Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 80/16 in 71/17 ZIPRS1819) in 16. ter 92. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/16, 35/2016 in 26/2017) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 27. redni seji, dne 25. januarja 2018 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2018

1.    Splošna določba

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.    Sestava in višina proračuna

2. člen

(Sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

S proračunskimi postavkami je opredeljena osnovna struktura proračuna po namenih porabe.

Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Škofja Loka.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3.    Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

(izvrševanje proračuna)

V proračunskem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.

4. člen

(namenski prihodki in odhodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki:

1.   prihodki od požarne takse, ki se uporabijo za namene, določene v zakonu,

2.   prihodki od komunalnih prispevkov,

3.   prihodki lastne dejavnosti ožjih delov občine, ki se uporabijo za financiranje izdatkov krajevnih skupnosti, predvidenih v finančnem načrtu krajevnih skupnosti,

4.   prihodki od turistične takse,

5.   prihodki od najemnin in kupnin občinskega stvarnega premoženja,

6.   prihodki od od pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in koncesijske dajatve za poseke in prodajo lesa,

7.   koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se porablja za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire,

8.   prejeta sredstva za sofinanciranje projektov,

9.   del presežka na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu, ugotovljenega z Zaključnim računom občine za leto 2017, ki bo ostal po odplačilu glavnic dolgov.

Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih namenskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna.

Obveznosti v breme sredstev iz prvega odstavka tega člena se lahko prevzemajo le, če so sredstva že nakazana v proračun, ali pa je izdan sklep ali odločba pristojnega organa in podpisana pogodba o dodelitvi sredstev.

O obsegu pobranih in porabljenih namenskih prihodkov se poroča v okviru zaključnega rauna proračuna.

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.

Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva znotraj posamezne proračunske postavke, to je med konti. Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno zaradi pravilne knjigovodske evidence. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke in v okviru sredstev posameznega uporabnika.

O prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi postavkami proračuna, na predlog proračunskega uporabnika, odloča župan, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 25 % obsega področja proračunske porabe.

V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi pravilne opredelitve odhodka po programski klasifikaciji in prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije.

Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o prerazporejenih sredstvih.

6. člen

(odpiranje novih proračunskih postavk)

Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nova postavka ali nov konto, če pri načrtovanju proračuna teh izdatkov ni bilo mogoče predvideti, a je odprtje nove postavke potrebno zaradi realizacije projektov, financiranih s strani sredstev EU, zaradi izvršitve sodb sodišča ali zaradi drugih utemeljenih razlogov. Novo postavko se lahko odpre le v primeru, če se sredstva na tej postavki lahko zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk.

Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu novo odprtih proračunskih postavkah.

7. člen

(spreminjanje načrta razvojnih programov)

Župan lahko na predlog proračunskega uporabnika spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov ter po potrebi med letom odpre tudi nove projekte v skupni vrednosti do 1.000.000 €. Spremembo posameznega projekta in vključitev novega projekta, ki presega 200.000 € mora predhodno potrditi občinski svet. 

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo  v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika spremeni načrt razvojnih programov za projekte, ki so sofinancirani iz državnega proračuna oz. z evropskimi sredstvi ne glede na določilo prvega odstavka tega člena. Sprememba po tem odstavku se  izvede v primeru potrebne uskladitve načrta razvojnih programov zaradi črpanja državnih oz. evropskih sredstev, ne glede na znesek.

Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti usklajen z veljavnim proračunom.

8. člen

(začasno zadržanje izvrševanja proračuna)

Na predlog oddelka za proračun, finance in gospodarstvo župan skladno z zakonom začasno zadrži izvrševanje proračuna, če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna.

Sredstva proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov.

Prioriteta v izvajanju investicij je dokončanje začetih investicij, za katere so opredeljena tudi lastna sredstva investitorja oziroma jih sofinancira država.

9. člen

(splošna proračunska rezervacija)

Med odhodki proračuna je predvidena splošna proračunska rezervacija kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika.

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije na predlog oddelka za proračun, finance in gospodarstvo odloča župan, o čemer polletno poroča občinskemu svetu.

Splošna proračunska rezervacija se v letu 2018 oblikuje v višini 100.000 €.

10. člen

(proračunska rezerva)

Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.

O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do vključno višine 20.000 € odloča župan na predlog oddelka za proračun, finance in gospodarstvo. Župan o uporabi sredstev proračunske rezerve s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega zgoraj navedeni znesek, odloča občinski svet.

Sredstva proračunske rezerve se sorazmerno izločajo vsak mesec. Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 180.000 €.

11. člen

(prevzemanje obveznosti v breme proračuna)

Neposredni uporabniki (v nadaljevanju: uporabniki proračuna) proračunskih sredstev smejo prevzemati obveznosti samo za namene in do višine določene v posebnem delu proračuna.

Sredstva za plače in prispevke, za preostale prejemke, za plačilo blaga in storitev se praviloma dodeljujejo vsem proračunskim uporabnikom enakomerno med letom kot mesečne akontacije. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna.

Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost proračunskega uporabnika, se mu sorazmerno zmanjša oziroma poveča obseg sredstev.

Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih izvajanja javnih služb se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje, ter programi dela izvajalcev javnih služb in tem proračunom.

Drugi prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, odločbe ali sklepa prejmejo proračunska sredstva. Poraba sredstev in sofinanciranje prejemnikov proračunskih sredstev za posamezno nalogo, ki ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se opredelita s pogodbo oziroma kriteriji, ki jih določi župan, ali z javnim razpisom.

12. člen

(prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

V breme proračuna se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta.  

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za investicijske odhodke in investicijske transfere za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto in s tem lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih.

Neposredni uporabnik lahko v letu 2018 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2018 in ki zapadejo v plačilo v letu 2019, v višini 80 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2018. V letu 2018 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2020, do višine 40 % obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2018 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika. Neposredni uporabnik v breme proračunov prihodnjih let ne sme prevzemati obveznosti brez odložnega pogoja, s katerim se izvajanje pogodbenih obveznosti odloži, dokler za ta namen nima zagotovljenih pravic porabe v posebnem delu proračuna.

Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:

1.   pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;

2.   pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v občini (tiskovine in drugi javni dokumenti);

3.   pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.

13. člen

(plačilni roki v breme občinskega proračuna)

Splošni plačilni rok za plačilo dobaviteljem je 30. dan po prejemu e-računa.

Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan, oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET.

14. člen

(določbe, vezane na zakon, ki ureja javna naročila)

Neposredni in posredni uporabniki proračuna so dolžni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev upoštevati določila Zakona o javnih naročilih in Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

4.    Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega ter finančnega premoženja občine

15. člen

(upravljanje s premoženjem)

O pridobitvi in odtujitvi finančnega premoženja Občine Škofja Loka, kadar to ni opredeljeno s proračunom, odloča župan do skupne višine 100.000 €.

16. člen

(odpis dolga)

Če so izpolnjeni pogoji iz 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan v letu 2018 posameznemu dolžniku na podlagi njegove prošnje odpiše plačilo dolga do višine 1.000 €. V skupni višini lahko župan v letu 2018 odpiše do 20.000 € zapadlih terjatev.

17. člen

(kratkoročna zadolžitev proračuna)

Župan je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritekanja prejemkov lahko odloči o kratkoročni zadolžitvi proračuna največ do 5 % zadnjega sprejetega proračuna.

18. člen

(prosta denarna sredstva)

S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, poslovne banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb.

Posredni uporabniki morajo na zahtevo oddelka za proračun, finance in gospodarstvo prosta denarna sredstva najprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.

19. člen

(poročanje)

Organi in uporabniki ter drugi prejemniki proračunskih sredstev občinskega proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2018, ki je usklajen s proračunom, v 30 dneh po sprejemu proračuna. Prav tako so dolžni posredovati poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih za preteklo leto, po predpisih in metodologiji ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov.

Uporabniki so dolžni predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, oddelek za proračun, finance in gospodarstvo ali nadzorni odbor.

Pravne osebe, v katerih ima občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, morajo v 180 dneh po koncu poslovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred objavo sklica seje skupščine, predložiti oddelku za proračun, finance in gospodarstvo gradivo za sejo skupščine in vsa revizijska poročila ter poročila nadzornih organov za preteklo poslovno leto, če jih gradivo za sejo skupščine ne vsebuje.

20. člen

(pristojnosti predstojnika neposrednega in posrednega uporabnika)

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, ki skrbi, da se med letom prejemki razporejajo skladno z njihovim pritekanjem enakomerno vsem proračunskim porabnikom. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba.

Ne glede na določbo prejšnejga odstavka je za zakonitost izvrševanja finančnega načrta krajevne skupnosti odgovoren predsednik sveta posamezne krajevne skupnosti.

Za zakonita in namenska izplačila in uporabo sredstev iz proračuna so odgovorni skrbniki postavk, ki so določeni na podlagi sklepa župana in odredbodajalci po pooblastilu župana.

Za zakonito in namensko uporabo proračunskih sredstev, ki so posrednemu proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna občine, sta odgovorna direktor posrednega uporabnika oziroma predstojnik.

21. člen

(krajevne skupnosti)

Krajevna skupnost lahko, brez predhodnega soglasja župana, sklepa pravne posle, ki se nanašajo na redno poslovanje krajevne skupnosti, pod pogojem, da vrednost pravnega posla ne presega 500 € in da je odhodek predhodno predviden v finančnem načrtu krajevne skupnosti. 

Predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma odredbodajalec krajevne skupnosti odloča o prerazporeditvah pravic porabe med posameznimi postavkami v finančnem načrtu krajevne skupnosti v okviru omejitev iz 3. odstavka 5. člena tega odloka.

Sredstva, ki so namenjena investicijam oz. projektom, ni možno prerazporejati na proračunske postavke delovanja ožjih delov občin.

Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko spreminja vrednost projektov v finančnem načrtu krajevne skupnosti, ki so vključeni v Načrt razvojnih programov, do 20 % izhodiščne vrednosti projekta.

22. člen

(dolgoročno zadolževanje in poroštva)

Zadolževanje občine je možno na način in v skladu z določbami zakona, ki ureja javne finance ter v okvirih, ki so določeni v splošnem delu proračuna.

Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2018 ne bo izdajala poroštev.

Posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2018 dolgoročno ne smejo zadolževati in ne smejo izdajati poroštev.

5.    Prehodne in končne določbe

23. člen

(poraba presežka po fiskalnem pravilu)

V letu 2018 se presežek občine po Zakonu o fiskalnem pravilu, ki bo ugotovljen z zaključnim računom za leto 2017, porabi za odplačilo glavnic najetih kreditov. Preostali del presežka se naknadno, kot namenska sredstva vključi v proračun leta 2018 in porabi za financiranje projekta OB122-11-0006 Vrtec Škofja Loka  - Kamnitnik.

24. člen

(začasno financiranje)

V obdobju začasnega financiranja Občine Škofja Loka v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

25. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 4100-1/2017   

Datum: 25. 1. 2018