pločevina; drugačna vrsta kovinske kritine
naj bo obdelana tako, da se barva ne more sprati, |
-
steklenjaki vseh vrst imajo lahko poljuben naklon strehe, |
- stavbe
širše od 10 m (npr. hlevi, večje družbene stavbe ipd.) imajo lahko tudi
streho z naklonom od 20º do 30º, |
-
objekti v Globodolski dolini naj imajo betonsko kritino v naravni,
svetlejši sivi barvi oz. drugo kritino enake barve v primeru, da gre za
objekte širše od 10 m, ki imajo lahko naklon strehe od 30º do 40º, |
(3)
Slemena streh stavb morajo slediti daljši stranici objekta in biti
orientirana vzporedno s plastnicami na nagnjenem terenu. Izjeme so
dopustne v naslednjih primerih: |
- kadar
je sleme zaradi lokacije stavbe vzdolž ulice ali trga potrebno
orientirati vzporedno z ulico ali trgom. Orientacija slemen vzporedno z
ulico ali trgom je pri trških stavbah obvezna, |
- pri
rekonstrukciji obstoječih stavb, |
- zaradi
terenskih razmer ali ozkih parcel je zidanice možno umeščati tudi s
slemeni pravokotno na plastnice, kar mora biti v projektni dokumentaciji
posebej utemeljeno (prevladovanje obstoječih zidanic s slemeni
pravokotnimi na plastnice ni ustrezna utemeljitev). V kolikor je takšna
zidanica široka več kot 3 m, mora imeti čop, |
- pri
strehah, ki so sestavljene iz več strešin; v tem primeru mora biti sleme
največje strehe vzporedno s plastnicami, ali z ulico oz. trgom ob
katerem stavba stoji. |
(4)
Strešni napušči nad polnimi trikotnimi čeli oz. zatrepi ne smejo
presegati 50 cm, pri trški stavbah pa tudi ne nad polnim zidom na
reprezentančni (ulični ali trški) fasadi; slednji morajo biti zaključeni
z vencem. Strešni napušči sklenjenega stavbnega niza ob ulici ali trgu
morajo prehajati eden v drugega in ne smejo presegati 50 cm. Strešni
napušči smejo biti drugačni v naslednjih primerih: |
- pri
rekonstrukciji obstoječih enodružinskih hiš in hiš dvojčkov, ko bi lahko
drugačen napušč od obstoječega pomenil oblikovno neskladje, |
- pri
zidanicah, kjer smejo biti napušči nad polnim trikotnim čelom/zatrepom
veliki največ 40 cm; v kolikor služijo nadkritju nad zunanjim stopniščem
so lahko veliki tudi do 1m, |
- v
okviru kmečkih gospodarskih objektov je možno izvajati tudi velike
napušče vzdolž daljše stranice objekta in vzporedno s slemenom
(podaljšek ene strešine kmečkega gospodarskega objekta) kot nadkrijte
pri raztovarjanju sena in drugih poljščin. |
(5)
Strešna okna za osvetljevanje mansard se izvajajo v obliki klasičnih
kukrlov, oken v obliki privzdignjene strehe (pri teh se priporoča
združevanje več manjših tovrstnih oken v eno) in ležeča strešna okna.
Strešna okna ne smejo zajemati več kot polovico strešine in treba je
težiti za tem, da se čim več svetlobe zagotovi skozi okna na trikotnih
čelih. Kukrli se poenotijo v barvi in velikosti, na eni strešini pa so
lahko največ trije. Dopustno je osvetljevanje mansard tudi s pomočjo
tako imenovanih frčad, ki pa ne sme zajemati več kot 1/3 strešine.
Trikotna in trapezna strešna okna niso dopustna. Zidanice in stavbe ožje
od 6 m imajo lahko samo ležeča strešna okna. |
(6)
Fasada frčade lahko presega linijo fasade, na kateri se nahaja, do
največ 1 m. |
(7) Pri
zidanicah je dopustna izvedba nadstreška kot podaljška strehe ali
povečanega napušča v velikosti do 1/3 osnovne strešine zidanice.. |
(8)
Odstopanja od navedenih določil so možna v primeru rekonstrukcije in
dozidave obstoječih stavb z drugačnimi strehami od predpisanih s tem
odlokom, ko bi zaradi posega lahko prišlo do oblikovnega neskladja, kar
je potrebno v projektni dokumentaciji posebej utemeljiti. Odstopanja so
dopustna tudi v primeru posebnih objektov. Navedena odstopanja ne
veljajo glede omejitev velikosti in števila vseh novih strešnih oken in
frčad. |
|
216.
člen |
(oblikovanje objektov) |
(1)
Skupna določila glede oblikovanja trških stavb, enodružinskih hiš,
hiš-dvojčkih, vrstnih hiš, kmečkih hiš, poslovnih in družbenih stavb: |
- pri
oblikovanju objektov je potrebno upoštevati obstoječ stavbni kontekst
ter se mu ustrezno prilagoditi, kar pomeni, da je potrebno kvalitetno
obstoječe stavbno tkivo z novo stavbo dopolniti, morebitno nekvalitetno
pa z novim objektom izboljšati, tako v estetskem kot funkcionalnem
smislu. Ravno tako je potrebno oblikovanje objekta prilagoditi njegovi
legi glede na pomembnost lokacije v naselju (npr.: vogal stavbe v
pomembnem križišču je običajno vizualno izpostavljen), |
-
fasada, ki gleda proti ulici, trgu ali drugemu javnemu prostoru, se
oblikuje kot reprezentančna fasada, ki je praviloma obenem tudi glavna;
če je zaradi lege objekta reprezentančnih fasad več, je lahko glavna
samo ena, |
- pri
oblikovanju fasad je potrebno upoštevati oblikovanje obstoječega
stavbnega niza, se z njim harmonično uskladiti in ga v primeru slabše
zasnove obstoječega izboljšati, |
-
pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dopustno; teži naj se k
takšnim kompozicijskim rešitvam, ki naj vse sestavine zunanjosti objekta
s preprostimi potezami povežejo v skladno celoto, kamor sodi tudi
stilsko poenotenje, |
- glavni
vhod za pešce mora biti zlahka prepoznaven. V primeru trške stavbe mora
biti ta organiziran na glavni fasadi z ulične strani ali trga. Če je
objekt večji in je vhodov z ulične strani več, mora biti hierarhičen
odnos med njimi jasen. Stranski vhodi se organizirajo na stranskih
fasadah, |
- zidani
deli fasad se pobarvajo z nevsiljivimi barvami, okna, vrata in detajli
pa so lahko skladno s presojo tudi barvno poudarjeni (brez svetlobnih
refleksov). Fasadne obloge ne smejo imeti svetlobnih refleksov (izjema
je uporaba bakra, dokler ta ne oksidira). Morebitne kamnite obloge fasad
morajo delovati kot iz kamna grajen zid, zato morajo biti kamnite plošče
debelejše, iz domačih vrst kamna, obdelane le grobo, približno
pravokotne oblike in položene z daljšimi stranicami vodoravno. Fasadna
obloga je lahko tudi lesena - pri tem naj se teži k poenotenju barve
lesenih delov. Plastične fasadne obloge in uporaba refleksnih stekel
niso dopustni, |
- vrat
(navadno steklenih, balkonskih) tik ob katerih stoji okno s parapetom ni
dopustno izvajati (obstoječa se lahko ohranjajo), |
- vse
ograje na objektih morajo biti oblikovane preprosto, brez pretirane
členitve in nepotrebnega okrasja, |
- fasade
objektov v notranjosti gradbenih parcel, ki so izvedene do meje sosednje
gradbene parcele ali od nje odmaknjene do 1m (sem ni všteta meja z javno
ulico, trgom ali glavno potjo, na katero se gradbena parcela odpira),
morajo biti oblikovane kot »slepe«, |
-
hierarhija med glavnim in pomožnimi objekti mora biti jasna. Pomožne
stavbe ter nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno
usklajene z glavno stavbo, |
-
kamniti zidovi vseh vrst morajo biti narejeni iz domačih vrst kamna
položenih na tradicionalen način: kamni smejo biti le grobo obdelani,
daljša stranica kamnov mora ležati vodoravno z minimalnimi fugami (tako
imenovani »kiklopski« zidovi niso dopustni). |
(2) Pri
oblikovanju trških stavb velja še naslednje: |
- trške
stavbe morajo ustvarjati enovit stavbni niz ob ulici ali trgu, zato je
potrebno težiti k poenotenju ulične ali trške fasadne ploskve, |
-
fasadni elementi kot so balkoni, morajo biti na glavni fasadi na novo
zgrajenih trških stavb manjših dimenzij in ne smejo vizualno in po
gabaritih prevladovati. Nadstreški nad glavnimi vhodi se ne priporočajo. |
(3) Pri
oblikovanju kmečkih hiš in kmečkih gospodarskih objektov je potrebno
upoštevati, da mora njihova zunanja podoba izhajati iz tradicionalne
kmečke arhitekture obravnavanega območja. Upoštevati mora bistvene
elemente za določanje arhitekturne identitete: vzdolžni tloris,
pritlično ali vrhkletno zasnovo, strme strehe z malo členitev.. Vsi
objekti na domačiji se oblikovno med seboj uskladijo tako, da tvorijo
ubrano celoto ter kvaliteten ambient. |
(4)
Oblikovanje kmečkih gospodarskih objektov: |
- zidani
objekti (npr. hlevi, svinjaki, veliki večnamenski kmečki gospodarski
objekti) se glede oblikovanja in uporabe materialov smiselno ravnajo po
določilih za kmečke hiše, |
-
kozolci, skednji, kašče, seniki, čebelnjaki ipd. naj bodo leseni in naj
po svojem oblikovanju izhajajo iz tradicionalnih oblikovnih tipov
tovrstnih objektov. Kozolci imajo lahko osrednje nosilne stebre tudi
(deloma ali v celoti) zidane ali armiranobetonske, |
-
strojne lope so lahko tudi zidane ali se izvajajo kot lahke montažne
konstrukcije (pri čemer morajo biti morebitni kovinski deli temni),
vendar pa se tudi pri teh najbolj priporoča les, |
-
sodobne vrste kmečkih gospodarskih objektov se oblikuje na podlagi
moderne interpretacije tradicionalnih izhodišč kmečke arhitekture kraja.
|
(5)
Druga določila za oblikovanje poslovnih stavb in poslovnih objektov ter
družbenih stavb in družbenih objektov: |
- na
PNRP IG: stavbe in objekti morajo biti zasnovani sodobno, enostavnih
(predvsem ortogonalnih) oblik ter, v kolikor to dopušča delovni proces,
imeti pretežno skeletno konstrukcijo s kvalitetno zunanjo oblogo. Stavbe
in objekti morajo biti med seboj oblikovno usklajeni in tvoriti ubrano
celoto. Kjer je na območju PNRP IG izdelan ali predviden OPPN, se
oblikovanje objektov ravna po njegovih določilih, |
- na
PNRP SK in A: oblikovanje naj sledi tistim za kmečke hiše ali kmečke
gospodarske objekte (kateremu od teh dveh oblikovnih tipov se bo stavba
prilagodila, je odvisno od njene funkcije). Pri poslovnih stavbah je
možna izvedba tudi streh z nizkim naklonom, v kolikor bi strma streha
lahko povzročila nesmiselno visok objekt, |
- vaška
športna igrišča naj bodo travnata in urejena sonaravno. |
(6)
Oblikovanje zidanic in turističnih zidanic: |
-
zunanja podoba objektov mora izhajati iz tradicionalne vinogradniške
arhitekture obravnavanega območja, |
-
fasade, okna vrata in detajli: fasade zidanih objektov morajo biti
pobarvane z nevsiljivimi barvami. Lahko se uporabi tudi kamnita obloga,
ki mora delovati kot tradicionalni kamniti zid. Fasadna obloga je lahko
delno tudi lesena - pri tem morajo biti vsi leseni deli na fasadi enake
barve. Kovinske in plastične fasadne obloge niso dopustne. V primeru
višjega objekta (npr.: delno vidna klet) se spodnja etaža izvede v
temnejšem fasadnem oplesku ali kamnito oblogo iz domačega kamna, |
-
uporaba refleksnih stekel za zastekljevanje oken in vrat ni dopustna.
Vrat (navadno steklenih, balkonskih) tik ob katerih stoji okno s
parapetom, ni dopustno izvajati. Vse ograje na objektih morajo biti
nevpadljive. |
(8)
Pomožni objekti vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti se glede
oblikovanja in uporabe materiala prilagajajo osrednji stavbi v gradbeni
parceli na tak način, da se ustvari poenoten videz objektov in
kvaliteten ambient. |
(9)
Posebni objekti se morajo z obliko, barvo in izbiro materialov čim manj
moteče umestiti v okolje, kar mora biti v projektni dokumentaciji
ustrezno utemeljeno. V kolikor gre za sakralni objekt, naj le-ta
upošteva tradicionalna izhodišča kraja.«. |
|
108.
člen |
Člena
217 in 218 se črtata. |
|
109.
člen |
Naslov
točke »B5 PIP ZA SEJEMSKI PROSTOR (SE)« se črta. |
|
110.
člen |
Pred
219. členom |
se doda
nov naslov, ki se glasi: |
»3.5
LEGA OBJEKTOV NA ZEMLJIŠČU«. |
|
111.
člen |
Člena
219 in 220 se spremenita tako, da se glasita: |
|
»219.
člen |
(splošna
določila) |
(1) V
kolikor drugje v tem odloku ni določeno drugače, mora biti odmik
objektov od parcelne meje najmanj 4 m od najbolj izpostavljenega dela
objekta. Če je odmik manjši, mora dati lastnik sosednjega zemljišča
pisno soglasje. Odmik od sosednjega zemljišča je lahko samo 0,5 m od
parcelne meje brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča (kar ne velja
v primeru, da je sosednje zemljišče javna cesta) ob soglasju soseda pa
tudi manj kot 0,5 m, za naslednje objekte: |
-
objekti javne infrastrukture iz kategorije manj zahtevnih objektov, |
-
nezahtevni in enostavni objekti (razen rezervoarjev za utekočinjeni plin
ali nafto, objektov za rejo živali ter objektov za kmetijske proizvode
in dopolnilno dejavnost), vključno s pomožnimi infrastrukturnimi
objekti, kot so na primer električne omarice. |
(2) Ne
glede na določilo prejšnjega odstavka se lahko ograje postavljajo do
meje sosednjega zemljišča brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča.
Ravno tako je pri gradnji novega objekta na mestu obstoječega legalno
zgrajenega objekta, ki je od sosednjega zemljišča odmaknjen manj kot 4 m
in novi objekt ni zgrajen bližje od obstoječega, lahko odmik manjši od 4
m brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča. Ostale izjeme glede
odmikov so opisane v naslednjem členu. |
(3) V
kolikor drugje v tem odloku ni določeno drugače, mora v okviru gradbene
parcele vladati ustrezna hierarhija objektov, pri kateri se glavni
objekt, kot na primer stanovanjska hiša, gradi ob javni poti, ulici ali
trgu, vse ostale stavbe, ki služijo kot podpora funkcioniranju glavne
stavbe (npr. nezahtevni in enostavni objekti iz kategorije stavb) pa v
ozadju gradbene parcele ali največ ob glavni stavbi. |
(4)
Organizacija stavb v okviru gradbenih parcel, vključno z ureditvijo
zunanjih površin, mora biti takšna, da je možno lahko vzdrževanje reda
in urejenega videza ter ustreznih sanitarno-higienske pogojev na tej in
na sosednjih gradbenih parcelah (osončenje, prevetritev, itd.). |
(5) Pri
izrazitem, že zgrajenem uličnem nizu stavb mora biti tako nastala
gradbena linija upoštevana. To pomeni, da se upoštevajo tlorisne
projekcije obstoječih fasad stavb orientiranih proti javnemu prostoru -
v takem primeru mora biti v projektni dokumentaciji odnos lokacije
objekta glede na gradbeno linijo na terenu posebej utemeljen; ulična
gradbena linija novozgrajenega ali rekonstruiranega objekta ne sme
rušiti vzpostavljenega uličnega stavbnega niza. |
(6)
Objekti ne smejo s strešnimi napušči, ali drugimi stavbnimi elementi
presegati parcelno mejo. |
(7)
Izjema glede odmikov, predpisanih v prvem odstavku tega člena, je
kompleks nove osnovne šole (PEUP GMP1/5 in GMP 1/6), ko je odmik lahko
tudi 2m od meje sosednjega zemljišča in ni potrebno pridobiti soglasja
lastnika sosednjega zemljišča. |
(8)
Tehnični objekti v infrastrukturne, zaščitne in raziskovalne namene
(vključno z vodnimi zbiralniki) ne smejo biti umeščeni na izpostavljene
lege. |
|
220.
člen |
(podrobnejša določila) |
(1) Lega
objektov na PNRP CU: v okviru te PNRP se nahajajo objekti specifičnega
značaja, katerih lega je podrobneje opisana v točki 2.1 Urbano območje
Mirne Peči in sicer za vsako posamezno PEUP posebej. |
(2) Lega
objektov na PNRP CUt: |
- trške
stavbe se gradijo v nizu vzdolž ulice ali trga z upoštevanjem gradbene
linije; najmanj 80% površine glavne fasade (šteje se skupna površina
fasade obrnjene proti ulici ali trgu v vseh etažah in ne vsaka etaža
posebej) mora biti poravnane z gradbeno linijo, |
-
gradbena linija trškega dela naselja, kjer obstoječa gradnja ne kaže
izrazitega trškega uličnega stavbnega niza, poteka ob robu hodnika za
pešce, če je ta širok najmanj 1,8 m. Če je pločnik ožji, je v trškem
delu naselja gradbena linija največ 1m od roba pločnika oziroma hodnika
za pešce, ali 1,8 m od roba cestišča, če hodnika za pešce ni,
|
-
obstoječe stavbe, ki so zgrajene v delu naselja, kjer so v prihodnje
možne gradnje po principu trških stavb, a ta princip pri teh stavbah še
ni izrazit, se lahko obnavljajo in rekonstruirajo (vključno s prizidki)
v okviru svoje sedanje lokacije. V kolikor je obstoječi objekt odmaknjen
od predpisane gradbene linije za več kot 3 m, ali gradbeno linijo
presega, le-te pri rekonstrukcijah (vključno s prizidki) ni nujno
potrebno upoštevati, kar pa mora biti v projektni dokumentaciji posebej
utemeljeno. Če obstoječi glavni objekt predpisano gradbeno linijo
presega, je pri rekonstrukcijah in dozidavah ne sme še bolj preseči,
ampak jo mora, v kolikor je to glede smiselnega oblikovanja objekta
možno, upoštevati. Če je prizidek h glavni stavbi večjih dimenzij in
lokacija obstoječega glavnega objekta to dopušča, mora prizidek gradbeni
liniji slediti, |
-
obstoječe prostostoječe trške stavbe, ki so glede na javne ulice ali
trge dislocirane, nimajo predpisane gradbene linije, vendar mora biti
njihova glavna fasada orientirana proti najbližji pomembni javni ulici
ali trgu, |
-
ograje, žive meje in oporni zidovi ob ulici trgu ali drugem javnem
prostoru morajo upoštevati gradbeno linijo, ki velja za trške stavbe,
|
-
presledki v stavbnem nizu in odmiki: stavbni niz trških stavb je
praviloma sklenjen, v primeru presledkov v stavbnem nizu, pa ti ne smejo
biti ožji od 3 m. V kolikor stavbni niz ni sklenjen, ga je potrebno
skleniti z ograjo, ki ima lahko tudi vrata za dovoz in dostop v ozadje
gradbene parcele, če dostop iz ozadja parcele ni mogoč, |
- trška
stavba, prizidki k trški stavbi v ozadju gradbene parcele, pomožne
stavbe, nezahtevni in enostavni objekti znotraj gradbene parcele, vse
ograje, oporni zidovi, žive meje, zelene brežine, tlakovanja dvorišča,
ureditve dostopnih poti in objekti odvodnjavanja ter druge podobne
ureditve znotraj gradbenih parcel se lahko gradijo do parcelne meje brez
soglasja lastnika sosednjega zemljišča; v primeru, da je sosednje
zemljišče javna cesta ali pločnik, je potrebno soglasje upravljalca. |
(3) Lega
objektov na PNRP SSn: |
-
stanovanjske stavbe se gradijo v nizu, ki razen v primeru vrstnih hiš ni
sklenjen, vzdolž ulice ali trga z upoštevanjem gradbene linije; najmanj
75% površine reprezentančne fasade (šteje se skupna površina fasade v
vseh etažah in ne vsaka etaža posebej) mora biti poravnane z gradbeno
linijo. Gradbena linija za nove stanovanjske hiše dela naselja, kjer
obstoječa gradnja ne nakazuje izrazitega uličnega stavbnega niza poteka
8 m od roba ceste, |
- ulične
ograje in žive meje so dopustne ob robu hodnika za pešce, če je le-ta
širok najmanj 1,2 m ali 1,5 m od roba ceste, če hodnika za pešce ni.
Oporni zidovi ali brežine morajo biti od hodnika za pešce odmaknjeni
najmanj 0,5 m oziroma 2 m od roba ceste. Če je odmik manjši, je potrebno
pridobiti pisno soglasje upravljavca javne ceste. |
(4) Lega
objektov na PNRP SK: |
- pri
razporeditvi objektov v okviru domačije je potrebno upoštevati značilni
morfološki vzorec, ki ga tvorijo stavbe na posameznih domačijah v vasi,
kjer se gradi (gručasta domačija, domačija z objekti vzporedno s cesto,
domačija z objekti pravokotno na cesto), |
- novi
objekti v okviru domačij se morajo ravnati po hierarhiji tradicionalnih
objektov v odnosu do javnih površin oziroma osrednje vaške poti ob
kateri domačija leži. Stanovanjska hiša mora biti postavljena ob cesti,
gospodarski objekti pa za njo, ali pa nekateri od teh ob njej, v kolikor
v ozadju parcele ni dovolj prostora, |
-
kmetije, ki zaradi vrste kmetijske proizvodnje zahtevajo velike objekte
in velike parcele, je potrebno posebej skrbno obravnavati in jih čim
manj moteče umestiti v okolje posamezne vasi (izkoristiti višinsko
razgibanost terena za nevpadljivo lokacijo velikih objektov, primerno
oblikovati strehe, uporabiti avtohtono ozelenitev za vizualno bariero
itd.), |
-
gradnja stanovanjskih objektov v ozadju parcel, na mestih nekdanjih
kmečkih gospodarskih objektov in sadovnjakov ni dopustna, |
-
novogradnje, kot nadomeščanje obstoječih objektov v zgoščenih vaseh,
kjer so obstoječe stavbe zgrajene tik ob meji s sosednjim zemljiščem, je
možno graditi do parcelne meje z izvedbo slepih fasad proti sosednjemu
zemljišču. |
(5) Lega
objektov na PNRP A: |
-
grajena struktura v okviru osamelih več-stavbnih kompleksov naj bo
zgoščena, lega objektov in njihova kompozicija naj izhajata razen iz
funkcionalnih zahtev dejavnosti tudi iz terenskih razmer. Razporeditev
objektov v okviru samotnih kmetij naj upošteva določila četrtega
odstavka tega člena, |
(6) Lega
objektov na vinogradniških območjih: |
- stavbe
je v vinogradniških območjih možno graditi na mestih, kjer je teren
dovolj položen, da ni nevarnosti zdrsa ter pri umeščanju objekta ni
potrebno izvajati zidanih opornih zidov nad 1,5 m višine. Ne glede na
določilo prejšnjega stavka, je lahko oporni zid pri zidanici visok do
višine ene bivalne etaže, če je zgrajen kot podaljšek zidanice, vendar
ne sme biti daljši od 3 m, |
- na
ozkih parcelah je možno zidanice graditi v odmiku od parcelne meje
najmanj 2,5 m brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča pod pogojem,
da se izvedejo ustrezni protipožarni ukrepi (protipožarni zid s slepo
fasado ipd.). Na ozkih parcelah je možno graditi tudi zidanice v nizu
(od meje do meje), |
- kjer
oblika stavbnega zemljišča za obstoječo zidanico ne dopušča postavitve
daljše stranice objekta vzdolžno s plastnicami, se nadomestna zidanica
lahko zgradi tudi s krajšo stranico pravokotno na plastnice, |
-
objekti se praviloma umeščajo ob dostopnih poteh.«. |
|
112.
člen |
Členi od
221 do 223 se črtajo. |
|
113.
člen |
Naslov
točke »B6 PIP ZA ŠPORTNO IGRIŠČE (ŠP)« se črta. |
|
114.
člen |
Pred
224. členom se doda nov naslov, ki se glasi: |
»3.6
ZUNANJA UREDITEV«. |
|
115.
člen |
Člena
224 in 225 se spremenita tako, da se glasita: |
|
»224.
člen |
(splošna
določila) |
(1)
Zunanja ureditev gradbene parcele mora ustrezati funkciji objektov, ki
se v njej nahajajo, zagotavljati normalno odvijanje programa, kateremu
je gradbena parcela namenjena, ustrezati vlogi gradbene parcele v
celotnem naselju ali krajini, zagotavljati njen estetski videz in
preprečevati morebitne negativne vplive na sosednja zemljišča. |
(2) Pri
namenu in ureditvi zunanjih površin okrog stavb se upošteva, da je
pol-javni prostor med stavbo in ulico ali trgom oziroma drugimi zunanjim
javnimi prostori obravnavan skladno z javnim značajem ulice, trga ipd.
in ga je potrebno urediti drugače kot prostor znotraj gradbene parcele.
Zasebne površine v notranjosti gradbenih parcel (v zaledju glavne
stavbe), se uredijo v skladu s potrebami dejavnosti; v kolikor programi
to dopuščajo, se ta del v največji možni meri ozeleni s travo in
avtohtonim visokodebelnim drevjem (v vaseh in Mirni Peči je to sadno
drevje). |
(3)
Višinska kota zemljišča gradbene parcele na meji z javno cesto ali drugo
javno površino ne sme biti nižja od višinske kote te površine. V
izjemnih primerih, kjer to ni mogoče, mora biti odstopanje v projektni
dokumentaciji ustrezno utemeljeno. |
(4)
Skladiščenje se uredi v okviru zaprtih prostorov. |
(5) Za
ozelenitve se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste. Zasaditev
pritlikavega sadnega drevja ni dopustna. |
(6)
Kamniti zidovi (vključno z opornimi) in kamniti parapeti morajo biti
narejeni iz domačih vrst kamna položenih na tradicionalen način. Oporni
kamniti zidovi z betonsko konstrukcijo morajo biti narejeni tako, da
navzven delujejo kot naraven kamnit zid. Oporne zidove se sme uporabiti
le v primeru, da zavarovanje brežine ni možno na drugačen način. |
(7)
Urbana in druga drobna oprema mora biti glede velikosti in oblikovanja
prilagojena merilu in tipologiji naselja ali krajine kjer se izvaja, pri
čemer je potrebno težiti k njenemu poenotenju v okviru posameznih
zaključenih prostorskih celot. |
(8)
Protihrupne ograje, ki se izvajajo v sklopu ureditve cestnega telesa, so
lahko visoke skladno s potrebami, kakor tudi zaščitne ograje tehničnih
in raziskovalnih objektov. |
(9)
Zelene javne in pol-javne površine (npr. javne in pol-javne zelenice
vzdolž dostopnih cest v Mirno Peč) se obravnavajo kot parkovne površine
z ambientalno in kjer je to možno tudi rekreativno funkcijo. |
|
225.
člen |
(podrobnejša določila) |
(1)
Zunanja ureditev na PNRP CU in CUt: |
- uvoz
na dvorišče se uredi s stranske ceste (praviloma javne in z dostopom iz
zaledne strani parcele), samo v izjemnih primerih z glavne skozi
presledek v stavbnem nizu, ali s pomočjo uvoza skozi pritličje stavbe;
tak uvoz ima na ulični strani praviloma vrata, |
- če
pol-javni prostor ne obsega več kot 2 m širokega pasu ob ulici ali trgu,
ga je potrebno tlakovati v poenotenem uličnem vzorcu in materialu;
izvedba ograj med pol-javnim in javnim prostorom ni dopustna. Če je
pol-javni prostor širši od 2 m, ga je treba oblikovati z upoštevanjem
enovitega principa urejanja stavbnega niza, ulice, trga ali zaključene
skupine objektov (kvalitetne okrasne zelenice, ograje iz kovanega železa
do 1,5 m višine, poenoteno tlakovanje ipd.), |
- ograje
za sklenitev stavbnega niza trških stavb ob ulici trgu ali drugem javnem
prostoru so lahko visoke od 1,7 - 2,2 m in narejene iz kovanega železa
(možna je kombinacija s kamnitim ali zidanim in ometanim parapetom),
lahko so sezidane iz kamna (njegov videz mora ponazarjati tradicionalne
kamnite zidove kraja), ali izvedene kot navaden ometan zid. Obstoječe
ograje ob ulicah, ki nimajo sklenjene trške pozidave, se lahko do
izvedbe značilnega trškega stavbnega niza ohranjajo nižje (tudi ob
zamenjavi zaradi dotrajanosti). Med-sosedske ograje znotraj gradbenih
enot so lahko visoke do 2,2 m, |
- za
ozelenitev javnega in pol-javnega prostora se upoštevajo zasaditve
oziroma hortikulturne ureditve širšega, enovito oblikovanega prostora (v
okviru ulice, trga itd.). Kjer je to mogoče, se ob dostopnih cestah
zasadijo drevored iz avtohtonega drevja, praviloma visokodebelnega
sadnega. |
(2)
Zunanja ureditev na PNRP SSn: |
- vsaka
gradbena parcela s po eno stanovanjsko enoto naj bi imela najmanj eno
visokodebelno sadno drevo. Pritlikavo sadno drevje ni dopustno,
|
- ulične
ograje ali žive meje so lahko visoke največ 1,5 m vključno z morebitnim
parapetom; parapet sme biti visok največ 1m, preostali del ograje mora
biti transparenten (z izjemo živih meja). V kolikor je parapet istočasno
tudi oporni zid, je lahko tudi višji, vendar mora biti v tem primeru
zgornji del ulične ograje v višini najmanj 1m transparenten (razen živih
meja), |
-
med-sosedske ograje znotraj gradbenih parcel so lahko visoke do 1,7 m. |
(3)
Zunanja ureditev na PNRP SK in A: |
- ob
obstoječih in predvidenih gospodarskih in drugih objektih morajo biti
ustrezno urejene manipulacijske in parkirne površine. Čim več naj bo
travnatih površin, ki se v primeru obremenjenih povoznih površin
kombinirajo z asfaltom, ali kamnom in/ali rahlim nasutjem za manj
obremenjene pohodne in povozne predele, |
- visoke
ograje (žične, betonske, kovinske, visoke žive meje) za ograjevanje
domačij, objektov ali vrtov v naseljih niso dopustne. Ne glede na
določilo prejšnjega stavka, je možna izvedba varovalnih ograj visokih do
2,2 m, če zaradi strmega terena obstaja nevarnost padca ipd.. Dopustni
so leseni plotovi do 1,5 m višine (ki so zaradi živali lahko prepletene
z nevpadljivo mrežo), vendar ne pred glavno fasado hiše oz. ob glavni
vaški poti. |
(4)
Zunanja ureditev na PNRP ZDk: območje s PNRP ZDk predstavlja zaledje
domačij oz. kmetij in je namenjeno izvedbi kmečkih gospodarskih
objektov, vrtovom in ekstenzivnim sadovnjakom z visokodebelnim sadnim
drevjem. To območje je hkrati tudi prehod iz strnjene vaške pozidave v
njivski svet zunaj vasi. Zunanja ureditev naj omenjeno funkcijo
upošteva, zato naj bo večina površin ozelenjenih na tradicionalni način
ter tlakovanih le v primeru manipulativnih površinah ter dovozih poti do
kmečkih gospodarskih objektov. Glede ograj velja enako določilo kot za
PNRP SK in A. |
(5)
Zunanja ureditev na vinogradniških območjih: |
-
tlakovanja, utrditve terena, škarpe, zunanja stopnišča ipd. naj bodo
izvedeni na nevpadljiv način, z upoštevanjem tradicionalnih izhodišč.
Armirano-betonske konstrukcije se obložijo z domačim kamnom, asfaltirane
in druge utrjene površine pa omejijo na minimum, |
- pred
zidanico je možno urediti prostor za posedanje in obedovanje, ki je
lahko obdan z brajdo, ali nadkrit s pergolo po kateri raste trta, |
-
uporablja naj se izključno avtohtono zelenje tudi v primeru manjših
okrasnih zasaditev okrog zidanic (domače vrtnice plezalke itd.). |
(6)
Zunanja ureditev na PNRP BC: |
- le-ta
se ureja skladno s celovitim projektom za izvedbo športno-rekreativnih
površin, ki mora upoštevati sonaravno, ruralno okolje lokacije (v
primeru PEUP GMP15 je osnova OPPN), |
- zelene
površine se urejajo kot parkovne z avtohtono zasaditvijo ter primerne za
rekreacijo, |
- višina
ograj v okviru športnih površin se prilagodi njihovemu namenu. |
(7)
Zunanja ureditev na PNRP ZD: gre za zelenice v okviru urbanih predelov
občine ali drugih ureditev urbanega značaja. Zelenice naj se ohranjajo v
sonaravnem stanju - bodisi kmetijskega značaja ali zgolj kot sonaravna
ozelenitev, po potrebi kombinirana z manjšimi ureditvami za potrebe
rekreacije ter ob upoštevanju določil za posamezne EUP/PEUP navedene
drugje v odloku. |
(8)
Zunanja ureditev na PNRP ZS: |
-
športne površine naj bodo urejene v sonaravni obliki - površine igrišč
naj bodo travnate ali peščene. Preostale zunanje površine se uredijo z
uporabo avtohtonega zelenja. Dostopne poti, ki služijo izključno
igrišču, so lahko rahlo utrjene z nasutjem, |
- v
ozadju morebitnih golov je dopustno postaviti lahke zaščitne mreže
primerne višine v barvi, ki v krajini čim manj izstopajo. |
(9)
Zunanja ureditev na PNRP IG: |
- na
območjih, ki se urejajo z podrobnejšimi izvedbenimi prostorskimi akti se
zunanja ureditev izvede skladno z njimi, |
-
zunanja ureditev mora zagotavljati funkcionalno odvijanje dejavnosti v
okviru gradbene parcele ob istočasnem upoštevanju konteksta prostora v
katerem se gradbena parcela s PNRP IG nahaja. Zunanje površine morajo
biti urejene estetsko in ne smejo povzročajo motenj v okolju.«. |
|
116.
člen |
Členi od
226 do 228 se črtajo. |
|
117.
člen |
Naslov
točke »B7 PIP ZA ZELENE POVRŠINE (Z)« se črta. |
|
|
118.
člen |
Pred
229. členom se doda nov naslov, ki se glasi: |
»3.7
STOPNJA IZKORIŠČENOSTI ZEMLJIŠČA«. |
|
119.
člen |
229.
člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»229.
člen |
(stopnja
izkoriščenosti zemljišča) |
(1)
Gostota pozidave gradbene parcele s stavbami mora zagotoviti celovito
funkcionalno ureditev dejavnosti v posamezni gradbeni parceli (vključno
z zunanjimi manipulativnimi površinami in parkirišči) tako, da ne ovira
objektov in dejavnosti v sosednjih gradbenih parcelah. Največja
zazidanost zemljišča s stavbami je lahko takšna, da je še mogoče urediti
zunanje manipulativne površine, zagotoviti požarno varnost in osončenost
objektov. |
(2)
Posebna določila glede gostote pozidave (Fz) gradbene parcele za
nekatere PNRP: |
- PNRP
CU in CUt: od 0,4 do 0,7 (pri nekaterih obstoječih gradbenih parcelah,
kjer je pozidanost s stavbami višja, se ta lahko taka tudi ohrani), |
- PNRP
SSn: od 0,2 do 0,5 (pri nekaterih obstoječih gradbenih parcelah, kjer je
pozidanost s stavbami višja, oz. je višji Fz določen s sprejetim OPPN,
se ta lahko tudi ohrani), |
- PNRP
SK in ZDk: od 0,2 do 0,7. V primeru prevelike utesnjenosti objektov na
kmetiji, se upoštevajo določila glede možnosti selitve kmetij,
|
- PEUP
MP1/4: do 0,1, |
-
MP1/14: do 0,3. |
(3) Na
eni gradbeni parceli je lahko samo ena enodružinska hiša, ena enota
hiše-dvojčka, ali ena večstanovanjska stavba (v primeru, da gre za
vrstne hiše). Ne glede na določilo prejšnjega stavka, sta lahko v
primeru kmečkih domačij na eni gradbeni parceli prisotni dve
stanovanjski hiši, v kolikor gre za menjavo generacij ene družine. |
(4) V
svojem vinogradu ali sadovnjaku ima lahko investitor samo eno zidanico
ali turistično zidanico, če je zidanica ali turistična zidanica v isti
EUP/PEUP kot vinograd ali sadovnjak. |
(5) Na
posamezni gradbeni parceli se iz sklopa nezahtevnih ali enostavnih
objektov lahko zgradi največ po ena majhna stavba ali majhna stavba kot
dopolnitev obstoječe pozidave iste vrste. Ravno tako se lahko zgradi
največ po ena pomožna stavba za lastne potrebe iste vrste. Določilo
prvega stavka ne velja za nadstreške. Izvede se lahko največ toliko
objektov oz. stavb, da ni presežena s tem odlokom določena gostota
pozidave. Združevanje dveh objektov za lastne potrebe iste vrste ni
dopustno.«. |
|
120.
člen |
Člena
230 in 231 se črtata. |
|
121.
člen |
Naslov
točke »B8 PIP za območja PROIZVODNIH IN SERVISNIH DEJAVNOSTI (PR)« se
črta. |
|
122.
člen |
Pred
232. členom se doda nov naslov, ki se glasi: |
»3.8
DOLOČITEV GRADBENIH PARCEL«. |
|
123.
člen |
232.
člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»232.
člen |
(določitev gradbenih parcel) |
(1)
Gradbena parcela zajema zemljišče na kateri je izveden objekt, ali je
predvidena njegova izvedba, vključno z vsemi površinami potrebnimi za
njegovo delovanje in odvijanje dejavnosti na obravnavani lokaciji.
Samostojna gradbena parcela se lahko razen za namen gradnje, ali za že
zgrajene objekte, oblikuje tudi za zemljišče namenjeno ureditvam odprtih
javnih površin, kot na primer javnim zelenicam. Gradbena parcela lahko
sestoji iz več zemljiških parcel ali njihovih delov. |
(2)
Gradbena parcela se določi glede na njeno funkcijo, ob upoštevanju
dimenzij in organizacije objektov na zemljišču, in mora obsegati vse
površine, ki so potrebne za nemoteno odvijanje programa na obravnavani
lokaciji (stavbišče - vključno s tistim za pomožne objekte, pohodne in
manipulativne površine, zunanje delovne površine, uvoze, parkirišča,
itd.). Imeti mora direkten dostop do javne ceste ali poti in direkten
dostop do druge GJI. Gradbene parcele morajo biti oblikovane kot
funkcionalno smiselne celote, primerne za gradnjo oz. druge ureditve
predpisane s tem OPN, njihove meje pa se morajo tesno prilegati mejam
sosednjih gradbenih parcel. Ne glede na lastništvo zemljiških parcel, se
gradbene parcele ne smejo oblikovati tako, da nastanejo nesmiselne
gradbene parcele, katerih funkcija ni jasna in do katerih direkten
dostop do javne ceste in druge GJI ni mogoč. |
(3)
Stavbna zemljišča morajo biti v celoti pokrita z gradbenimi parcelami.
Struktura gradbenih parcel znotraj naselja, delov naselja ali drugih
območij, kjer so izvedeni ali predvideni objekti oz ureditve, za katere
so potrebne samostojne gradbene parcele, mora biti kompaktna. To pomeni,
da med posameznimi gradbenimi parcelami ne sme biti presledkov -
posamezne gradbene parcele se morajo med seboj stikovati. |
(4)
Določitev gradbenih parcel za privatne namene na območjih, kjer javna
cesta oz javna pot še ni zgrajena ali ustrezno rekonstruirana, je možna
le po izdelavi idejnega projekta ali PGD za izgradnjo ali rekonstrukcijo
te prometnice. Na osnovi tega se določi obseg cestnega telesa in njegova
gradbena parcela ter izvede njegova zakoličba na terenu. Idejni projekt
ali PGD za gradnjo ali rekonstrukcijo prometnice mora pokazati, koliko
zemljišča je potrebnega za njeno izgradnjo ali rekonstrukcijo ter
ureditev ostale GJI. Preostalo zemljišče se lahko odparcelira za
posamezne privatne gradbene parcele. |
(5) Za
prostostoječo enodružinsko hišo in posamezno hišo-dvojček mora biti
gradbena parcela velika najmanj 500 m². Odstopanje je dopustno le v
primeru obstoječih stanovanjskih objektov, ko zadostitev določilu iz
prvega stavka tega odstavka na noben način ni mogoča (npr.: premalo
prostora). Gradbena parcela za zidanico mora pokrivati celotno stavbno
zemljišče, ki zidanici pripada. |
(6)
Pomožni objekti ne morejo imeti samostojnih gradbenih parcel, razen
kadar gre za objekte, ki služijo javnemu namenu.«. |
|
124.
člen |
Členi od
233 do 237 se črtajo. |
|
125.
člen |
Naslov
točke »B9 PIP ZA OBMOČJA OBČINSKIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV (OPPN)«
se črta. |
|
126.
člen |
Pred
238. členom se doda nov naslov, ki se glasi: |
»3.9
OBMOČJA OBČINSKIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV (OPPN) IN DRUGIH
PODROBNIH IZVEDBENIH PROSTORSKIH AKTOV«. |
|
127.
člen |
Členi od
238 do 240 se spremenijo tako, da se glasijo: |
|
»238.
člen |
(splošna
določila) |
(1) Za
podrobnejše prostorske ureditve na območju Občine Mirna Peč so bili
izdelani ali se še bodo izdelali podrobni izvedbeni prostorski akti.
Območja urejanja omenjenih podrobnejših prostorskih aktov so prikazana v
grafičnem delu OPN, kjer je naveden tudi njihov naziv. |
(2)
Območja Občine Mirna Peč in deli naselij za katere bodo izdelani OPPN,
se do sprejetja OPPN urejajo na podlagi PIP tega OPN, z upoštevanjem
dolgoročno načrtovane namembnosti območja. |
(3) Na
območjih, kjer so podrobni izvedbeni prostorski akti že sprejeti in
veljavni, se upoštevajo njihova določila. V primeru, da so njihova
določila v nasprotju z določili tega odloka, se upoštevajo določila
veljavnega podrobnega izvedbenega prostorskega akta. |
(4) Po
realizaciji ureditev na podlagi veljavnih podrobnih izvedbenih
prostorskih aktov oziroma novih OPPN se navedeni akti razveljavijo;
območje se ureja na podlagi PIP tega OPN. |
(5) V
okviru priprave OPPN, ali sprememb in dopolnitev drugih podrobnih
izvedbenih prostorskih aktov, so dopustne korekcije v OPN sprejetih
rešitev, če so popravki posledica podrobnejših strokovnih preveritev
(potekov tras prometne, komunalne in energetske infrastrukture,
razmejitev območij PNRP ipd.) in ne predstavljajo spremembe v OPN
sprejetega koncepta zasnove ter ne posegajo v varovana območja.
Spremembe morajo biti v podrobnih izvedbenih prostorskih aktih ustrezno
strokovno utemeljene. |
(6) Pri
pripravi OPPN so možne korekcije v OPN določene meje območja, ki se z
OPPN ureja, kot posledice obravnave v podrobnejšem merilu. Podlaga za to
so strokovne podlage za OPPN z vsemi ustreznimi obrazložitvami.
|
(7) Za
območje, za katero je s tem OPN predvideno urejanje na podlagi OPPN, je
možno pripraviti več OPPN-jev pod pogojem, da strokovne podlage zajamejo
celotno območje, ki je z OPN predvideno za ureditev, ter da je v okviru
posameznega OPPN obravnavana funkcionalno zaključena celota, ki ne
poslabšuje pogojev urejanja delov, ki v ta OPPN niso zajeti. |
(8)
Možno je pripraviti tudi povsem nov OPPN, katerega izdelava ni
predvidena s tem OPN, v kolikor se zaradi kompleksnih prostorskih,
programskih, varstvenih in drugih zahtev za to izkaže potreba. |
|
239.
člen |
(veljavni sprejeti podrobni izvedbeni prostorski akti) |
Na
območju Občine Mirna Peč so veljavni naslednji sprejeti podrobni
izvedbeni prostorski akti: |
-
Državni lokacijski načrt na odseku Ponikve-Hrastje (Uradni list RS, št.
85/2006)(oznaka v grafičnem delu OPN: DLN na odseku Ponikve-Hrastje) -
EUP AC1, |
-
Državni lokacijski načrt na odseku Hrastje-Lešnica (Uradni list RS, št.
16/2003 in 22/2005)(oznaka v grafičnem delu OPN: DLN na odseku
Hrastje-Lešnica) - EUP AC2, AC3 in AC4, |
-
Lokacijski načrt plinovoda za Posavje in Dolenjsko (Skupščinski
Dolenjski list, št. 11/89 in 12/90) - ni posebej določene EUP oz. PEUP
ali tekstualne oznake v grafičnem delu OPN, |
-
Ureditveni načrt pokopališča Mirna Peč (Skupščinski Dolenjski list, št.
12/91, Uradni list RS št. 58/98) (oznaka v grafičnem delu OPN: UN
Pokopališča Mirna Peč) - PEUP MP1/13, |
-
Ureditveni načrt kamnoloma Čemše (Uradni list RS št. 99/02)(oznaka v
grafičnem delu OPN: UN Kamnolom Čemše) - EUP ČEM2, |
-
Občinski podrobni prostorski načrt Industrijska cona Dolenja vas (Uradni
list RS, št. 1/2008, 21/2008-teh.popr., 7/2012 in
21/2012-teh.popr)(oznaka v grafičnem delu OPN: OPPN IC Dolenja vas) -
PEUP GC1/1 in GC1/2, |
-
Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko cono Češenska hosta
(Uradni list RS, št. 17/09 in 26/09)(oznaka v grafičnem delu OPN: OPPN
Češenska hosta) - PEUP GMP1/4, |
-
Občinski podrobni prostorski načrt Nad Postajo (Uradni list RS, št.
61/2010)(oznaka v grafičnem delu OPN: OPPN Nad Postajo) - PEUP GMP1/1, |
-
Občinski podrobni prostorski načrt Gospodarska cona Dolenja vas
(GC-OPPN-2) – 1. faza (Uradni list RS, št. 87/2015) – PEUP GC1/3 in PEUP
GC2/1. |
|
240.
člen |
(predvideni OPPN) |
(1) Na
območju Občine Mirna Peč je predvidena izdelava naslednjih OPPN: |
- OPPN
Pod Postajo (oznaka v grafičnem delu OPN: OPPN Pod Postajo) - PEUP
GMP1/3, |
- OPPN
Osnovna šola - drugi del (oznaka v grafičnem delu OPN: OPPN Osnovna šola
- drugi del) - PEUP GMP1/5, |
-
izdelava zaključne faze OPPN za Gospodarsko cono Dolenja vas (oznaka v
grafičnem delu OPN: OPPN GC Dolenja vas – 2. faza) - PEUP GC2/2. |
(2) Za
izgradnjo novih infrastrukturnih objektov in naprav iz kategorije
zahtevnih objektov po predpisih o razvrščanju objektov je potrebno
pripraviti OPPN oz. DPN. OPPN je treba pripraviti tudi za vse osamele
stavbe in stavbne komplekse, ki se v krajino umeščajo na novo in niso
povezani z delovanjem obstoječih osamelih domačij ter se jim določa novo
stavbno zemljišče in sicer takrat, kadar skupni seštevek stavbnih
zemljišč (morebitnih obstoječih in novih) namenjenih posegu presega
5.000 m². OPPN je potreben tudi za vsa nova območja pridobivanja
mineralnih surovin.«. |
|
128.
člen |
Členi od
241 do 245 se črtajo. |
|
129.
člen |
(1)
Naslov točke »B10 PIP ZA PRIMARNE CESTE (PC)« se črta. |
(2) 246.
člen se črta. |
|
130.
člen |
(1)
Naslov točke »B11 PIP ZA PODEŽELSKA NASELJA IN ZASELKE (V)« se črta. |
(2)
Členi od 247 do 255 se črtajo. |
|
131.
člen |
(1)
Naslov točke »B12 PIP ZA OSAMELE KMETIJE IN DRUGE OSAMELE OBJEKTE (SA)«
se črta. |
(2)
Členi od 256 do 260 se črtajo. |
|
132.
člen |
(1)
Naslov točke »B13 PIP ZA KARMELIČANSKI SAMOSTAN (KA)« se črta. |
(2)
Členi od 261 do 268 se črtajo. |
|
133.
člen |
(1)
Naslov točke »B14 PIP ZA VINOGRADNIŠKA OBMOČJA (VI)« se črta. |
(2)
Členi od 269 do 279 se črtajo. |
|
134.
člen |
(1)
Naslov točke »B15 PIP ZA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA (K)« se črta. |
(2)
Členi od 280 do 284 se črtajo. |
|
135.
člen |
(1)
Naslov točke »B16 PIP ZA GOZDNA ZEMLJIŠČA (G)« se črta. |
(2)
Členi od 285 do 291 se črtajo. |
|
136.
člen |
(1)
Naslov točke »B17 PIP ZA VODOTOKE (VO)« se črta. |
(2)
Členi od 292 do 298 se črtajo. |
|
137.
člen |
(1)
Naslov poglavja »C PIP, KI VELJAJO V VSEH ENOTAH, PODENOTAH UREJANJA
PROSTORA (EUP/PEUP) IN NAMENSKIH RABAH« se črta. |
(2)
Naslov točke »C1 PIP DOLOČITEV GRADBENIH ENOT« se črta. |
(3)
Člena 298 in 299 se črtata. |
|
138.
člen |
(1)
Naslov točke »C2 PIP ZA INFRASTRUKTURNE OBJEKTE IN NAPRAVE« se spremeni
tako, da se glasi: |
»3.10
INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE«. |
|
139.
člen |
(1) Prvi
odstavek 300. člena se črta. |
(2)
Dosedanji drugi odstavek postane prvi odstavek in se ga oštevilči s
številko 1 v oklepaju. Na koncu stavka tega odstavka se pred piko doda
besedilo, ki se glasi: |
»ter
pridobiti smernice oz. pogoje in kasnejše soglasje upravljavca
posameznega omrežja in naprave.«. |
(3)
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek in se ga oštevilči s
število 2 v oklepaju. V drugem stavku tega odstavka se za besedama
»varčno izvedbo« doda beseda: »javnega«. Na koncu odstavka, za piko se
doda: |
»V
naseljih mora biti čim več komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih vodov izvedenih znotraj cestnega telesa. Pri
načrtovanju nove gospodarske javne infrastrukture je potrebno težiti k
takšnim rešitvam, ki stanovanjskim hišam, gospodarskim in drugim
objektom omogočajo direktno priključevanje, pri čemer mora biti možnost
direktnega dostopa do javnega cestnega omrežja obvezna. Ne glede na
določilo prejšnjega stavka je v primeru organizirane izvedbe nove
stanovanjske, gospodarske ali drugačne soseske notranje dovozno cestno
omrežje lahko tudi privatno, s primernim solastniškim deležem te ceste s
strani lastnikov gradbenih parcel v tej soseski.«. |
(4) Doda
se nov tretji odstavek, ki se glasi: |
»(3) Pri
načrtovanju nove energetske infrastrukture je potrebno v čim večji meri
izkoristiti obstoječe sisteme, lokacije in degradirana območja. V
primeru vodnih akumulacij za proizvodnjo električne energije je potrebno
omogočiti tudi druge rabe (varstvo pred poplavami, ribolov ipd.).
Spodbuja se uvajanje energetskih sistemov, ki omogočajo proizvodnjo več
vrst energije. Morebitno skladiščenje naftnih derivatov se načrtuje pri
železnici.« |
(5)
Četrti odstavek se oštevilči s številko 4 v oklepaju. V prvem stavku se
besedilo v oklepaju nadomesti z naslednjim besedilom, ki se glasi: |
»izjemoma je pri zidanicah in pri osamelih domačijah ali objektih možno
izkoriščanje vode iz kapnice ali lastno vodno zajetje, vendar le ob
odsotnosti javnega vodovodnega omrežja«. |
(6) V
četrtem odstavku se beseda »naseljih« nadomesti z besedo »območjih«. Za
prvim stavkom se doda nov stavek, ki se glasi: |
»Priključevanje na javno infrastrukturno omrežje in naprave se izvaja na
podlagi pogojev in soglasja upravljavca, ob upoštevanju razvojnih
program občina glede oskrbe z javno komunalno infrastrukture.« |
(7) Peti
odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom, ki se glasi: |
»(5)
Komunalno in energetsko omrežje ter omrežje zvez mora biti v poseljenih
območjih in v območjih kulturne dediščine izvedeno podzemno in v čim
večji možni meri v območju cestnega telesa javnega cestnega omrežja. Ob
načrtovanju lokacij in tras infrastrukture v krajini je treba zagotoviti
prilagajanje infrastrukturnih objektov krajinski zgradbi prostora, saj
ti objekti ne smejo kaziti pomembnejših vedut ali drugače degradirati
kvalitetnih naravnih prvin (sklenjenih kmetijskih zemljišč, območij
voda, zaokroženih izpostavljenih gozdnih območij, reliefnih posebnosti
ipd.) - biti morajo v največji možni meri izvedeni podzemno. Komunalne
in energetske objekte kot so električne omarice, kontrolni jaški ali
merilna mesta ipd. se postavlja v sklopu drugega objekta, in sicer tako,
da so dostopni upravljalcem. V kolikor to ni mogoče, se jih postavi na
vizualno neizpostavljeno mesto in v projektni dokumentaciji predpiše
ustrezna zunanja ureditev. Pri načrtovani GJI (kanalizacija, vodovod,
ceste) v zavarovanih območjih (npr. Globodol, Golobinjek) je potrebno ob
prečkanju naravnih vrednot upoštevati varstveni režimi ter v nadaljnjih
fazah projektiranja upoštevati pogoje pristojne naravovarstvene službe.« |
(8)
Šesti odstavek se oštevilči s številko 6 v oklepaju. Besedilo na koncu
stavka, za podpičjem, se črta. |
(9)
Sedmi, osmi in deveti odstavek se črtajo. |
(10)
Dosedanji deseti odstavek postane sedmi odstavek in se ga oštevilči s
številko 7 v oklepaju. Za prvim stavkom tega odstavka se doda novi
stavek, ki se glasi: |
»Zgrajeno javno infrastrukturo se praviloma preda v poslovni najem
izvajalcu gospodarske javne infrastrukture.« |
(11)
Enajsti in dvanajsti odstavek se črtata. |
(12)
Dosedanji trinajsti odstavek postane osmi odstavek in se ga oštevilči s
številko 8 v oklepaju. |
(13)
Dosedanji štirinajsti odstavek postane deveti odstavek in se ga
oštevilči s številko 9 v oklepaju. |
(14)
Doda se nov deseti odstavek, ki se glasi: |
»(10)
Glede odmikov od obstoječe in predvidene gospodarske javne
infrastrukture se upoštevajo določila iz veljavnih predpisov oz. tega
OPN, če so navedeni; gradbeni posegi znotraj rezervatov ali varovalnih
pasov obstoječih oz. predvidenih javnih infrastrukturnih vodov in naprav
niso možni brez soglasja upravljavca posamezne gospodarske javne
infrastrukture.«. |
|
140.
člen |
(1) V
301. členu se točka ena: »(1) Splošno« črta. Namesto tega se vstavi novo
besedilo, ki se glasi: |
»(1)
Posege v bližini AC je potrebno načrtovati tako, da se upošteva možnost
širitve AC za en vozni pas, to je 7 m od roba cestnega sveta
obojestransko. Meteorne vode z drugih površin ne smejo biti speljane v
naprave za odvodnjavanje AC, ali kakorkoli poslabšati razmer
odvodnjavanja na AC. V bližini AC se ne načrtuje dejavnosti, ki bi jih
lahko vplivi AC (hrup ipd.) motili, pri pripravi OPPN v bližini AC pa se
pripravi ustrezna študija glede obremenitve s hrupom. DARS ne bo
zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom in drugimi vplivi
(zaradi vpliva AC) za nova poselitvena območja ter morebitne spremenjene
rabe prostora, ki bodo načrtovane oz izvedene po izgradnji AC. Vse
posege v varovalnem pasu AC je možno izvajati le po pridobljenem
soglasju DRSC. V varovalnem pasu AC ni dopustno postavljati tabel,
napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje
in oglaševanje. |
(2)
Pomembnejše načrtovane lokalne cestne povezave so prikazane v grafičnem
delu OPN kot osi z varovalnimi koridorji (Prikazi območij enot urejanja
prostora in gospodarske javne infrastrukture) ). V primeru načrtovanih
cest so po pripravi podrobnejše dokumentacije možna odstopanja od tras
prikazanih v OPN. V kolikor je za določeno območje predvidena izdelava
OPPN, se cestno omrežje znotraj tega območja podrobneje določi z OPPN ob
upoštevanju cestnega omrežja izven območja urejanja podrobnejšega
prostorskega akta. |
(3) V
varovalnih koridorjih ob trasah načrtovanih cest (prikazanih v grafičnem
delu OPN) ni dopustna gradnja (z izjemo ureditve dovozov ter javnega
komunalnega omrežja); le-ti pri državnih cestah znašajo 15 m na vsako
stran osi ceste, pri lokalnih primarnih cestah 10 m na vsako stran osi
ceste, pri lokalnih sekundarnih cestah pa 5 m na vsako stran osi ceste.
Pri obstoječih objektih znotraj omenjenih koridorjev je ob soglasju
upravljavca načrtovane ceste možna rekonstrukcija (brez prizidkov),
vzdrževanje, sprememba namembnosti in odstranitev - vse v skladu z
drugimi določili tega odloka. |
(4) Za
javne občinske ceste oz. poti, ki še niso zgrajene (glej grafični del
OPN: Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture), je potrebno pripraviti idejne projekte. Posamezni
idejni projekt mora zajeti logično zaključeno stavbno in prometno
celoto; pri tem morajo biti rešene povezave z obstoječim in načrtovanim
javnim cestnim omrežjem ter ostala spremljajoča infrastruktura. Gradnja
objektov, ki gravitirajo na tako cesto in javno infrastrukturo ob njej,
ni možna pred izvedbo ceste in pripadajoče javne infrastrukture. |
(5) V
podeželskih naseljih in vinogradniških območjih naj bodo ceste urejene
tako, da ne omogočajo velikih hitrosti, obenem pa naj njihovi elementi
dovoljujejo tekoče odvijanje lokalnega prometa. Pri urejanju prometnic v
in med podeželskimi naselji ne smejo biti onemogočeni transportni tokovi
med gospodarskimi dvorišči in kmetijskimi zemljišči in na gospodarskih
dvoriščih. Na manj pomembnih lokalnih cestah ali poteh znotraj
stanovanjskih in drugih zaokroženih območij se praviloma uredi enosmeren
promet v kolikor je možna njegova krožna pot. |
(6) Ob
regionalnih in pomembnejših lokalnih cestah je potrebno predvideti
rešitve za kolesarski in peš promet. Primarno cestno omrežje v naseljih
Mirna Peč in Gornja Mirna Peč mora imeti dvostranske pločnike,
sekundarno cestno omrežje pa najmanj enostranske pločnike. Dvostranske
pločnike v naseljih morajo imeti tudi tiste glavne lokalne in regionalne
ceste, ki zaradi svoje prometne obremenjenosti ogrožajo varnost pešcev. |
(7)
Prometni priključki na javno cestno omrežje morajo biti izvedeni tako,
da so zagotovljeni varnost, preglednost in dostop interventnim vozilom.
Direktni prometni priključki na regionalno cestno omrežje so možni le v
skrajnih primerih - namesto tega se v naseljih in zaselkih izvedejo
notranje javne zbirne poti, ki se prek preglednih križišč priključujejo
na regionalne ceste. |
(8) Pri
pripravi idejnih projektov in PGD za javne ceste je potrebno v okviru
cestnega telesa sprojektirati tudi vso gospodarsko javno infrastrukturo
(ta naj bo speljana podzemno). Ob načrtovanju novih oz. posodabljanju
obstoječih javnih cest, se uredijo tudi ostale javne in pol-javne
površine ob cestah (peščeve površine, morebitni osrednji prostor v
naselju, uvozi v domačije, prostor med hišami in cesto, zelenice, …).
Sočasno se rekonstruirajo tudi vsi dotrajani vodi komunalnih naprav v
cestnem telesu. |
(9)
Gradnja objektov in ureditev gradbenih parcel morata biti izvedeni tako,
da ne omejujeta preglednosti v križiščih. Pri izdelavi projektne
dokumentacije za javne ceste je pri njihovem poteku skozi ožine med
objekti možno korigirati os ceste ali rušiti del objekta za lažjo
izvedbo ceste. Avtobusna postajališča je potrebno predvideti izven
vozišča kategoriziranih cest. |
(10)
Meteorne in druge odpadne vode z objektov in zunanjih ureditev izven
cestnega telesa ter obcestnih ureditev (avtobusna postajališča, hodniki
za pešce, priključki in parkirni prostori) je potrebno speljati tako, da
ne bodo tekle na cesto, obenem pa ne smejo biti speljane v naprave za
odvodnjavanje cestišč.« |
(2)
Naslov točke dve: »(2) Potrebno število parkirnih mest za različne vrste
dejavnosti« in prvi odstavek te točke se črtata. Pred besedama
»Stanovanjska poslopja« se doda novo besedilo, ki se glasi: |
»(11) V
okviru gradbenih parcel mora biti zagotovljeno zadostno število
parkirišč za potrebe programov v objektih. Če na območju posameznih
gradbenih parcel ni možno zagotoviti zadostnega števila parkirnih mest,
je potrebno parkiranje urediti na javnih parkiriščih znotraj ali na
obrobnih EUP/PEUP. Možna je izvedba podzemnih garaž; pri slednjih se
glede odmikov od parcelne meje upoštevajo tisti, ki veljajo za ostale
objekte. V kolikor predpisi ne določajo drugače, se glede števila
parkirnih mest upoštevajo sledeča določila:« |
(4) Pred
besedama »Stanovanjska poslopja« novega enajstega odstavka se doda
oznaka točke: a.. |
(5) Pred
besedami »Pisarniški in upravni prostori« se doda oznaka točke: b.. |
(6) Pred
besedama »Prodajni prostori« se doda oznaka točke: c.. |
(7) Pred
besedami »Prireditveni prostori, cerkve« se doda oznaka točke: d.. |
(8) Pred
besedama »Športne naprave« se doda oznaka točke: e.. |
(9) Pred
besedami »Gostilne in prenočišča« se doda oznaka točke: f.. |
(10)
Pred besedo »Bolnice« se doda oznaka točke: g.. |
(11)
Pred besedo »Šole« se doda oznaka točke: h.. |
(12)
Pred besedo »Obrt« se doda oznaka točke: i. Tretja alineja tega odstavka
se spremeni tako, da se glasi: |
»-
delavnice za servis motornih vozi: 6 PM/popravljalno mesto,«.
|
(13)
Pred besedo »Pokopališča« se doda oznaka točke: j.. |
(14)
Točka tri: »(3) Izgradnja novih občinskih cest« se črta. |
(15)
Točka štiri: »(4) Izgradnja ceste v EUP DV3-PC« se črta. |
(16)
Točka pet: »(5) Gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic in poljskih
poti« se črta. |
(17) Za
novim enajstim odstavkom se doda novih pet odstavkov, ki se glasijo: |
»(12)
Pri izvedbi poljskih in gozdnih cestah ali poteh imajo prednost tiste,
ki odpirajo njive ali gozdove več lastnikov. |
(13) V
primeru gradnje novih gozdnih ali poljskih poti ali cest ter
rekonstrukcije že obstoječih, je potrebno dovoliti gozdno ali kmetijsko
proizvodno ob cesti ali poti, zagotoviti ustrezno nosilnost podlage,
primerne naklone in širino ceste (za prevoz gozdarskih kamionov in
kmetijske mehanizacije), urediti priključke vlak, skladiščnih in rampnih
prostorov, obračališč in nakladališč. |
(14)
Gozdove je potrebno odpirati z gozdnimi vlakami v skladu s tehnološkimi
deli gozdnogojitvenih načrtov. Z rekonstrukcijo večjih vlak, do sedaj
namenjenih spravilu lesa, naj se omogoči prevoz lesa s traktorji. |
(15) Pri
gradnji in vzdrževanju gozdnih in poljskih prometnic je potrebno
uporabljati okolju primerno tehnologijo (bagre z udarnim kladivom in
lahke buldožerje). |
(16) Za
vse posege v varovalni pas javne železnice, ki znaša 108 m levo in desno
izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, od osi skrajnega tira,
je potrebno pridobit projektne pogoje in soglasje upravljavca.«. |
|
141.
člen |
(1) V
302. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: |
»(1) Za
pridobivanje električne energije se v prvi vrsti ustrezno posodablja
obstoječe proizvodne enote, pri novih pa se spodbuja okolju prijazne
načine pridobivanja. Pri izrabi fosilnih goriv se spodbuja možnost
soproizvodnje (elektrika in ogrevanje). Za zagotavljanje novih potreb po
električni energiji se izvede dodatna elektroenergetska infrastruktura;
v primeru večje zahtevane moči se pri Elektro LJ d.d. naroči študija.
Elektro-omrežje se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev
novih proizvodnih virov ter zagotavlja stabilno, zanesljivo in
kvalitetno oskrbo porabnikov. Novi daljnovodi visoke in srednje
napetosti se načrtujejo izven območja naselij in na dovolj velikem
odmiku od le-teh, da ne povzročajo za ljudi škodljivih vplivov zaradi
sevanja.«. |
(2)
Drugi odstavek se oštevilči s številko 2 v oklepaju. |
(3)
Tretji odstavek se oštevilči s številko 3 v oklepaju. |
(4)
Četrti odstavek se črta. |
(5)
Dosedanji peti odstavek postane novi četrti odstavek in se ga oštevilči
s številko 4 v oklepaju. Besedilo, ki sledi besedi »naprav« tega
odstavka se črta. |
(6)
Šesti in sedmi odstavek se črtata. |
(7)
Dosedanji osmi odstavek postane novi peti odstavek in se ga oštevilči s
številko 5 v oklepaju. |
(8)
Deveti odstavek se črta. |
(9)
Dosedanji deseti odstavek postane novi šesti odstavek in se ga oštevilči
s številko 6 v oklepaju. |
(10)
Enajsti in dvanajsti odstavek se črtata. |
(11)
Dosedanji trinajsti odstavek postane novi sedmi odstavek in se ga
oštevilči s številko 7 v oklepaju. Za oklepajem prvega stavka tega
odstavka, pred piko, se doda vejica in besedilo, ki se glasi: |
»ki ne
smejo povzročati motenj v okolju (vključno z vizualnimi). Ravno tako je
možna izvedba manjših hidro-elektrarn.«. |
(12)
Drugi stavek novega sedmega odstavka se črta. |
(13) Za
novim sedmim odstavkom se dodata novi osmi in deveti odstavek, ki se
glasita: |
»(8)
Postavljanje prosto-stoječih električnih omaric znotraj naselbinske
dediščine ni dopustno. |
(9) Za
vsak poseg v varovalni pas elektroenergetskega objekta je potrebno
pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca omrežja. V kolikor
sektorski predpis ne določa drugače, so varovalni pasovi sledeči: |
- 40 m
levo in desno od osi pri 400 kV in 220 kV daljnovodu, 15 m na vsako
stran osi pri 110 kV daljnovodu in 10 m od osi nadzemnega daljnovoda
nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV, |
- 10 m
levo in desno od osi za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400
kV in 220 kV, 3 m od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti
110 kV in 35 kV in 1 m od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne
napetosti od 1 kV do vključno 20 kV, |
- 15 m
od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti
110 kV in 35 kV, in 2 m od zunanje ograje razdelilne postaje srednje
napetosti in transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV.«. |
|
142.
člen |
303.
člen se spremeni tako, da se glasi: |
»Poleg
splošnih določil iz točke 3.10 Infrastrukturni objekti in naprave in
drugih določil tega odloka, ki se nanašajo na vodooskrbo, je potrebno
upoštevati, da varovalni pas znaša 1,5 m na vsako stran od osi vodovoda.
Za vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti projektne pogoje in
soglasje upravljavca.«. |
|
143.
člen |
304.
člen se spremeni tako, da se glasi: |
»(1) Za
odvajanje odplak in meteornih voda se gradi kanalizacijsko omrežje -
praviloma v ločenem sistemu. Odplake se vodijo v skupne manjše ali večje
čistilne naprave; kjer to ni mogoče, je možno zgraditi ustrezne manjše
čistilne naprave. Greznice in individualne male čistilne naprave je
možno izvajati samo v kolikor na območju gradnje ni javnega
kanalizacijskega omrežja - po njegovi izgradnji se morajo vsi objekti
priključiti nanj (z morebitno izjemo objektov v GC, katerih tehnološki
procesi zahtevajo posebno čiščenje odplak, kar se določi z OPPN). |
(2)
Meteorno vodo s cestišč, streh, parkirišč in ostalih utrjenih površin se
odvaja preko lovilcev olj in maščob (kadar so skladno s predpisi
potrebni) v ustrezno javno kanalizacijo, naravni odvodnik, v ponikalnice
(pri čemer morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel) ali neposredno po
terenu tako, da niso ogroženi objekti, stabilnost tal in korita
vodotokov, ter da so upoštevani okoljevarstveni in drugi predpisi. Pri
odvajanju padavinskih voda je potrebno v čim večji možni meri zmanjšati
hipni odtok z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike
(zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki…). |
(3)
Tehnološke odpadne vode je potrebno pred izpustom v javno kanalizacijo
očistiti do predpisane stopnje in jih izpustiti le prek kontrolnega
jaška. |
(4)
Objekti, ki imajo greznice, se morajo po izvedbi javne kanalizacije
nanjo obvezno priključiti na lastne stroške. |
(5)
Izgradnja kanalizacijskih sistemov naj smiselno upošteva »Operativni
program odvajanja in čiščenja odpadnih voda« Ministrstva za okolje in
prostor iz leta 2004. Pri nadaljnjem projektiranju smiselno upoštevati
Idejno zasnovo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Občini
Mirna Peč (št. IZ-1/12, junij 2012). |
(6) Za
vsak poseg v varovalni pas kanalizacije, ki znaša 1,5 m na vsako stran
od osi voda, je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje
upravljavca.«. |
|
144.
člen |
(1) Prvi
odstavek 305. člena se oštevilči s številko 1 v oklepaju. Drugi stavek
tega odstavka se črta. |
(2)
Drugi odstavek se oštevilči s številko 2 v oklepaju. |
(3) Doda
se nov, tretji odstavek, ki se glasi: |
»(3)
Objekt za sortiranje odpadkov se uredi v GC.«. |
|
145.
člen |
(1) Prvi
odstavek 306. člena se oštevilči s številko 1 v oklepaju. Drugi stavek
tega odstavka se črta. |
(2)
Drugi odstavek se oštevilči s številko 2 v oklepaju. |
(3)
Tretji odstavek se oštevilči s številko 3 v oklepaju. |
(4)
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: |
»(4)
Omrežje se dograjuje in vzdržuje skladno s predpisi in tehnologijo
upravljavca; za vsak poseg v varovalni pas telekomunikacijskega voda, ki
znaša 1,5 m na vsako stran od osi, je potrebno pridobiti upravljavčeve
projektne pogoje in soglasje.«. |
|
146.
člen |
(1) 307.
člen se spremeni tako, da se glasi: |
»(1) Pri
ogrevanju objektov je potrebno izbirati takšne ogrevalne sisteme, ki v
največji možni meri varujejo okolje, ogrevani objekti pa naj bodo
energetsko varčni kot to zahtevajo predpisi. |
(2)
Prednost pri izbiri sistema ogrevanja naj imajo obnovljivi viri
energije, izvedba toplovodov s centralno toplotno postajo, toplotne
črpalke ipd.. Dopustna je izvedba skladišč z biomaso za ogrevanje pod
pogojem, da so izvedena v skladu s predpisi in niso moteča za okolico. |
(3) Za
ogrevanje je možno v občini izvesti plinovodno omrežje, kar je smotrno
predvsem v urbanem območju Mirne Peči. Pri tem je potrebno zagotoviti
ustrezno varnost za ljudi in premoženje v skladu s predpisi.«. |
|
147.
člen |
(1)
Naslov »C3 PIP ZA POSEGE V VAROVANA OBMOČJA« se spremeni tako, da se
glasi: |
»3.11
POSEGI V VAROVANA OBMOČJA«. |
(2) Prva
točka 308. člena: »(1) Splošno« se črta. |
(3)
Vstavita se nova prvi in drugi odstavek, ki se glasita: |
»(1)
Načrtovanje in posegi v prostor se morajo odvijati tako, da se ohranjajo
lastnosti zavarovanih območij, naravne vrednote, biotska raznovrstnost,
naravno ravnovesje in ekosistemi. Uporabljajo naj se okolju prijazne
tehnologije in metode pri gospodarjenju z naravnimi dobrinami. |
(2) Za
vse posege na območju naravnih vrednot, zavarovanih območij in območij
Natura 2000 je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje oz.
dovoljenje za posege v naravo. Podatki glede prisotnosti naravnih
vrednot, ekološko pomembnih območij, zavarovanih območij in območij
Natura 2000 so razvidni iz Prikaza stanja prostora tega OPN.«. |
(4)
Naslov druge točke: »(2) Naravne vrednote« se črta. |
(5)
Tretji odstavek se črta. |
(6)
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek in se ga oštevilči s
številko 3 v oklepaju. Na začetku prvega stavka tega odstavka se beseda
»Z« nadomesti z besedilom »Naravne vrednote: z«. |
(7)
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek in se ga oštevilči s
številko 4 v oklepaju. |
(8)
Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek in se ga oštevilči s
številko 5 v oklepaju. |
(9)
Naslov tretje točke: »(3) Ekološko pomembna območja (EPO)« se črta. |
(10)
Sedmi in osmi odstavek se črtata. |
(11)
Dosedanji deveti odstavek postane šesti odstavek in se ga oštevilči s
številko 6 v oklepaju. Pred prvi stavek tega odstavka se doda nov
stavek, ki se glasi: |
»Ekološko pomembna območja (EPO): ohranja se ugodno stanje tistih
habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih
habitatov, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno.«. |
(12)
Naslov četrte točke: »(4) NATURA 2000« se črta. |
(13)
Deseti odstavek se črta. |
(14)
Dosedanji enajsti odstavek postane sedmi odstavek in se ga oštevilči s
številko 7 v oklepaju. Beseda »Pri« na začetku prvega stavka tega
odstavka se nadomesti z besedilom »NATURA 2000: pri«. |
(15)
Dvanajsti odstavek se črta. |
(16)
Naslov pete točke: »(4) Habitatni tipi« se črta. |
(17)
Dosedanji trinajsti odstavek postane osmi odstavek in se ga oštevilči s
številko 8 v oklepaju. Beseda »V« na začetku prvega stavka tega odstavka
se nadomesti z besedilom »Habitatni tipi: v«. |
(18)
Dosedanji štirinajsti odstavek postane deveti odstavek in se ga
oštevilči s številko 9 v oklepaju. Pika na koncu drugega stavka tega
odstavka se nadomesti z dvopičjem. |
(19)
Petnajsti odstavek se črta. |
(20)
Šesta točka: »(6) Območja pričakovanih naravnih vrednot« se črta. |
(21)
Dodata se nova dva odstavka, ki se glasita: |
»(10)
Območja pričakovanih naravnih vrednot: v primeru najdbe potencialne
naravne vrednote se mora najditelj ravnati po veljavnih predpisih ter
obvestiti pristojno naravovarstveno ustanovo. Pri obsežnih zemeljskih
delih kot so gradnja cest, železnic, plinovodov, vodovodov,
kanalizacije, kablovodov, rudarska dejavnost se med izvajanjem del
omogoči spremljanje stanja s strani pristojne naravovarstvene ustanove. |
(11) Na
zavarovanih območjih na območju Občine Mirna Peč (naravni spomeniki
Globodolsko polje, Reka Temenica, Zijalo) je treba upoštevati varstvene
režime za varstvo ožjih zavarovanih območij, ki so podani v sprejetem
aktu o zavarovanju naravnih spomenikov na območju občine Mirna Peč
(Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in
zgodovinskih spomenikov v Občini Novo mesto, Uradni list RS, št. 38/
1992) in v strokovnih osnovah, ki so sestavni del tega akta. Izsek iz
strokovnih osnov je priložen v Prilogi 1 k Naravovarstvenim smernicam na
osnutek Sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine
Mirna Peč.«. |
|
148.
člen |
309.
člen se spremeni tako, da se glasi: |
»(1)
Varstvo kulturne dediščine se izvaja na podlagi predpisov o varstvu
kulturne dediščine. Za posege v registrirano kulturno dediščino,
kulturne spomenike in v vplivna območja registrirane kulturne dediščine
in kulturnih spomenikov ter varstvena območja dediščine je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje
pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. V primeru neskladja
pogojev s PIP tega OPN se upoštevajo pogoji. V primeru neskladja drugih
določb tega odloka s pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu
PIP se upoštevajo merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine tega
člena. |
(2)
Območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so
prikazana v Prikazu stanja prostora tega OPN. |
(3)
Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne
dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi. Za posege v
kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru neskladja
določb tega odloka s soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne
dediščine, upošteva soglasje slednjega. |
(4)
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino,
niso dopustni. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni
posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi
(dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi bistveno spremenili
zunanji izgled objekta, novogradnje objektov in rekonstrukcija objekta),
ki bi prizadeli varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine
in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh
vrednot. |
(5) V
primeru raziskav in odstranitve arheološke ostaline in v primeru
raziskav in odstranitve spomenika ali registrirane nepremične dediščine
je potrebno pridobiti soglasje ministra. |
(6) Pri
vseh posegih v zemeljske plasti, tudi izven registriranih arheoloških
najdišč, jeobvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju arheološke dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano
na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS. |
(7) Pri
urejanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih
arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških
ostalin. Izjemoma so dopustni posegi v najdišča na stavbnih zemljiščih
in v prostor robnih delov najdišč, če ni možno najti drugih rešitev in
če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da
je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Obseg in čas izvedbe
predhodnih arheoloških raziskav se določi v okviru postopka priprave
občinskega podrobnega prostorskega načrta oz. s projektnimi pogoji za
graditev. |
(8) Na
območjih OPPN, za katere je potrebno pripraviti PVO (v skladu z
okoljskimi predpisi), je potrebno izvesti predhodne arheološke
raziskave. |
(9) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti
in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni.
Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za
varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih: |
a. Pri
stavbni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote,
kot so: |
-
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
-
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
-
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
-
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
-
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
-
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih -
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
-
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine). |
b. Pri
naselbinski registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
-
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), |
- odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
-
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
-
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
-
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
- podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
|
- odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
|
-
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.). |
c. V
območjih kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
|
-
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne
prvine), |
- odprti
prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, |
-
sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba
zemljišč), |
-
tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
- odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma
naselbinsko dediščino. |
d. Pri
vrtno-arhitekturni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
-
kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze), |
-
kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
|
-
naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda,
relief itd.), |
-
funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in
površinami, ki so pomembne za delovanje celote, |
- podoba
v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom
(ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in
utemeljene meje), |
-
oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja,
sistem zasajanja itd.), |
-
ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
|
-
rastišče, |
-
posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
|
e. Pri
memorialni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
-
avtentičnost lokacije, |
-
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
-
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
|
f. Za
registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v
prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana
arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi
najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski
kontekst. Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma
dopustni če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov
opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče
možno sprostiti za gradnjo. Posegi in dejavnosti v prostoru se morajo
načrtovati in izvajati tako, da se arheološka najdišča ohranjajo. h.
Pri drugi registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
-
materialna substanca, ki je še ohranjena, |
-
lokacija in prostorska pojavnost, |
-
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(10) V
vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine velja, da morajo biti
posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine.
Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost
dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti
negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco
kulturne dediščine. |
(11)
Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne
dediščine.«. |
|
149.
člen |
310.
člen se spremeni tako, da se glasi: |
|
»(varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč) |
(1) Na
območju občine se nahajajo naslednja vojna grobišča in prikrita vojna
grobišča, ki so tudi grafično prikazana na kartah Prikaza stanja
prostora: |
- Grob 7
partizanov na krajevnem pokopališču v Dolenjem Globodolu, lokacija:
45.8372 S, 15.0441V, |
-
Grobnica 83 borcev NOV in 35 žrtev vojnega nasilja, Mirna Peč, lokacija:
45.8562 S, 15.0861 V, |
-
Prikrito vojno grobišče Medvedova jama na območju Grč Vrha, lokacija:
45.8243 S, 15.0663 V. |
(2) Na
območjih, ki so skladno z veljavnim zakonom evidentirana kot vojna in
prikrita vojna grobišča, je prepovedano: |
-
spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z veljavnim zakonom, |
-
poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, |
-
izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč
ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.«. |
|
150.
člen |
(1)
Naslov »C4 PIP ZA VARSTVO OKOLJA IN ZDRAVJA« se spremeni tako, da se
glasi: |
»3.12
VARSTVO OKOLJA IN ZDRAVJA«. |
|
151.
člen |
311.
člen se spremeni tako, da se glasi: |
»(1)
Objekti in dejavnosti, ki bi lahko ogrožali naravne dobrine in okolje,
niso dopustni. Pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti v prostoru je
potrebno upoštevati veljavne predpise s področja varstva okolja in
zdravja ter druge predpise, ki preprečujejo negativne vplive posegov v
prostor in dejavnosti na okolje ter zdravje ljudi in drugih živih
organizmov. |
(2)
Povzročitelj onesnaževanja mora izvesti ukrepe, potrebne za
preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja, tako da njegove emisije v
okolje ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Emisije v okolje je
potrebno sanirati na samem izvoru. |
(3)
Kadar program, ki se na območju obravnave uvaja, predvideva določene
obremenitve okolja, je potrebno v primerih, kjer to zahtevajo predpisi,
pred izdajo gradbenega dovoljenja pripraviti presojo o vplivih na
okolje, ali pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ali v skladu z
veljavno zakonodajo na kak drug način preveriti sprejemljivost
načrtovanega posega za okolje. |
(4)
Objekti morajo biti znotraj gradbene parcele izvedeni tako (vključno z
zunanjo ureditvijo), da je možno zagotoviti ustrezne sanitarno-higienske
pogoje objektov v obravnavani gradbeni parceli in tistih na sosednjih
zemljiščih (osončenje, prevetritev, itd.).«. |
|
152.
člen |
(1) Prvi
odstavek 312. člena se črta |
(2)
Dosedanji drugi odstavek postane prvi odstavek in se ga oštevilči s
številko 1 v oklepaju. Pred prvi stavek tega odstavka se doda nov stavek
|
»V tem
OPN so stopnje varstva pred hrupom določene po posameznih območjih PNRP
skladno s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.«. |
(3)
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek in se ga oštevilči s
številko 2 v oklepaju. |
(4)
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek in se ga oštevilči s
številko 3 v oklepaju. |
(5)
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek in se ga oštevilči s
številko 4 v oklepaju. |
(6)
Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek in se ga oštevilči s
številko 5 v oklepaju. |
(7) Za
novim petim odstavkom se dodajo novi odstavki, ki se glasijo: |
»(5) Za
javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na
prostem je treba pridobiti dovoljenje organa, ki ima pristojnost na
podlagi predpisov. |
(6)
Določitev stopenj varstva pred hrupom glede na podrobnejšo namensko rabo
tega OPN: |
- I.
stopnja varstva pred hrupom velja za zemljišča, ki so del mirnih območij
na prostem; |
- II.
stopnja varstva pred hrupom velja za stanovanjske površine za posebne
namene (SB), območja počitniških hiš (SP) in površin za turizem (BT); |
- III.
stopnja varstva pred hrupom velja za stanovanjske površine (SS in SSn),
površine podeželskega naselja (SK), osrednja območja centralnih
dejavnosti (CU in CUt), druga območja centralnih dejavnosti (CD),
športne centre (BC), površine za šport in rekreacijo (ZS), parke (ZP),
pokopališče (ZK), druge zelene površine (ZD), površine razpršene
poselitve (A) ter površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih
(Av); |
- IV.
stopnja varstva pred hrupom velja za kmetijska (K1 in K2), gozdna (G) in
vodna (VC) zemljišča, izven naravo-varstvenih območij ter izven mirnih
območij na prostem, kakor tudi za gospodarske cone (IG) površine z
objekte za kmetijsko proizvodnjo (IK), površine cest (PC), ostale
prometne površine (PO), območja okoljske infrastrukture (O), površine
nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin (LN), območja komunikacijske
infrastrukture (T) in območja energetske infrastrukture (E). |
(7) Ne
glede na prejšnje določbe mora biti na meji med I. in IV. območjem
varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred
hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z
vodoravno projekcijo 1000 m, na katerem veljajo pogoji varstva pred
hrupom za III. območje varstva pred hrupom. |
(8) V
kolikor obstaja interes, da se v določenih območjih III. in IV. stopnje
varstva pred hrupom uvedeta II. ali I. stopnja, se ta možnost preveri v
OPPN in njegovih strokovnih podlagah ter v zvezi s tem pridobi ustrezno
mnenje Ministrstva za okolje in prostor.«. |
|
153.
člen |
(1) Prvi
odstavek 313. člena se črta |
(2)
Dosedanji drugi odstavek postane prvi odstavek in se ga oštevilči s
številko 1 v oklepaju. |
(3)
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek in se ga oštevilči s
številko 2 v oklepaju. |
|
154.
člen |
(1) Prvi
odstavek 314. člena se črta |
(2)
Dosedanji drugi odstavek postane prvi odstavek in se ga oštevilči s
številko 1 v oklepaju. |
(3) Za
novim prvim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: |
»(2) V
primeru gradnje objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja, je treba
izdelati študijo o vplivih na okolje.«. |
|
155.
člen |
315.
člen se spremeni tako, da se glasi: |
»(1) Pri
objektih, ki imajo urejeno ogrevanje na tekoče gorivo, mora biti gorivo
shranjeno v dvoplaščnih vkopanih cisternah ali enoplaščnih cisternah, ki
morajo biti vgrajene v lovilne posode ali postavljene v prostor znotraj
objekta, ki mora biti izveden prav tako kot lovilna posoda. Cisterne
morajo biti opremljene s predpisanimi kontrolnimi in varnostnimi
napravami. Na predpisan način morajo biti shranjeni tudi derivati,
kemikalije in ostale tekoče nevarne snovi. |
(2)
Gnojišča za shranjevanje gnoja in gnojnice je treba urediti v skladu s
predpisi; v skladu s predpisi mora biti izvedeno tudi praznjenje
gnojnic. Za gnojenje se uporablja predvsem hlevski gnoj. Gnojenje z
gnojevko in mineralnimi gnojili je dopustno le v skladu s predpisi.
Uporaba pesticidov in drugih škropiv je ravno tako možna samo ob
upoštevanju predpisov. |
(3)
Investitorji morajo plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih
pasovih v nasipu višine največ 2m in ločeno od ostalega izkopa. Po
izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice,
ipd.). Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal.«. |
|
156.
člen |
317.
člen se spremeni tako, da se glasi: |
»(1)
Gradnja v vodovarstvenih območjih in posegi v območja vodnih virov so
dopustni le na podlagi pogojev in soglasja pristojnega organa. |
(2)
Posegi v hidrološko občutljiva območja (npr. območja poplav), ki
presegajo tiste obvezne po predpisih o varstvu voda, se lahko izvajajo
samo na osnovi pridobljenega vodnega soglasja. Urejanje obstoječih
objektov, ki segajo v območje poplavne nevarnosti, je ravno tako možno
le na podlagi vodnega soglasja. |
(3)
Prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno
odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem
toplote iz podzemnih voda je dopustno samo na način in pod pogoji, ki
jih določa pristojni zakon in predpisi na področju varstva okolja.
Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge
naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok
celinskih ali podzemnih voda in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi
odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov
in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. V naravnih jezerih,
ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen
ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je
prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko
ali kemijsko stanje. Za raziskavo podzemnih voda mora pravna ali fizična
oseba izpolnjevati predpisane pogoje in pred izvedbo del povezanih z
raziskovanjem podzemnih voda pridobiti dovoljenje za raziskave. |
(4)
Glede varstva voda je potrebno upoštevati tudi točko 2.3 Krajina: posegi
v območja voda - PNRP V in vplivna območja. |
(5) Na
kraškem delu povodja (prispevnega območja voda) naj se vrtače ohranijo v
čim večjem številu. V zastajajočo vodo v depresiji na SV Mirne Peči
(PEUP MP1/10, MP1/11 in EUP MPD20) je nedopustno speljati onesnažene
vode iz drugih virov. |
(6)
Posegi v vrtače, kot na primer zasipavanje, so možni samo na podlagi
strokovne preveritve ter pogojev in soglasja pristojnega organa. V
vrtače ni dopustno odlagati smeti in spreminjati njihovo hidrografsko
funkcijo, če je ta prisotna.«. |
|
157.
člen |
(1)
Naslov »C5 PIP ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER
OBRAMBO« se spremeni tako, da se glasi: |
»3.13
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER OBRAMBA«. |
|
158.
člen |
(1) V
318. členu se prvi odstavek oštevilči s številko 1 v oklepaju. Besedilo
tega odstavka se spremeni tako, da se glasi: |
»(1) Če
so objekti znotraj posamezne gradbene parcele odmaknjeni drug od drugega
in je ta odmik manjši od 8 m, morajo biti fasade zasnovane protipožarno
oz. na kak drug način zagotovljena požarna varnost. Preprečitev širjenja
požara na sosednje objekte mora biti zagotovljena s potrebnimi odmiki od
parcelne meje in med objekti ali potrebnimi protipožarnimi ločitvami. Za
vse objekte je potrebno zagotoviti neovirane in varne dovoze, dostope
ter delovne površine za intervencijska vozila.«. |
(2)
Drugi odstavek tega člena se oštevilči s številko 2 v oklepaju. Besedilo
tega odstavka se spremeni tako, da se glasi: |
»(2)
Zagotovljena mora biti ustrezna količina vode za gašenje požarov v
naseljih in v drugih poseljenih območjih. Protipožarni hidranti morajo
biti locirani v ustrezni oddaljenosti in ob zunanji strani
intervencijskih poti. V območjih poselitve, kjer niso zagotovljene
ustrezne količine protipožarne vode, je treba urediti ustrezne požarne
bazene oziroma zagotoviti dostop do vodotokov ali predvideti rešitve za
dovoz vode z intervencijskimi vozili. Ob pripravi projektnih
dokumentacij za urejanje javnih površin v naseljih (npr. rekonstrukcija,
cest) je potrebno preveriti, ali je v posameznem naselju dovolj
poskrbljeno za varnost pred požarom.«. |
(3) Doda
se novi, tretji odstavek, ki se glasi: |
»(3)
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnove požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu: študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti.« |
|
159.
člen |
(1) V
319. členu se prvi odstavek oštevilči s številko 1 v oklepaju.
|
(2) Na
koncu novega prvega odstavka se za besedami Mercalli-Cancan-Seiberg in
pred piko, doda: »ter projektni pospešek tal g=0,175«. |
(3)
Drugi odstavek se oštevilči s številko 2 v oklepaju. |
(4)
Tretji odstavek se oštevilči s številko 3 v oklepaju. |
(5) Doda
se nov, četrti odstavek, ki se glasi: |
»(4)
Pogoji za ureditev depresije (retencije) na SV Mirne Peči: PEUP MP1/10,
MP1/11 in EUP MPD20: |
-
ureditev depresije (retencije) in njene odvodnje se izvede na osnovi
študije »Hidrološko-hidravlična analiza vpliva načrtovanih posegov v
prostor v okviru priprave OPN z zasnovo ureditve odvodnje v retenciji«
(Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., november 2008) ter skladno s
poročilom Inženiringa za vode (Mirna Peč - Ureditev odvodnje zalednih
voda - Poročilo, Inženiring za vode, julij 2010), |
-
ureditev retencije se izvede tako, da se ohrani funkcija zadrževalnika
obstoječe depresije. V njej se akumulirajo in poniknejo vode do kote
229,9m, višje vode pa odtečejo po prepustu v Temenico. Zaradi sorazmerno
počasnega odtoka vod iz retencije je potrebno ohranjati njeno
prostornino, zato je kakršnokoli zasipavanje in krčenje retencijskega
prostora brez ustrezne hidrološko hidravlične presoje nedopustno.
Znotraj retencijskega prostora naj se ohranjajo zelene površine oziroma
se spodbuja takšna raba prostora, ki ne zmanjšuje ponikalnega učinka
retencije, |
- v
sklopu projekta izgradnje cestnega priključka na AC je izvedena povezava
med obema deloma retencije s prepustom skozi nasip avtocestnega
priključka od Mirne Peči do AC (prepust povezuje retencijski območji
PEUP MP1/10 in MP1/11 z EUP PMD20). Prek PEUP MP1/10 in MP1/11 je
potrebno urediti odtok voda iz EUP MPD20 skladno s poročilom Inženiringa
za vode (Mirna Peč - Ureditev odvodnje zalednih voda - Poročilo,
Inženiring za vode, julij 2010), |
- za
potrebe ureditve odvodnje akumuliranih voda je možno posegati tudi izven
območja EUP/PEUP navedenih v tem odstavku, kar zajema predvsem redno
vzdrževanje, po potrebi pa tudi rekonstrukcijo prepusta pod glavno cesto
skozi Mirno Peč ter ureditev odtoka voda naprej proti Temenici - vse
skladno s študijo in poročilom navedenih v prvi alineji tega odstavka, |
-
gradnja objektov in zasipavanje terena v PEUP MP1/6 (trgovski center pri
občini) je možna šele po ureditvi izpusta iz retencije, |
- v EUP
MPD20 se izvaja monitoring kvalitete kmetijskega zemljišča v povezavi z
morebitno odškodnino lastniku zemljišča, |
- za
kakršnekoli trajne posege v to območje je potrebno pridobiti pogoje in
soglasje pristojnega organa.«. |
|
160.
člen |
(1) V
320. členu se prvi odstavek oštevilči s številko 1 v oklepaju.
|
(2)
Drugi odstavek se oštevilči s številko 2 v oklepaju. |
|
161.
člen |
Za 320.
členom se doda nov 320.a člen, ki se glasi: |
|
» 320 a.
člen |
(varstvo
pred zemeljskimi plazovi ter erozijo tal) |
(1)
Gradbeni in drugi posegi na strmih terenih morajo biti izvedeni na
način, ki preprečuje zamakanje in zdrs zemljine. Pri gradnji znotraj
območij, ki so v Prikazu stanja prostora označena kot plazljiva območja,
je potrebno predhodno preveriti stabilnost tal (pripraviti geomehansko
poročilo), gradnjo ustrezno prilagoditi in jo v primeru nevarnosti
opustiti. Gradnja in drugi posegi, ki bi utegnili povzročiti
nestabilnost tal, so prepovedani. |
(2) Na
območjih ogroženih zaradi plazenja tal je v skladu s predpisi s področja
upravljanja z vodami prepovedano: |
-
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
-
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
-
izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
-
krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
(3) Na
erozijskih območjih je v skladu s predpisi s področja upravljanja z
vodami prepovedano: |
-
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
-
ogoljevanje površin, |
-
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
-
zasipavanje izvirov, |
-
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
-
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
-
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
-
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
-
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge, |
-
vlačenje lesa. |
(4) Na
erozijskih območjih so gradbeni in drugi posegi dovoljeni ob predhodni
preveritvi stabilnosti tal (geomehansko poročilo) in soglasju
pristojnega organa. |
|
162.
člen |
V
naslovu poglavja: »IV KONČNE DOLOČBE« se za številko »IV« dodata besedi:
»PREHODNE IN«. |
PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
163.
člen |
(legalizacija) |
(1)
Dopustna je legalizacija obstoječih stanovanjskih stavb in njihovih
pomožnih objektov, kakor tudi kmečkih gospodarskih objektov, javnih
objektov, objektov društev in poslovnih objektov, tudi če njihove
dimenzije, razmerje stranic, višina kolenčnega zidu, nagib strehe,
napušči, strešna okna in orientacija slemena odstopajo od predpisanih, v
kolikor so bili ti objekti zgrajeni do tretje gradbene faze pred
31.07.2009. Ne glede na določila prvega stavka tega odstavka tlorisna
površina etaže stanovanjske stavbe ne sme presegati 150 m² neto, pri
pomožnih objektih k stanovanjski stavbi pa ne 60 m² neto. Višina
stanovanjskih in poslovnih stavb, ne sme presegati K+P+M/PO ali
P+1+M/PO, pomožnih objektov pa ne K+P. Navedeni objekti morajo stati na
stavbnem zemljišču, razen v primeru tistih kmečkih gospodarskih
objektov, katerih izvedba je na podlagi tega OPN možna tudi na
kmetijskih zemljiščih. |
(2)
Dopustna je legalizacija obstoječih zidanic, in njihovih morebitnih
nadstreškov, v vinogradniških območjih pod pogojem, da tlorisna površina
zidanice ne presega 72 m² neto, površina nadstreška pa ne 20 m², in da
so bili ti objekti zgrajeni do tretje gradbene faze do 31.07.2009. Pri
tem so dopustna tudi odstopanja pri razmerju stranic zidanice, višini
kolenčnega zidu, nagibu in oblikovanju strehe, napuščih in orientaciji
slemena. Takšna zidanica ne sme presegati višine: K+M/PO. Navedeni
objekti morajo stati na stavbnem zemljišču in imeti najmanj 8 arov
vinograda ali sadovnjaka na drugih kmetijskih zemljiščih, ali 30 arov na
najboljših kmetijskih zemljiščih. Vinograd ali sadovnjak morata biti v
isti EUP kot zidanica oz. turistična zidanica. |
(3) V
območju nekdanje tovarne Beti se lahko legalizirajo pomožni objekti, ki
so bili zgrajeni do 31.07.2009. |
|
164.
člen |
(usklajevanje geodetskih podlag s posegi v prostor) |
Podlaga
za izris ONRP/PNRP in EUP/PEUP v grafičnem delu tega odloka je digitalni
katastrski načrt, ki je v nenehnem spreminjanju. Zato lahko prihaja do
neskladja med pozicijo parcele ali objekta v naravi in prikazom v
grafičnem delu OPN. Natančno lego ONRP/PNRP in EUP/PEUP glede na
posamezno parcelo ali objekt v naravi je možno določiti na osnovi
atributnega podatka digitalne verzije grafičnega dela OPN, kjer je
navedena parcela in ONRP/PNRP ter EUP/PEUP, ki tej parceli pripadata. |
|
165.
člen |
(dokončanje že začetih postopkov) |
Postopki
za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo
tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v
času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
166.
člen |
(hramba
prostorskega akta) |
Dokument
je na vpogled na Občini Mirna Peč. |
|
167.
člen |
(začetek
veljavnosti prostorskega akta) |
Ta odlok
začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 3500 - 1/2009 - 720 |
Datum:
17. 10 2018 |
|
|
Občina
Mirna Peč |
|
Andrej Kastelic, župan |
|