Na podlagi 111. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Hoče - Slivnica (UGSO, št. 61/18 in 27/20) je Občinski svet Občine Hoče–Slivnica na svoji 20. redni seji dne 27. 1. 2022 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA HO 06/9 V K.O. SPODNJE HOČE – ENOSTANOVANJSKE STAVBE

I.  Uvodni določbi

1. člen

(splošno)

(1)  S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja HO 06/9 v k.o. Spodnje Hoče – enostanovanjske stavbe« v nadaljevanju: OPPN.

(2)  OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2021/OPPN-004.

(3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2331.

2. člen

(vsebina odloka)

(1)  Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

(2)  Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge.

II.  Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1)  Z OPPN se načrtuje ureditev povezana z gradnjo treh (3) enostanovanjskih stavb na lastni parceli, s predvidenim dovozom do parcele in z vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo.

(2)  Predvidene ureditve obsegajo:

·  gradnjo treh (3) enostanovanjskih stavb z vso potrebno zunanjo ureditvijo,

·  gradnjo potrebne prometne infrastrukture,

·  gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.

(3)  V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

III.  Območje OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1)  Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti.

(2)  Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(3)  Predmet OPPN je območje, ki obsega parcele ali dele parcel št.: 240/1, 240/2, 240/3, 240/4 v k.o. Spodnje Hoče.

(4)  Velikost območja OPPN je 2878 m2.

IV.  Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor

5. člen

(umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev)

(1)  Območje se nahaja v severnem delu strnjenega naselja Spodnje Hoče, pozidanega s pretežno enostanovanjskimi individualnimi hišami, kjer se poselitev prekine z večjo prosto površino zazidljivih parcel in nato preide v ponovno ozko poselitev enostanovanjskih objektov ob Pivolski cesti. Območje, ki se nahaja na obronku poselitve predstavlja ravninski svet.

Dostopnost do predmetnega območja je omogočena na jugovzhodu, preko obstoječe ulice Pot k Jelšam, ki se priključuje k Mlinski ulici, ta pa se južneje priključuje na Staro cesto.

(2)  V območju OPPN se načrtuje gradnja treh enostanovanjskih stavb, z izgradnjo pripadajoče prometne infrastrukture, dovozne ceste, zunanjo ureditvijo in izgradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.

6. člen

(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)

(1)  Po občinskem prostorskem načrtu (OPN Hoče-Slivnica) leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote HO 06/9, z osnovno namensko rabo - območja stanovanj (S) ter podrobnejšo namensko rabo – območje urbane večstanovanjske pozidave, ki je namenjeno pretežno večstanovanjski gradnji in dopolnilnim dejavnostim. Na območju je dovoljena gradnja tudi eno ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb.

(2)  Vrsta osnovne dejavnosti:

·  bivanje in dejavnosti gospodinjstev.

(3) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:

·  vzdrževalna dela na objektih in napravah,

·  prizidava in nadzidava objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,

·  odstranitev objektov, delna odstranitev objektov,

·  rekonstrukcija objektov,

·  novogradnja,

·  gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

·  vodnogospodarske ureditve,

·  urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

·  spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,

·  postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,

·  postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,

·  postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

(4)  Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:

·  Stanovanjske stavbe:

·  enostanovanjske stavbe,

·  dvostanovanjske stavbe,

·  Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:

·  nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil 8. člena tega odloka.

·  Objekti transportne infrastrukture.

·  Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.

7. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)

(1)  Območje parcele se nahaja v severnem delu strnjenega naselja Hoče. Dostopnost do predmetnega območja je omogočena na jugovzhodu, preko obstoječe ulice Pot k Jelšam, ki se priključuje k Mlinski ulici, ta pa se južneje priključuje na Staro cesto. Do novih predvidenih parcel se načrtuje nova dovozna cesta z Ulice pot k Jelšam.

(2)  V kartografskem delu je prikazana zasnova, tlorisna velikost stanovanjski stavb in lokacija ter velikost garaže ali nadstrešnice. Prikazan je načelni tloris stavb in objektov, možna je drugačna lega objektov, drugačnega tlorisa, oblike in velikosti, v okviru izvedbenih pogojev in v skladu z dopustnimi odstopanji, ki so opredeljeni v odloku, kar se natančno opredeli v projektni dokumentaciji. Zarisana je gradbena meja, katere tloris stanovanjske stavbe ne sme presegati. Stavba se gradbene meje lahko dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena v notranjost, presega pa jo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, napušči, balkoni, loggie, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno.

Načrtovane stanovanjske stavbe so maksimalne etažnosti pritličje, nadstropje, mansarda (P+1+M).

Smeri in lokacije dostopov, dovozov in vhodov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji.

(3)  Gradbeno mejo lahko presegajo nezahtevni in enostavni objekti.

(4)  Maksimalna pozidanost gradbene parcele (skupaj z nadstrešnicami, garažami in enostavnimi ter nezahtevnimi objekti) ne sme presegati 50 %.

(5)  Strehe so lahko ravne (lahko so tudi pohodne, zelene...), enokapne, dvokapne ali večkapne.

(6)  Pri fasadah je zaželena poenotena enostavna uporaba materialov v barvni lestvici svetlih, sivih in/ali pastelnih barv. Vsiljive, izstopajoče in kričeče barve niso dovoljene.

(7)  Pri ureditvi okolja je dovoljena postavitev objektov in naprav (prezračevanje, hlajenje, gašenje požara…) za potrebe funkcioniranja objekta ter drugih objektov in vodov energetske in komunalne infrastrukture.

(8) Glavni dovoz, dostop do parcele je načrtovan na vzhodni strani parcele, z nove dovozne ceste. Vse manipulativne površine, parkiranje, mora biti v skladu z veljavnim odlokom o varovanju podtalnice izveden vodotesno (položitev vodotesne folije ipd.)

(9) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidene zemljiške parcele.

(10) Nulto točko objektov je potrebno uskladiti z nulto točko sosednjih obstoječih objektov.

8. člen

(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)  Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi.

(2)  Nezahtevni in enostavni objekti lahko presegajo gradbeno mejo, od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo naj bodo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.

(3)  Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.

(4)  Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

V.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

9. člen

(skupne določbe glede prometnega urejanja)

(1)  Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest.

10. člen

(prometno omrežje, parkiranje)

(1)  Glavni dovoz do območja OPPN se načrtuje na jugovzhodni strani, preko obstoječe ulice Pot k Jelšam.

(2)  Nova dovozna cesta je širine 6,00 m in omogoča priključitev na širšo mrežo načrtovanih ulic v severovzhodnem delu območja OPPN. Zaradi preprečevanja prelivanja padavinskih vod na sosednje parcele je v projektni dokumentaciji DGD potrebno uskladiti višinski potek načrtovane ceste z obstoječo cesto Pot k Jelšam.

(3)  Parkiranje za stanovalce se zagotovi znotraj gradbene parcele in sicer 2 PM/stanovanjsko enoto.

(4)  Ob stanovanjski stavbi je možna postavitev nadstrešnice ali garaže, prav tako je načrtovanega dovolj prostora za odstavo avtomobila na lastni parceli v primeru obiska.

(5)  Velikost in lega nadstrešnice ali garaže se natančno določi v projektni dokumentaciji.

11. člen

(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)

(1)  Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev.

(2)  Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe.

(3)  Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.

12. člen

(vodovodno omrežje)

(1)  Za potrebe priključitve predvidenih objektov na javno vodovodno omrežje je potrebno podaljšati vodovodni cevovod PEHD DN 90 v predvideni novi dovozni cesti in vgraditi požarni hidrant na koncu novega vodovodnega cevovoda.

13. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1)  Na območju OPPN je predvidena izgradnja javne kanalizacije, zato je potrebno sanitarno komunalno odpadno vodo priključiti na sistem javne kanalizacije, preko jaška javne kanalizacije. V prvi fazi do izgradnje kanalizacije je potrebno za odvod komunalnih odpadnih vod predvideti lastno malo čistilno napravo. Po izgradnji kanalizacije se mala čistilna naprava opusti, priključitev na kanalizacijo je obvezna.

(2)  Celotno območje se nahaja v VVO III zalog pitne vode na Dravskem polju. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov.

(3)  Padavinske odpadne vode se odvajajo v lastne ponikalnice.  Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z uredbo zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858). Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilniku olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodo neprepustne, zato pa je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodo neprepustni material.

(4)  Način odvajanja padavinskih vod mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajočih iz načrtovanih novih pozidanih površin ob upoštevanju trenutnega površinskega odtoka (obstoječe stanje). Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je treba vključiti vse nova predvidene pozidane površine za celotno območje.

(5)  Celotno omrežje mora biti izvedeno vodotesno, v skladu s smernicami in normativi upravljavca ter v skladu s pogoji varstva voda in podtalnice.

14. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1)  V območju OPPN ali neposredni bližini se nahajajo obstoječi elektroenergetski vodi in omrežje, ki se po potrebi prestavijo, zaščitijo, v skladu s pogoji upravljalca.

(2)  Pri priključitvi načrtovanih stavb v distribucijsko omrežje je potrebno upoštevati:

·  predelati nizkonapetostno ploščo v TP za pridobitev prostega NN izvoda.

·  zgraditi nov nizkonapetostni kabelski razvod od obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV HOČE SANA (T-121 OE Maribor z okolico) do nove priključno razdelilne omarice,

·  zgraditi nove nizkonapetostne priključke iz predvidene priključno razdelilne omarice do novih priključno merilnih omaric predvidenih hiš,

·  priključno merilne omarice namestiti na vidno in stalno dostopno mesto ter vanjo namestiti ustrezne merilne naprave,

·  pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za novi nizkonapetostni kabelski razvod (na investitorja Elektro Maribor d. d.),

·  pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za nove nizkonapetostne kabelske priključke,

·  skleniti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov.

(3)  Dokončno lokacijo trase predvidenih elektroenergetskih vodov je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z OE Maribor z okolico. Vsa dela se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca in izdelane tehnične dokumentacije, upoštevajoč veljavno zakonodajo, tehnične predpise in normative s področja oskrbe z električno energijo. Za priključni kablovod od TP do razdelilne omarice se izdela posebna tehnična dokumentacija.

15. člen

(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)

(1)  V bližini OPPN, v Ulici Pot k Jelšam, se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev.

(2)  Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.

(3)  Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca. 

16. člen

(plinovodno omrežje)

Na območju OPPN se ne nahaja obstoječe plinovodno omrežje. Najbližje omrežje se nahaja v Ulici Pot k Jelšam.

17. člen

(ogrevanje in učinkovita raba energije)

(1)  Ogrevanje in hlajenje bo urejeno individualno.

(2)  Dopustna je uporaba neobnovljivega vira energije – plina in ekstra lahkega kurilnega olja. Možna je tudi priključitev na plinovodno omrežje.

(3)  Priporočena je uporaba obnovljivih virov – biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije – sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije.

(4) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda - voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je investitor dolžan pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.

(5) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi.

18. člen

(posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture)

(1)  Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI.

VI.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

19. člen

(kulturna dediščina)

(1)  Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine. 

(2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:

·  v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;

·  ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

VII.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

20. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

(1)  Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.

(2)  Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.

(3)  Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

·  vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

·  preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

·  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

·  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

21. člen

(varstvo pred hrupom)

(1)  Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

(2)  Pri načrtovanju morebitnih klimatskih, prezračevalnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.

22. člen

(vodni režim in stanje voda)

(1)  Območje OPPN se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode (VVO – III. režim), po veljavni uredbi, zato je pri načrtovanju potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.

(2) Odvajanje padavinskih vod iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda iz urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zbiralniki za padavinske vode, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki…).

(3) Končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju so v skladu z veljavno uredbo dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode. Gradnja je izjemoma dovoljena tudi globlje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.

(4) V skladu s z zakonom o vodah je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode prepovedano. V kolikor ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, je treba padavinske vode prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1.0 m nad najvišjo gladino podzemne vode: V kolikor ponikanje ni možno, je padavinske vode možno odvajati v površinske odvodnike z ustreznim zadrževanjem hipnega odtoka.

(5) Način odvajanja padavinskih vod mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajočih iz načrtovanih novih pozidanih površin ob upoštevanju trenutnega površinskega odtoka (obstoječe stanje). Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je treba vključiti vse nova predvidene pozidane površine za celotno območje.

(6) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z uredbo zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858). Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilniku olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodo neprepustne, zato pa je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodo neprepustni material.

(7) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda – voda, kjer je toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.

(8) V skladu z veljavnimi predpisi si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred izgradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.

23. člen

(ohranjanje narave)

Območje izhodišč leži izven vseh evidentiranih in zavarovanih območij varovanja narave.

24. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)  Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom.

(2)  Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

25. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)  Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter erozivnost in plazovitost terena. V širšem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.

(2)  Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.

(3)  Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

·  nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

·  nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

·  nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in

·  nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

26. člen

(varstvo pred požarom)

(1)  Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna.

(2)  Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:

·  da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,

·  da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,

·  da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,

·  da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.

(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 30 l/sekundo vode za gašenje.

(4) Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.

IX.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta

27. člen

(etapnost gradnje)

(1)  OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

X.  Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

28. člen

(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)

(1)  Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2)  Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3)  V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.

29. člen

(odstopanja pri načrtovanju objektov in načrtu parcelacije)

(1)  Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stavb je opisano v 7. členu odloka.

(2) Maksimalna pozidava gradbene parcele, skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ne sme preseči 50 odstotkov velikosti parcele.

30. člen

(odstopanja glede prometne ureditve)

(1)  Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.

(2)  Mikrolokacijo dovoza in obliko parkiranja se opredeli v projektni dokumentaciji.

31. člen

(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)

(1)  Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.

XI.  Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev

32. člen

(pogoji za vzdrževalna in druga dela)

(1)  Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.

(2)  Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

33. člen

(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)

(1)  Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

34. člen

(obveznost v času gradnje)

(1)  V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

·  pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

·  med gradnjo je potrebo upoštevati smernice in pogoje temeljenja in zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),

·  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

·  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

·  sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

·  skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

·  med gradnjo je potrebno vse začasne deponije ustrezno zaščititi pred spiranjem in odnašanjem materiala ob močnejših nalivih,

·  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

·  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

·  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

·  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

·  po končani gradnji je potrebno vse za gradnjo postavljene provizorje in začasne deponije odstraniti. Na novo izdelana pobočja ustrezno utrditi in jih zatraviti oz. ustrezno vegetacijsko urediti.

(2)  Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XII.  Končne določbe

35. člen

(vpogled v OPPN)

(1)  OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Hoče-Slivnica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

(2)  V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.

36. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 03201-2/2022-7

Datum: 27. 1. 2022