Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 –
ZUPUDPP, 43/2011 – ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 – ZUPUDPP-A, 109/2012,
76/2014 – odl. US, 14/2015 – ZUUJFO in 61/2017 – ZUreP-2), 273. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/2017 – ZureP-2) in 16. člena Statuta Občine Šenčur
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) je Občinski svet Občine
Šenčur na svoji 28. redni seji, dne 20. 06. 2018 sprejel |
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU |
ZA
OBMOČJE UREJANJA ŠE-71 IN DEL ŠE-13 CU (ŠPORTNI PARK ŠENČUR) |
|
I.
Uvodne določbe |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) S
tem odlokom se skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Šenčur
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/17-UPB in 4/18) (v nadaljevanju
OPN) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja
ŠE-71 in del ŠE-13 CU (Športni park Šenčur) (v nadaljevanju OPPN). |
(2) OPPN
je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko projekta
P130980, v maju 2018. |
|
2. člen |
(vsebina
OPPN) |
Ta odlok
določa: |
·
območje
OPPN, |
·
vplive
in povezave s sosednjimi območji, |
·
arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
·
načrt
parcelacije, |
·
pogoje
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, |
·
rešitve
in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
·
rešitve
in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, |
·
rešitve
in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom, |
·
dopustna
odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, |
·
etapnost
izvedbe, |
·
druge
pogoje za izvajanje OPPN, |
·
končne
določbe. |
|
3. člen |
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) |
(1) Z
OPPN se načrtuje prenova in razširitev Športnega parka Šenčur s prenovo
obstoječih objektov in športnih igrišč ter gradnjo novih igrišč za
športe in igro na prostem, dopolnitvijo programa s spremljajočimi
dejavnostmi ter gradnjo prometne, energetske, telekomunikacijske in
komunalne infrastrukture. |
(2) OPPN
določa prostorsko ureditev območja, pogoje za posege na obstoječih
objektih, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih,
parkovnih in drugih zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne,
energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske
infrastrukture. |
|
4. člen |
(sestavni deli OPPN) |
(1) OPPN
vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge. |
(2)
Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte: |
1.
Načrt namenske rabe prostora: |
1.1
Izsek iz kartografskega dela OPN Občine Šenčur M 1:2000
|
2.
Vplivi in povezave s sosednjimi območji: |
2.1
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora M 1:2000 |
3.
Načrt območja z načrtom parcelacije: |
3.1
Geodetski načrt s prikazom območja OPPN M 1:500 |
3.2
Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra M 1:500 |
4.
Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih
ureditev: |
4.1
Ureditvena situacija M 1:500 |
4.2
Načrt krajinske ureditve M 1:500 |
4.3
Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav M 1:500 |
4.4
Prometno ureditev s prikazom intervencijskih površin M 1:500 |
(3) OPPN
ima naslednje priloge: |
·
izvleček
iz OPN Občine Šenčur, |
·
prikaz
stanja prostora, |
·
strokovne podlage, |
·
smernice
in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
·
obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
·
povzetek
za javnost. |
|
II.
Območje OPPN |
|
5. člen |
(območje
OPPN) |
(1)
Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora ŠE-71 in severni del enote
ŠE-13, ki sta skladno z OPN po namenski rabi opredeljeni kot osrednje
območje centralnih dejavnosti (CU). |
(2)
Območje OPPN zajema zemljišča oz. dele zemljišč s parcelnimi številkami
(stanje GURS, maj 2018): 489/2, 489/3, 489/4, 489/5, 490/2, 491/1,
491/3, 491/4, 495/2, 495/3, 495/4, 499/1 in 499/2, vse v katastrski
občini Šenčur (2119), v skupni površini cca. 4,5 ha. |
(3) V
območje posegov je zaradi izvedbe priključkov na obstoječa
infrastrukturna omrežja možno dodati tudi druge parcelne številke izven
ureditvenega območja OPPN, v kolikor se v postopku priprave projektne
dokumentacije za navezave na obstoječa infrastrukturna omrežja, na
podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno. |
(4) Meja
območja OPPN je razvidna iz grafičnega dela tega OPPN. |
|
III. Vplivi in povezave s sosednjimi območji |
|
6. člen |
(vplivi
in povezave s sosednjimi območji) |
(1)
Športni park Šenčur je namenjen neposrednim uporabnikom športnih
objektov ter drugim obiskovalcem. Z načrtovano prenovo in razširitvijo
obstoječega programa je predvideno, da se na območju OPPN razvije večje
funkcionalno, prepoznavno in celovito oblikovano športno središče, ki bo
omogočilo izvedbo različnih tekmovanj in prireditev. Športni park bo
namenjen za potrebe športnih klubov ter šole in vrtca Šenčur, hkrati pa
bo namenjen tudi drugim uporabnikom za rekreacijo in prosti čas. |
(2)
Območje OPPN se nahaja na severnem delu naselja Šenčur in je na severni
in zahodni strani omejeno z nepozidanimi kmetijskimi površinami, na
vzhodni strani s Pipanovo cesto in na južni strani z obstoječim
parkiriščem. Teren je razmeroma raven. |
(3) Na
južnem in vzhodnem delu območju OPPN se nahaja delujoč športni park.
Območje obstoječega športnega parka je v celoti ograjeno in za
uporabnike dostopno preko obstoječih vhodov z južne strani. Na vzhodni
strani območja se nahaja nogometno igrišče s tribunami, na južnem delu
pa je locirana stavba Športnega društva Šenčur (v nadaljevanju ŠD
Šenčur), v kateri so prostori športnih društev in gostinski lokal. Pred
stavbo je urejeno večje dvorišče, otroško igrišče in 4-stezno igrišče za
balinanje. Zahodno od stavbe ŠD Šenčur so montažna večnamenska dvorana,
dve igrišči za odbojko in površina za kros. Ostala zemljišča na območju
OPPN so v naravi travniki in njive. |
(4)
Obstoječe ureditve so v prostor umeščene tako, da omogočajo razvoj
športnega parka z novimi športnimi, igralnimi in parkovnimi površinami
na osrednjem in zahodnem delu območja OPPN. |
(5) V
bližnji okolici, na vzhodni in jugovzhodni strani, prevladuje
stanovanjska pozidava. Južno od območja OPPN se nahajata vrtec in
osnovna šola Šenčur. |
(6)
Območje OPPN je prometno navezano na sosednje enote urejanja prostora po
obstoječih obodnih cestah in peš poteh. Dostop na območje športnega
parka je mogoč z javne občinske ceste z oznako JP890041 in LK390261, ki
poteka ob južnem robu območja OPPN in se na vzhodni strani priključuje
na Pipanovo cesto, na zahodni strani pa na Weingerlovo ulico. |
(7)
Dostop do športnega parka je možen tudi z javnim potniškim prometom;
najbližji avtobusni postajališči se nahajata ob Pipanovi cesti in sta od
območja oddaljeni približno 25 in 50 m. |
(8)
Obstoječa parkirišča, ki so urejena ob južnem robu območja OPPN, so
namenjena tako uporabnikom športnega parka kot za potrebe vrtca in
osnovne šole Šenčur. V času večjega obiska (npr. v okviru športnih
prireditev) so dodatne parkirne kapacitete zagotovljene v sklopu
obstoječih parkirišč na območju vrtca in šole, ki se nahajata v
neposredni bližini športnega parka. |
(9)
Objekti znotraj območja OPPN se bodo glede na njihove potrebe
priključevali na vodovodno, kanalizacijsko, električno,
telekomunikacijsko in plinovodno omrežje, za kar bo treba zgraditi nove
priključke na obstoječa infrastrukturna omrežja, ki se nahajajo v
neposredni bližini obravnavanega območja. |
(10) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani v
grafičnem načrtu »2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja
prostora«. |
|
IV.
Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev |
|
7. člen |
(delitev
območja OPPN) |
(1)
Območje OPPN je razdeljeno na 3 (tri) funkcionalne enote: |
·
funkcionalna enota FE 1 – površine, namenjene prenovi obstoječih
objektov in športnih igrišč ter pripadajočih ureditev (stavba ŠD Šenčur,
večnamenski šotor, balinišče), |
·
funkcionalna enota FE 2 – površine, namenjene prestavitvi obstoječega
nogometnega igrišča z novo atletsko stezo ter ureditvi novih igrišč za
športe in igro na prostem s pripadajočimi ureditvami, vstopno ploščadjo
in glavno promenado, |
·
funkcionalna enota FE 3 – območje obstoječega kulturnega spomenika.
|
(2)
Delitev območja na funkcionalne enote je prikazana v grafičnem delu
OPPN. |
|
8. člen |
(vrste
dopustnih gradenj) |
Na
območju OPPN so dopustne naslednje vrste prostorskih ureditev in
gradenj: |
·
gradnja
novih objektov (tudi dozidave in nadzidave), |
·
rekonstrukcija objektov, |
·
vzdrževanje objektov, |
·
odstranitve objektov, |
·
spremembe namembnosti v okviru z OPPN dopustnih dejavnosti, |
·
urejanje
športnih in otroških igrišč, |
·
urejanje
zelenih in utrjenih površin, |
·
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, |
·
gradnja
nove ter rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje komunalne,
energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture. |
|
9. člen |
(vrste
dopustnih objektov in dejavnosti) |
(1)
Območje OPPN je namenjeno prenovi in širitvi Športnega parka Šenčur z
novimi igrišči za športe in igro na prostem ter parkovnimi ureditvami.
|
(2) V
funkcionalni enoti FE 1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti: |
·
CC-SI
12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
·
CC-SI
12203 Druge poslovne stavbe, |
·
CC-SI
12650 Stavbe za šport, |
·
CC-SI
24110 Športna igrišča, |
·
CC-SI
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas. |
(3) V
funkcionalni enoti FE 2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti: |
·
CC-SI
12650 Stavbe za šport, |
·
CC-SI
24110 Športna igrišča, |
·
CC-SI
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas. |
(4) V
funkcionalni enoti FE 3 so dopustne naslednje ureditve: |
·
CC-SI
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas: samo parki, zelenice in druge urejene zelene površine. |
(5) Na
celotnem območju OPPN je dopustna tudi gradnja novih in vzdrževanje ter
rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav komunalne, energetske,
prometne in druge gospodarske infrastrukture: |
·
CC-SI
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste (pešpoti in cone za pešce, pristopi do objektov in zemljišč,
funkcionalne prometne površine ob objektih in podobno), |
·
CC-SI
222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja, |
·
CC-SI
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
(ograje, protihrupne ograje in nasipi, nadstreški in oporni zidovi – kot
del opreme športnih in igralnih površin, tribun ipd.). |
|
10. člen |
(prostorska ureditev na območju funkcionalne enote FE 1) |
(1) V
funkcionalni enoti FE 1 se nahajata obstoječa stavba ŠD Šenčur in
večnamenski šotor nad športnimi igrišči. V prvi etapi prenove območja se
obstoječa objekta ohranita, druga pozidava na tem območju ni predvidena.
|
(2) Za
obstoječo stavbo ŠD Šenčur so dopustni izvedba nadstrešnic za potrebe
ureditve novega zunanjega gostinskega vrta, dozidava in nadzidava,
rekonstrukcija in sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti iz
9. člena tega Odloka. Dopustno je tudi vzdrževanje objekta in
odstranitev. |
(3) V
primeru odstranitve obstoječih objektov je znotraj določene gradbene
meje dopustna gradnja novih objektov v okviru dopustnih dejavnosti iz 9.
člena tega Odloka. |
(4) Na
južnem delu območja se nahajata otroško igrišče in balinišče, ki se
lahko ohranita in po potrebi prenovita. Nad baliniščem je dopustna
postavitev nadstrešnice. Namesto otroškega igrišča se lahko predvidi
novo zunanje igrišče za prstomet, šah oz. podobna igralna površina na
prostem. |
(5) Na
območju je dopustna ureditev manjšega parkirišča za avtobuse.
|
|
11. člen |
(prostorska ureditev na območju funkcionalne enote FE 2) |
(1) Na
južnem delu funkcionalne enote FE 2 se območje glavnega vhoda razširi in
uredi kot večja tlakovana površina, na kateri je predvidena postavitev
kolesarnice in informacijske točke. |
(2) V
nadaljevanju od vhodne ploščadi je proti severnem delu območja OPPN
načrtovana promenada v širini najmanj 8 m, ki predstavlja osrednjo
oblikovno potezo športnega parka, poudarjeno z drevoredno zasaditvijo.
Na promenado se navezuje sistem povezav, preko katerih je predviden
dostop do vseh programov v območju. |
(3)
Vzhodno od predvidene promenade se nahaja obstoječe nogometno igrišče na
naravni podlagi, ki se prestavi proti severu tako, da se ob njem omogoči
ureditev nove atletske steze. |
(4) Ob
zahodnem robu obstoječega igrišča za nogomet se nahaja obstoječa
tribuna, ki se odstrani in nadomesti z novo pokrito tribuno. Postavitev
pokrite tribune je dopustna znotraj maksimalne površine, ki je določena
v grafičnem delu OPPN. Prostor pod tribuno se lahko skladno z določili
9. člena tega Odloka nameni za spremljajoče dejavnosti, vezane na
program v območju (kopalnice, sanitarije, garderobe, prostor za prvo
pomoč, ipd.). |
(5)
Zahodno od promenade je predvidena širitev športnega parka z ureditvijo
novih športnih in igralnih površin, ki bodo vpete v parkovno ureditev in
med seboj povezane s sistemom dostopnih poti (nogometno igrišče,
kolesarski park, skate park, večje otroško igrišče ipd.). |
(6) Na
južnem delu območja se nahajata dve obstoječi igrišči za odbojko in
površina za kros, ki se lahko ohranijo in po potrebi prenovijo oz. se
dopolnijo/nadomestijo z novim športnim programom (drsališče (v času
izven sezone lahko igrišče za mali nogomet, hokej na rolerjih ipd.),
košarkarsko igrišče ipd.). Proste cone na strnjenem delu športnih igrišč
morajo biti povezane s sistemom dostopnih poti. |
(7) Na
prostih površinah na območju je predvidena ureditev zelenih površin.
Zahodni in severni rob obravnavanega območja se zasadi z visokodebelno
vegetacijo dreves v gručah, smer glavnih dostopnih poti znotraj območja
pa se lahko poudari z drevoredno zasaditvijo. |
(8) Na
območju je dopustna postavitev montažnih in/ali ureditev travnatih
tribun za gledalce. |
|
12. člen |
(prostorska ureditev na območju funkcionalne enote FE 3) |
(1) V
funkcionalni enoti FE 3, kjer se nahaja obstoječ spomenik talcem, se
ohranja zunanja ureditev in pieteten pas praznega prostora. |
(2) Za
spomenikom se predvidi ozelenitev z visokimi grmovnicami in drevesi, ki
ustvarijo zeleno kuliso in pieteten značaj prostora ob spomeniku ločijo
od športnega parka. |
(3)
Območje spomenika mora biti na vzhodni strani dostopno z obstoječe javne
ceste. |
|
13. člen |
(pogoji
za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1) Na
celotnem območju (razen na območju funkcionalne enote FE 3) je dovoljena
postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: |
·
majhna
stavba (samo objekti za potrebe športnega parka, npr. nadstrešek, uta,
fitnes ipd.), |
·
pomožni
objekti v javni rabi (grajena urbana oprema, sanitarna enota, objekt za
razsvetljavo, grajena oprema v parkih, grajeno igralo na otroškem
igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajena oprema za
fitnes na prostem, spomenik, kip, drog za zastavo ipd.), |
·
ograja, |
·
podporni
zid, |
·
rezervoar za vodo, |
·
vodnjak,
vodomet, |
·
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, |
·
pešpot, |
·
športno
igrišče na prostem, |
·
objekt
za oglaševanje, |
·
pomožni
komunalni objekt, |
·
prefabrikat (pokrito športno igrišče z napihljivo konstrukcijo ali v
montažnem šotoru). |
(2)
Poleg objektov iz 1. odstavka tega člena je na območju vhodne ploščadi
dopustna tudi postavitev opreme za kontrolo dostopa prometa (dvižne
zapornice, količki in podobno). |
(3)
Funkcionalna enota FE 3 je namenjena postavitvi spomenika oziroma kipa,
dopustna pa je tudi postavitev druge spremljajoče grajene opreme (drog
za zastavo ipd.) ter mikrourbane opreme (klop, koš za odpadke ipd.). |
(4)
Postavitev igral in športnega orodja za telovadbo na prostem, miz za
namizni tenis ipd. je dopustna na celotnem območju športnega parka, pod
pogojem, da pri tem ni ovirana nemotena uporaba glavnih športnih in
igralnih površin. |
(5)
Enostavni in nezahtevni objekti se morajo v čim večji možni meri
vizualno prilagoditi namembnosti območja. |
(6)
Znotraj območja športnega parka so ograje dopustne le kot varovalne
ograje ob zunanjih športnih igriščih in drugih igralnih površinah.
Materiali, višina in izvedba ograj morajo upoštevati funkcionalni vidik
in varnostne zahteve športnih igrišč in drugih igralnih površin. |
(7)
Dovoljena je tudi ograditev celotnega roba območja športnega parka z
ograjo višine do 2 m, pri čemer mora biti ograja nad višino 1,5 m
transparentna. Za postavitev ograje je treba pridobiti mnenje občinske
strokovne službe. |
(8)
Objekte za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z določili OPN
oz. z določili posebnega občinskega Odloka o oglaševanju. Objektov za
oglaševanje se ne sme umeščati na strehe stavb. Pred njihovo
postavitvijo je treba pridobiti soglasje občinske strokovne službe.
|
|
14. člen |
(splošni
pogoji za oblikovanje objektov) |
(1)
Oblikovanje objektov znotraj območja mora biti sodobno in poenoteno.
Odstopanja so dopustna v primeru posebnih zahtev in karakteristik
športnih ter spremljajočih objektov. |
(2)
Fasade objektov morajo biti zasnovane sodobno, s kvalitetnimi in
trajnimi materiali (enostavnejše členitve fasad, dopustni so uporaba
lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov ter elementi zelenega
oblikovanja). |
(3)
Strehe so lahko oblikovane kot ravne strehe, enokapnice ali dvokapnice.
Kritina je lahko v črni, sivi, temno sivi, opečni ali temno rjavi barvi
in ne sme biti trajno bleščeča; odstopanje od navedenih barv je dopustno
v primeru ravnih streh. |
(4) Na
strehah je dopustna namestitev solarnih modulov in fotovoltaičnih
sistemov pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti
postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer morajo
biti od venca odmaknjeni najmanj za višino modulov, ki se nameščajo.
|
(5)
Tlorisni in višinski gabariti objektov so pogojeni z njihovo funkcijo in
morajo ustrezati veljavnim predpisom in standardom s področja športa. |
(6) V
primeru novogradnje objekta ŠD Šenčur maksimalni višinski gabarit ne sme
presegati etažnosti K+P+1N+M ali K+P+2N. |
|
15. člen |
(lega
objektov na zemljiščih) |
(1)
Ureditvena situacija in tlorisni gabariti novih športnih in igralnih
površin ter objektov so določeni v grafičnem načrtu »4.1 Ureditvena
situacija«. |
(2)
Odmiki novih športnih objektov oz. površin ter spremljajočih ureditev
morajo biti v skladu z ureditveno situacijo oz. v okviru dopustnih
odstopanj, pod pogojem, da so usklajeni z zahtevami nosilcev urejanja
prostora, s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred
požarom. |
(3) Na
območju funkcionalne enote F1 je v grafičnem delu OPPN določena gradbena
meja (v nadaljevanju GM), ki v primeru odstranitve obstoječih objektov
(ŠD Šenčur, večnamenski šotor) določa površino za postavitev in razvoj
novih objektov. GM je meja, ki je novozgrajeni objekti ne smejo
presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v
notranjost. |
(4) Na
območju funkcionalne enote F2 je v grafičnem delu OPPN določena
maksimalna površina, znotraj katere je dopustna postavitev nove pokrite
tribune. |
(5) V
primeru, ko gradbena meja ni določena, morajo biti od zemljišč javnih
cest in parkirišč zahtevni in manj zahtevni objekti oddaljeni najmanj 4
m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, razen ograj, ki
morajo biti oddaljene najmanj 0,5 m. Odstopanje je možno ob pridobitvi
soglasja upravljavca ceste. |
(6)
Medposestno ograjo se praviloma postavi na mejo zemljiških parcel, s
čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika
sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata,
mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. |
|
16. člen |
(faktor
zazidanosti) |
(1)
Maksimalni dovoljen faktor zazidanosti celotnega območja OPPN ne sme
presegati 30%, ob hkratnem pogoju, da novi objekti ne presegajo
določenih regulacijskih elementov, ki so prikazani v grafičnem delu
OPPN. |
(2)
Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano površino vseh objektov
(vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti) in celotno površino
območja OPPN. |
|
17. člen |
(splošni
pogoji za oblikovanje zunanjih površin) |
(1)
Zunanja ureditev se prilagaja terenu in višinskim potekom obodnih cest.
|
(2) Vse
dostopne poti do objektov ter zunanjih športnih in igralnih površin na
območju športnega parka morajo biti enotno oblikovane in brez
arhitekturnih ovir. |
(3)
Dostopne poti, ploščadi in klančine morajo biti ustrezno utrjene in
opremljene z osnovno mikro urbano opremo (klopi, koši za odpadke ipd.)
ter primerno osvetljene. |
(4)
Elementi mikrourbane opreme (klopi, koši za odpadke, korita za
ozelenitev ipd.) morajo biti na celotnem območju enotni. V območju
dostopnih poti morajo biti postavljeni tako, da gibanje uporabnikov ne
bo ovirano. |
(5)
Karakteristike športnih igrišč (dimenzije igrišč, proste cone, igralne
površine, oprema) morajo ustrezati veljavnim predpisom in standardom s
področja športa. Utrditev športnih površin je lahko iz naravnih ali
umetnih materialov (poliuretanska prevleka, asfalt, mivka, zelenica,
umetna trava itd.). |
(6)
Območje športnega parka je treba ustrezno opremiti z obvestilno
signalizacijo (table z napisi o upoštevanju predpisov v športnem parku,
prepovedan kolesarski promet ipd.), ki mora biti na celotnem območju
enotno oblikovana. |
(7)
Površine, ki niso namenjene ureditvi športnih in igralnih površin s
spremljajočimi objekti ter niso namenjene za dostope in dovoze, morajo
biti po končani gradnji zatravljene in zasajene z drevesi in
grmovnicami. |
(8)
Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi
brežinami; ko to ni mogoče, se višinske razlike lahko premostijo z
opornimi zidovi. Postavitev opornih zidov je dopustna tudi v primeru
posebnih zahtev pri postavitvi opreme na nekaterih športnih igriščih in
spremljajočih objektov (npr. postavitev skakalnic v kolesarskem parku,
skate parku, kot del tribun ipd). |
(9)
Intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča
ustrezno tlakovanje ali ozelenitev. Izvedene morajo biti tako, da je po
njih mogoča vožnja gasilskih vozil z maso do 18 ton oz. do 10 ton osnega
pritiska. |
|
18. člen |
(splošni
pogoji za krajinsko-arhitekturne rešitve) |
(1)
Celotno območje športnega parka se načrtuje s poudarkom na krajinskem
urejanju. Krajinske ureditve v prostorski zasnovi sooblikujejo celostno
podobo območja in so v zasnovo vključene kot nosilci strukturiranja in
oblikovanja prostora, ugodnih mikroklimatskih učinkov in povezovanja
posameznih programov v širši prostorski kontekst športnega parka.
|
(2)
Projektna dokumentacija za zunanjo ureditev športnega parka mora
vsebovati načrt krajinske arhitekture. |
(3) Pri
načrtovanju krajinske ureditve je treba upoštevati sisteme ozelenitve,
ki so določeni v grafičnem načrtu 4.2 »Načrt krajinske ureditve«. |
(4) Nove
zasaditve naj se predvidijo predvsem z uporabo avtohtonih drevesnih in
grmovnih vrst. Izbor rastlin za zasaditev mora upoštevati rastiščne
razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba
vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo. Uporaba strupenih in
poudarjeno alergenih rastlin ni dopustna. Pri drevesnih vrstah je
prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno
občutljive za rastlinske bolezni in škodljivce. |
(5) Na
celotnem območju OPPN je treba zasaditi najmanj 20 dreves/ha. V kvoto
dreves se štejejo tudi obstoječa ohranjena drevesa. |
(6) Pri
zasaditvah je treba upoštevati tudi funkcionalni vidik in varnostne
zahteve športnih objektov, površin in pripadajočih ureditev. Vse
zasaditve se predvidi izven prostora rabe športnih igrišč. |
(7) Na
mestih odpiranja kvalitetnih pogledov na okoliški prostor naj zasaditev
ne ovira pogledov. |
(8)
Zasaditve ne smejo škodljivo vplivati na obstoječe in predvidene
infrastrukturne vode in naprave. Znotraj varovanih koridorjev jih ni
dovoljeno saditi. |
(9)
Prikaz dreves in preostale zasaditve v grafičnih načrtih OPPN je zgolj
informativen; natančne pozicije zasaditev se določi v projektni
dokumentaciji. |
|
V.
Načrt parcelacije |
|
19. člen |
(načrt
parcelacije) |
(1) Za
izvedbo predvidenih prostorskih ureditev je predvidena nova parcelacija
zemljišč za določitev meje območja OPPN v delu, kjer je predvidena
širitev športnega parka. |
(2) Meja
OPPN in točke za zakoličbo so določene v grafičnem načrtu »3.2 Načrt
parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra«. |
(3) V
območju OPPN vsaka funkcionalna enota v celotni površini predstavlja
parcelo, namenjeno gradnji. |
(4)
Parcela, namenjena gradnji, se lahko v smislu prilagoditev prostorskim
in funkcionalnim potrebam združuje ali deli na manjše parcele. Velikost
parcele za gradnjo mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in
vzdrževanje športnih objektov oz. površin ter spremljajočih objektov in
drugih ureditev. |
|
VI.
Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro |
|
20. člen |
(splošni
pogoji) |
(1)
Obstoječi in novo predvideni objekti na območju OPPN bodo priključeni na
obstoječe in predvideno prometno, komunalno, energetsko in
telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, ki je razvidno iz grafičnega
načrta »4.3 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«. |
(2)
Objekte na območju OPPN je treba obvezno priključiti na tisto
infrastrukturno omrežje, ki je potrebno za njihovo nemoteno uporabo in
delovanje. Vse priključitve se izvede skladno s pogoji posameznih
upravljavcev infrastrukturnih vodov. |
(3)
Obstoječe infrastrukturne vode je dopustno odstranjevati, zaščititi,
prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost ob
soglasju pristojnega upravljavca. Morebitne potrebne prestavitve in
zaščite obstoječih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav
je treba projektno obdelati in izvesti v skladu s predpisi in pogoji
pristojnega upravljavca. |
(4) Pri
izgradnji nove komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture in objektov je treba upoštevati priporočljive minimalne
razdalje približevanja in križanja vodov ter njihove varovalne pasove po
veljavnih predpisih. Praviloma morajo novi infrastrukturni vodi potekati
v območju dostopnih poti tako, da je omogočeno vzdrževanje
infrastrukturnih objektov in naprav. Gradnja novih infrastrukturnih
objektov in naprav mora potekati usklajeno. |
(5) Za
energetsko oskrbo objektov je dopustna tudi izraba obnovljivih virov
energije (biomasa, energija sončnega sevanja, toplotne črpalke ipd.), v
skladu s predpisi, ki urejajo to področje. |
(6)
Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov
na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni
le na obstoječe priključke. |
(7) Pri
izgradnji infrastrukturnih vodov in objektov je treba upoštevati
načrtovane rešitve, ki so določene v tem OPPN in so razvidne iz
grafičnega načrta »4.3 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«. Gradnja
internega infrastrukturnega omrežja, dimenzije in točen potek morajo
biti podrobneje projektno obdelani v projektni dokumentaciji v
nadaljnjih fazah projektiranja skladno z določbami tega Odloka ter s
predpisi in standardi pristojnih upravljavcev za posamezna področja.
|
|
21. člen |
(prometno urejanje območja ) |
Dovozne
ceste in druge prometne površine |
(1)
Dostop do območja OPPN je obstoječ z javne ceste z oznako JP890041 in
LK390261, ki poteka ob južnem robu območja. Zaradi načrtovane prostorske
ureditve posegi na območju obstoječega dovoza niso predvideni. |
(2)
Promet za motorna vozila znotraj kompleksa športnega parka ni mogoč.
Dovoljen je dovoz za intervencijska vozila ter vozila zaradi izvedbe
rednih in investicijskih vzdrževalnih del ter v času gradnje objektov in
prireditev. |
Peš
promet |
(3)
Območje OPPN je pešcem dostopno preko obstoječih vhodov na južni strani.
|
(4)
Pozicija glavnega vhoda ostane nespremenjena, pri čemer se vstopni
prostor v območju športnega parka razširi in uredi kot večja tlakovana
ploščad. |
(5) V
nadaljevanju od vhodne ploščadi je proti severni strani območja
športnega parka načrtovana promenada v minimalni širini 8 m. Na
promenado se navezuje sistem peš povezav, preko katerih je predviden
dostop do vseh programov na območju. Sistem glavnih peš povezav mora
biti zasnovan krožno. |
Kolesarski promet |
(6)
Znotraj območja športnega parka kolesarski promet ni predviden. |
(7) Na
območju vstopne ploščadi je predvidena ureditev kolesarnice oz. stojal
za kolesa z nadstrešnico z možnostjo priklenitve koles. |
(8) Za
dostop do kolesarskega parka se lahko predvidi ločen dostop, ki bo
uporabnike kolesarskega parka vodil ločeno od peš con v območju.
|
Mirujoči
promet |
(9)
Parkirišča za potrebe uporabnikov športnega parka so zagotovljena na
obstoječem parkirišču ob južnem robu območja OPPN. |
(10) V času večjega obiska (npr. v okviru športnih prireditev) so
dodatne parkirne kapacitete zagotovljene v sklopu obstoječih parkirišč
na območju vrtca in šole, ki se nahajata v neposredni bližini športnega
parka. |
(11) Na območju funkcionalne enote FE 1 je dopustna ureditev
manjšega parkirišča za avtobuse. Površine parkirnega platoja morajo biti
ustrezno utrjene, tako da so nepropustne za vodo in derivate.
|
|
22. člen |
(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje) |
(1) Za
potrebe oskrbe objektov z vodo se znotraj območja OPPN predvidi gradnja
novega vodovodnega omrežja z navezavo na obstoječe omrežje, ki poteka v
trasi lokalne ceste ob južnem robu območja OPPN. |
(2) Za
priključitev na vodovodno omrežje je treba v nadaljnjih fazah
projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti izdelana
skladno s predpisi s področja vodovoda in pogoji pristojnega upravljavca
za področje vodovoda. |
(3) Za
zagotovitev vode za zalivanje športnih igrišč je dopustna izvedba vrtin,
za kar mora investitor pridobiti vodno pravico. |
(4) Voda
za gašenje se zagotavlja iz predvidenega vodovodnega in hidrantnega
omrežja znotraj območja. Na območju je predvidena izvedba novih
nadtalnih požarnih hidrantov na medsebojnih razdaljah do 80 m. |
|
23. člen |
(odvajanje odpadnih in padavinskih vod) |
Fekalna
kanalizacija: |
(1) Vsi
objekti, ki bodo oskrbovani s pitno vodo iz vodovodnega omrežja, morajo
biti priključeni na omrežje javne fekalne kanalizacije, ki se zaključi s
čistilno napravo. |
(2) Za
potrebe priključitve objektov na javno kanalizacijsko omrežje se znotraj
območja OPPN predvidi gradnja novega kanalizacijskega omrežja z navezavo
na obstoječ fekalni kanal, ki poteka v trasi lokalne ceste ob južnem
robu območja OPPN. |
(3) Za
priključitev na kanalizacijsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah
projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti izdelana
skladno s predpisi s področja odpadnih vod in pogoji pristojnega
izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. |
Meteorna
kanalizacija: |
(1)
Padavinske vode je treba ponikati na zemljišču investitorja.
|
(2)
Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin. |
(4)
Odvajanje in čiščenje padavinske vode s parkirišč in drugih utrjenih
površin, na katerih se odvija motorni promet, je treba izvajati v skladu
s predpisi. |
|
24. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Za
potrebe napajanja objektov z električno energijo se znotraj območja OPPN
predvidi gradnja novega električnega omrežja z navezavo na obstoječe
omrežje, ki ob južnem robu že sega v območje OPPN. |
(2) Za
priključitev na elektroenergetsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah
projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti izdelana
skladno s tehničnimi predpisi in standardi ter pogoji pristojnega
upravljavca distribucijskega omrežja. Razdelilna oz. priključno merilna
omarica mora biti dostopna z javnih površin. Celotno NN omrežje mora
biti izvedeno v kabelski kanalizaciji. |
(3)
Točen način priključitve bo podan v soglasju za priključitev, ko bodo
poznane potrebe po električni moči. |
(4) Pri
gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je
treba upoštevati zakonska določila in določila veljavnih podzakonskih
predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem
okolju. |
(5) V
primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je
investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti
projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) prestavitve oz. zaščite
obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne
dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve oz.
zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo
upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja. |
|
25. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
(1) Na
območju OPPN in v trasi Pipanove ceste na vzhodni strani potekajo
obstoječi zemeljski TK vodi in TK kabelska kanalizacija ter hrbtenični
optični kabel za povezavo Kranj-Šenčur-Preddvor-Jezersko in
Kranj-Šenčur-Cerklje-letališče Brnik-Kamnik. |
(2)
Objekti na območju OPPN se lahko priključijo na obstoječe
telekomunikacijsko omrežje, ki ob južnem robu že sega v območje OPPN.
|
(3) Za
priključitev na telekomunikacijsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah
projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti skladna z
zahtevami upravljavca posameznega omrežja. |
(4) V
primeru gradbenih del v območju obstoječih telekomunikacijskih naprav je
treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti prestavitve oz.
zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav v skladu s predpisi in
pogoji pristojnega upravljavca. |
|
26. člen |
(plinovodno omrežje) |
(1) Ob
južnem in vzhodnem robu območja OPPN poteka obstoječ distribucijski
plinovod tlaka 1,0 bar v PE izvedbi. |
(2) Za
potrebe oskrbe objektov je mogoče dograditi plinovodno omrežje tlaka 1,0
bar z navezavo na obstoječe distribucijsko omrežje, ki ob južnem robu že
sega v območje OPPN. |
(3) Za
priključitev na plinovodno omrežje je treba v nadaljnjih fazah
projektiranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki mora biti izdelana
skladno s pogoji operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.
|
(4) V
primeru kakršnih koli gradbenih posegov v varovalni pas plinovoda mora
investitor naročiti zakoličbo plinovoda in pridobiti pogoje za izvajanje
del v varovalnem pasu 2x2 m. |
|
27. člen |
(zunanja
razsvetljava) |
(1)
Predvidena razsvetljava dostopnih poti in funkcionalnih površin ob
objektih in igriščih na območju OPPN bo internega značaja in ne bo
povezana s sistemom javne razsvetljave. |
(2) Vsa
razsvetljava mora biti izvedena v kabelski kanalizaciji. |
(3)
Krmilna omarica je obstoječa in je locirana ob jugovzhodnem robu območja
OPPN. |
(4) Za
potrebe izvedbe uradnih tekem pod razsvetljavo mora razsvetljava
ustrezati standardom s področja športa. |
|
28. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1)
Celotno območje športnega parka mora biti opremljeno s koši za odpadke,
ki se jih umesti ob glavnih dostopnih poteh in igriščih. |
(2) Za
zbiranje komunalnih odpadkov je treba na območju športnega parka
zagotoviti zbirno mesto, to je urejen prostor v objektu ali na prostem,
kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odpadno
embalažo. Zbirno mesto mora biti locirano na utrjeni površini z odtokom,
zaščiteno pred vremenskimi vplivi ter vizualno zastrto (npr. z
ozelenitvijo). |
(3)
Velikost in količino zabojnikov se v fazi izgradnje športnega parka
dogovori s pooblaščeno organizacijo za ravnanje z odpadki. |
(4)
Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno in
zunaj prometnih površin. V primeru, če odjemno mesto ni hkrati tudi
zbirno mesto, je treba takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu
posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.
|
(5) Med
prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti grajenih ali drugih
ovir. |
(6)
Investitor oz. izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno
zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi
predpisi. |
|
VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
|
|
29. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
(1)
Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju enote kulturne dediščine
Šenčur – Vas, EŠD 14469, naselbinska dediščina. V samem območju urejanja
se na severovzhodnem delu območja, v funkcionalni enoti FE 3, nahaja
enota memorialne dediščine Šenčur – Spomenik talcem NOB, EŠD 14141.
|
(2) Na
območju funkcionalne enote FE 3 so dopustni posegi v prostor in
prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali
zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem (in situ). |
(3) Pri
načrtovanju zunanje ureditve športnega parka je treba upoštevati
krajinsko ureditev območja skladno z določili tega Odloka in sisteme
ozelenitve, določene v grafičnem načrtu »4.2 Načrt krajinske ureditve«.
|
(4) Rob
območja OPPN, ki meji na odprto podeželsko krajino, se zasadi z
visokodebelno vegetacijo dreves v gručah. V okolici spomenika talcem se
ohranja pieteten pas praznega prostora, za katerem se z zasaditvijo
ustvari zeleno kuliso, ki pieteten značaj prostora ob spomeniku loči od
športnega parka. |
(5) V
času gradnje na območju funkcionalne enote FE 3 deponije viškov
materialov niso dopustne. |
(6) Za
vsak poseg v enoto Šenčur – Spomenik talcem NOB, EŠD 14141 je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za
posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
|
VIII.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja
narave |
|
30. člen |
(varstvo
narave) |
Na
območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko
pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske
raznovrstnosti in območij, predvidenih za zavarovanje. |
|
31. člen |
(varstvo
zraka) |
(1) Pri
gradnji in obratovanju objektov ter pri urejanju zunanjih površin je
treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. |
(2)
Objekte je treba priključiti na ekološko čiste vire energije. |
(3) Pri
gradnji je treba zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje
toplotne izolacije objektov. |
(4) V
času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka.
S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je treba preprečevati prašenje
gradbišč in okolice, treba je upoštevati predpise o emisijah gradbene
mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z
gradbišč. |
|
32. člen |
(varstvo
voda in varstvo tal) |
(1)
Območje OPPN ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišč, niti
ne posega na poplavna območja in območje varstvenih pasov virov pitne
vode oz. na vodovarstvena območja. |
(2) Pri
gradnji in obratovanju objektov ter pri urejanju zunanjih površin je
treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda in varstva
tal. |
(3)
Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti
usklajeno z Zakonom o vodah ter predpisi s področja varstva okolja in
odvajanja odpadnih vod. |
(4)
Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih vod v javno
kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo in z rednim
vzdrževanjem kanalizacijskega sistema. |
(5)
Padavinske vode je treba ponikati na način, da ne bo prihajalo do
erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin. |
(6) Pri
gradnji je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati
ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacijo in zunanje
ureditve. |
|
33. člen |
(varstvo
pred hrupom in svetlobno onesnaženostjo) |
(1)
Območje OPPN je v skladu z OPN Šenčur opredeljeno kot območje III.
stopnje varstva pred hrupom. |
(2)
Mejna raven hrupa ne sme presegati z veljavnimi predpisi dovoljenje
ravni. |
(3)
Stopnja varstva pred hrupom je lahko izjemoma presežena za javne
prireditve in podobne dogodke, na katerih se uporablja zvočne ali druge
naprave, za kar je treba pridobiti soglasje občinske strokovne službe.
|
(4) Vsa
predvidena razsvetljava v območju športnega parka mora biti izvedena v
skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
|
(5) V
fazi izdelave projektne dokumentacije je za vse načrtovane ureditve
športnih objektov oziroma površin treba preveriti in ovrednotiti vplive
hrupne in svetlobne onesnaženosti na okolje. V primeru preseganja mejnih
vrednosti je na območju OPPN treba izvesti potrebne omilitvene ukrepe
(npr. protihrupne ograje, nasipi, intenzivna ozelenitev ipd).
|
|
IX.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
34. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom) |
(1)
Območje OPPN ni poplavno ogroženo ter se ne nahaja na plazljivih ali
erozijskih območjih. |
(2)
Objekti morajo biti grajeni potresno varno v skladu z veljavnimi
predpisi glede na cono potresne nevarnosti. Pri načrtovanju novih
objektov in ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal (0,225g)
ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. |
(3)
Požarno varstvo vseh objektov na območju mora biti urejeno v skladu z
veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Za zaščito pred požarom je
treba zagotoviti: |
·
odmike
od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve, |
·
neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za
intervencijska vozila, |
·
vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno omrežje v skladu s
predpisi). |
(4)
Obravnavano območje OPPN posega v območje kontroliranega dela zračnega
prostora Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Omejitvene ravnine
letališča se nad območjem urejanja nahajajo na nadmorski višini 408
m.n.v., kota terena območja pa je tu višja in se nahaja na nadmorski
višini cca. 411 m n.v. |
(5) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki bi s svojo višino
presegli višino okoliške pozidave t.j nadmorsko višino 430 m n.v. oz. bi
utegnili s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa (tudi
kandelabri ipd.) je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje Agencije
za civilno letalstvo Republike Slovenije, objekte pa je treba označiti
in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
X.
Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
|
35. člen |
(dopustna odstopanja) |
Splošno |
(1)
Dopustna so strokovno utemeljena odstopanja od funkcionalnih,
oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri
nadaljnjem podrobnejšem preučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih
in drugih razmer ter pri projektiranju športnih objektov in
spremljajočih ureditev poiščejo rešitve, ki so primernejše z vidika
športnih normativov oz. iz gradbenotehničnega, oblikovalskega,
ekonomskega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se ne smejo
poslabšati prostorske in okoljske razmere. |
(2)
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo
soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta
odstopanja. |
Namembnost območja |
(3)
Površina posameznega predvidenega programa se lahko povečuje oz.
zmanjšuje na račun ostalih programov na celotnem območju OPPN, razen na
območju funkcionalne enote FE 3. |
(4) V
okviru dopustnih dejavnosti iz 9. člena tega Odloka je na območju
funkcionalnih enot FE 1 in 2 možno umeščati tudi druga športne objekte
oz. površine, ki niso navedeni v določilih tega Odloka in prikazani v
grafičnih načrtih. |
Odstopanja pri legi in velikosti objektov |
(5) Lega
in velikost športnih objektov oz. površin ter spremljajočih ureditev
lahko odstopata od prikazanih v ureditveni situaciji zaradi prilagoditev
zahtevam veljavnih predpisov in standardov s področja športa in v
primeru spremembe športnega programa v okviru dopustnih dejavnosti iz 9.
člena tega Odloka. Pri tem je treba ohranjati predvideni koncept
ureditve območja skladno z zasnovo, prikazano v grafičnem delu OPPN
(ohranjanje koncepta prometne ureditve z umestitvijo glavne promenade in
krožno zasnovanim sistemom glavnih povezav, upoštevanje sistemov
ozelenitve). |
(6)
Lokacija maksimalne površine, znotraj katere je dopustna postavitev nove
pokrite tribune, lahko zaradi prilaganja projektnim rešitvam odstopa od
prikazane v ureditveni situaciji. |
(7)
Glede na takšna odstopanja je dovoljeno tudi odstopanje pri določitvi
fiksnih točk za zakoličbo objektov. |
(8)
Gradnja podzemnih kletnih etaž novih objektov je dovoljena na celotnem
območju OPPN, v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek
komunalnih vodov in zaščita podtalnice. |
Odstopanja pri zunanji ureditvi območja: |
(9)
Zaradi prilagajanja projektnim rešitvam so dovoljena odstopanja od
predvidene zunanje ureditve območja, prikazane na ureditveni situaciji. |
(10) Oblikovanje prostora, kot npr. dostopne poti, ploščadi,
površine za igro in postavitev vadbene opreme na prostem ipd., je lahko
pravilno ali organsko zasnovano. |
(11) Dopustni sta sprememba pozicij obstoječih vhodov na območje
OPPN in ureditve novih. |
Odstopanja pri izgradnji infrastrukture: |
(12) Pri realizaciji prostorskega akta je dopusten tudi drugačen
potek tras infrastrukturnih vodov in naprav ter prometnih ureditev od
prikazanih (tudi po drugih zemljiščih), če gre za prilagajanje stanju na
terenu, prilagajanje zasnovi športnih objektov oz. površin ali za
izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega, krajinskega, finančnega ali okoljevarstvenega
vidika. S spremembami ne sme biti ovirana izvedba z OPPN predvidene
ureditve, prav tako se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski
pogoji. |
(13) Za dopustna odstopanja se lahko šteje tudi gradnja druge
prometne, komunalne, energetske, komunikacijske in druge infrastrukture,
ki ni določena s tem Odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne
onemogoča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem Odloku. |
Odstopanja pri ureditvi intervencijskih dostopov in površin: |
(14) V skladu s projektno rešitvijo je dopustna sprememba dostopov
do objektov in lokacij delovnih površin za intervencijska vozila, ki
morajo biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
XI.
Etapnost izvedbe |
|
36. člen |
(etapnost izvedbe) |
(1) OPPN
se lahko izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na
časovno zaporedje. |
(2)
Vsaka funkcionalna enota lahko predstavlja svojo etapo, dopustna pa je
tudi izvedba samo dela funkcionalne enote, ki predstavlja zaključeno
celoto. Vsebinska konkretizacija posameznih etap se opredeli v
nadaljnjih fazah projektiranja. |
(3)
Najkasneje sočasno z izgradnjo vsake etape je treba izvesti pripadajočo
infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. |
(4)
Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oz.
predhodnih etapah OPPN, ostaja enaka dosedanji. Za njih velja obstoječi
režim, s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki
so potrebni za obratovanje že delujočega dela športnega parka in
nemoteno realizacijo predhodnih etap. |
|
XII. Drugi pogoji za izvajanje OPPN |
|
37. člen |
(drugi
pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1) Med
izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti
nemoteno delovanje in dostop do delujočega dela športnega parka. |
(2) V
času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z
nadzorom krajinskega arhitekta. |
(3)
Investitor in izvajalec morata zagotoviti, da med gradnjo prometna
varnost na sosednjih prometnicah ni slabša in da ne prihaja do zastojev
na obstoječem cestnem omrežju. |
(4) V
primeru izvedbe novih infrastrukturnih priključkov preko javnih zemljišč
oz. zemljišč v lasti ali upravljanju Občine Šenčur je treba pridobiti
soglasje za poseg oz. prekop javnega zemljišča. Vse poškodbe na cesti,
zemljiščih in komunalnih napravah, ki bi nastale pri izvedbi predvidenih
del, bremenijo investitorja in jih mora nemudoma odpraviti. |
(5) Po
zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte,
odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo,
plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin. |
(6)
Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta Odlok, je treba upoštevati tudi vse
pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja prostora ter
vso veljavno zakonodajo. |
|
XIII.
Končne določbe |
|
38. člen |
(posegi,
dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) |
Po
izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni
naslednji posegi: |
·
odstranitev naprav in objektov, |
·
vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih
objektov (do s tem Odlokom dopustnih gabaritov in izrabe zemljišč), |
·
postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni na območju
OPPN, |
·
spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje
na območju OPPN. |
|
39. člen |
(vpogled) |
OPPN je
na vpogled na sedežu Občine Šenčur in na Upravni enoti Kranj. |
|
40. člen |
(nadzorstvo) |
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
41. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok
se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletni strani
Občine Šenčur in začne veljati osmi dan po objavi. |
|
Številka: 350-0002/2017-14 |
Datum:
20.6.2018 |
|
|
Občina Šenčur |
|
Ciril Kozjek, župan |
|