Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi  (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09  51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 IN 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur .l. RS, št. 11/11- uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr. 101/13, 55/15-ZFisP in 96/15, ZIPRS1617 in 13/18) in  16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 11. seji, dne  20.12.2019 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE ŠENČUR ZA LETO  2020

1.  Splošna določba

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Šenčur za leto 2020 določa proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.  Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske  dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Program je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Šenčur. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3.  Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

(izvrševanje proračuna)

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.

4. člen

(namenski prihodki in odhodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF tudi naslednji prihodki:

·        pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,

·        požarna taksa, ki se uporabljan za namene določene v zakonu o varstvu pred požari,

·        komunalni prispevek za gradnjo gospodarske javne infrastrukture,

·        turistična taksa,

·        koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,

·        prihodki iz naslova najemnine za gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija).

Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prihodek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan v zadostni višini, se za višino vplačanega namenskega prihodka lahko poveča obseg teh izdatkov v višini proračuna.

Pravice porabe namenskih sredstev, ki niso bila porabljena v tekočem letu, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen.

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Sredstva proračuna se smejo uporabljati za namene, ki so določeni s proračunom.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo le, če so  izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. Uporabniki smejo v imenu občine prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za ta namen.

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

O prerazporeditvah pravic porabe v posameznem delu proračuna odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika, to je župan, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotovljena.

Župan lahko v finančnem načrtu neposrednega uporabnika prerazporeja pravice porabe med področji proračunske porabe, glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, ter med podprogrami v okviru glavnih programov in proračunske postavke. Posamezna področja proračunske porabe lahko poveča ali zmanjša do višine 10 % vrednosti posameznega področja.

Prerazporeditve se izvršujejo na ravni proračunske postavke – konta.

V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi plačil na podlagi pravnomočnih odločitev sodišč ali drugih upravnih organov. Prav tako se v obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena financiranju odhodkov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev.

O prerazporeditvah, ki presegajo zgoraj določene pravice župana odloča Občinski svet Občine Šenčur.

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta in konec leta z zaključnim računom proračuna poroča Občinskemu svetu Občine Šenčur o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji.

6. člen

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih  programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2020, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2020, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve ter za tekoče transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v veljavnem finančnem načrtu posameznega neposrednega proračunskega uporabnika.

Za večji obseg prevzetih obveznosti kot je določeno v drugem in tretjem odstavku tega člena se lahko obveznosti prevzemajo samo na podlagi predhodnega soglasja občinskega sveta.

Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov, za obveznosti povezane z zadolževanjem in upravljanjem z občinskim dolgom ter za obveznosti po pogodbah o sofinanciranju iz namenskih sredstev EU oziroma iz pripadajočih postavk slovenske udeležbe.

Prevzete obveznosti se vključijo v finančni načrt proračunskega uporabnika, obveznosti za večletne projekte pa tudi v načrt razvojnih programov.

7. člen

(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)

Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih  programov.

Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom  razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.

Po poteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi prednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.

Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.

8. člen

(splošna proračunska rezervacija)

V proračunu se do višine, določene v posebnem delu, zagotovijo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena financiranju odhodkov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča, na predlog za finance pristojnega organa, župan. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.

9. člen

(proračunski sklad in proračunska rezerva)

Proračunski sklad je račun proračunske rezerve za naravne nesreče, oblikovan po Zakonu o javnih financah. Sredstva iz rezerve za namene naravnih nesreč se uporabljajo za financiranje izdatkov za namene, opredeljene v 49. členu Zakona o javnih financah.

Obvezna proračunska rezerva se oblikuje letno v višini 5.000,00 EUR.

Na predlog za finance pristojnega organ občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 3.000,00 EUR. župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

4.  Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja

10. člen

(odpis dolgov)

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan odpiše ali delno odpiše  plačilo dolga največ do skupne višine 5.000,00 EUR vseh dolgov v posameznem letu, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi ne unovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.

Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.

5.  Obseg zadolževanja  in poroštev občine in javnega sektorja

11. člen

(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)

Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in  odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina Šenčur za proračun leta 2020 ne bo zadolževala. 

Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Šenčur,  ne sme preseči skupne višine glavnic 0 EUR.

12. člen

(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)

O zadolževanju in poroštvu posrednim uporabnikom občinskega proračuna, javnemu zavodu, javnemu podjetju, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžijo do skupne višine 0 EUR.

13. člen

(obseg zadolževanja občine zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov)

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračun ne more uravnotežiti, se lahko za začasno kritje odhodkov najame posojilo, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.

6.  Prehodne in končne določbe

14. člen

(začasno financiranje v letu 2021)

V obdobju začasnega financiranja Občine Šenčur v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

15. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2020 dalje.  

Številka: 410-00009-2019/001

Datum: 20.12.2019